Srbsko-hrvatska vadnica
za srednje in njim sorodne šole
PRVI LETNIK
Sestavil
DR- MIRKO RUPEL
s sodelovanjem
IVANA LESICE
Odobrilo ministrstvo prosvete na predlog glavnega prosvetnega sveta z odlokoma SN br. 21329 od 15. junija 1929 in ON br. 22374 od 22. marca 1929.
Cena vezani knjigi Din 36"—
V LJUBLJANI 1929 Založila Jugoslovanska knjigarna
5163«*
Vse pravice pridržane
Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj)
VEŽBE
be>kba iipba
yHHOHHUa.
Mh cmo y yqHOHHUH. To je bh^ha h be^HKa co6a; hm3 qerapH 3fua, TaBaH h noA, npo3ope h BpaTa. Ce-ahmo y KJiynaMa. tocno^hh npoc[)ecop cčah 3a ctojiom ha cto^huh. npe/i HaMa je ra6na. meaomhjb nHiue Ha ta6;iy. Kpe^y apjkh ačchom, a cny>KBy jiSbom pyKOM. H mh nnuiSMO; 3at0 hmamo o^obkc h nepa; hmšmo h nn-caHKe, kh>ftre h paBHajia. eto to cy Harna yqHJia.
BpaHKO qht3. >Khbko h U,betko he na36, 3aT0 hx npo(|)ecop Kopfi. Haj6oA.fi cy yqeHHHH JaHKO, <J>paH>o h HymaH. Jleno ce bjiaaajy. H>hx cbh bojič. LUecT yqehhka AaHac cy H30CTajiH: PaAOBaH, BojncjiaB, Ma/iaH, XpBoj, AjieKcaH^ap h Jby6oMHp. 3b0hue 3bohh. riocnpemamo KHsftre. 0/ura3HMO Ha pyqaK.
rpaMaTHKa.
IllTaMnaHa hHpHJioBCKa cjiOBa (§ 1) jecy: A a, B 6, U a, H h, Ti h, R a, Td Ij, U E e, <D (J), T r, X x, H h, J j, K k, JI n, Jb Jb, Mm, H h, Hd h>, O o, n n, P p, C c, III m, T t, y y, B b, 3 3, >k
1.	riotpcbkh (poišči), Koja cy cjioBa no o6^HKy h no 3ha-Heii>y (pomenu) je^HaKa cjiOBeHaiKHMa;
2.	noTpa>kh, Koja cy c/iob3 je^HaKa cjioBeHa*iKHMa cSmo no o6^HKy, a HHTajy ce ap^khhjS Hero y oioBeHaHKOM;
3.	noja HaM c;iOBa 6eraHy nčcBe pž3^HiHa oa aiOBeHanKHx?
i»
PyKonHCHa htipnjinija (§ 1). IlpenHiiiH ropH>a cjiob3 h
1.	noj,Byu,H (podčrtaj) jeMMnyT cjioBa, noja cy no o6;iHKy h no 3Haqeft>y jeAHana crcoBeHaHKHMa;
2.	noflByu,H ABanyT cjiOBa, Koja cy jeAHaKa cjioBCHaHKHMa caMO no o6^HKy, a MHTajy ce ApyKHnje Hero y c^0BeHaqK0M;
3.	Koja HaM c^iOBa 0CTaHy?
Be>K6aH>a.
ripenHuiH hnpH^HUOM h JiaTHHHUOM ropitn cacTaBaK; (£k-Hčhth ce He nHiuy).
be>kba iipyra
IUkojickh pa3roBčp I.
jžmhtejb: KSko ce ra 30Bem? "baic 36bčm ce Tboptje TiopoBHh. y.: T/ie cm ca/ta? 15.: Ca/ta caM y yqHOHHHH. y.: y Kojoj KJiynH cenimi?
T>.: CeAHM-y Tpehoj KJiynn Kpaj np030pa (nČHjjepa). y.: Ko ce/ifi y ioiynH H3a Te6e? To.: y K^ynn ma MeHe cčaS 6paha I,Ihbo h Tiripo taop^ebhh.
y.: ce^H! — IJhbo, peun th mčhh, iirra Mopa HMara
cbškh tjak?
Td.: Cb&kh IjaK Mopa HMara: Kftftre, nncaHKe, o;iob-Ky, nepo, ryMy, paBHajio nm jieitHp h Many. y.: KSko ce 30By tc CTBapn? Id.: Te ce creapH 30By yra.na. y.: peuh mh joiii, nrra Mopa HMara cb&kh ijaK y veny?
Id.: Cb3kh ijak Mopa HMara y yeny MapaMHuy. y.: JlocTa! — Tiftpo, KaiKH th mčhh ca/ia, iirra je y
yqhohhhh?
To.: y yqHOHHUH cy Ta6na, cto, ctojihua, Kjiyne, neh, opiviap, qHBHjiyK, cnfiKe, TonjroMep, caH,ayK, Kpe.ua h cnyiKBa h/ih cyHijep.
y.: KaKo ce 3ČBy Te craapH?
To.: Te ce CTBapn 30By iukojickh HaMeiirraj.
y.: Bpjio Ao6po! Ce/ui! — riocnpeMHTe CBOje CTBa-pn! — EIomo^hmo ce Bory! — Xaj,nemo ca.ua Kyhe, a cyTpa heMO oneT aoHh.
rpaMaTHKa.
r^acobh h, t), y (§ 1 h 83).
^HTaj, a 3žthm npennujH obe pe^n (tele besede):
1.	MpmiHua, neh, Kyhn, Tpehn, 6paha, aofrH freMO, "finpo, TičpOBHh — cirilica, peč, kuči, braca, doci čemo, Ciro, Corovic;
(ajIH: 46THpH, HHT3TH, yMHJia, yHCHHK, CJIOBeHa^KH, pyiaK, MeAOMHJb — četiri, citati, učila, učenik, slovenački, ručak, Cedomilj;)
2.	fjan, cyHijep, Tbop^e, TDoptjeBHfc — Sak, sunder, Borde, Dordevič;
3.	yen, nemjep, IJIhbo — džep, pendžer, Dživo.
BeiK6aH>a.
IlpenHiiiH ropifeH pa3roBop hnpHJiHLtoM h jiaTHHHU,OM.
VEŽBA TREČA
Školskl razgovor II.
Učitelj: Dživo, šta si ti Čiru? Bak: J a sam Čiru brat. U.: Kakav je Ciro prema tebi? D.: On je prema meni vrlo učtiv i dobar. U.: Vidim, vi ste prava brača. Dživo, ti si dakle Čiru brat, a šta su ostali daci tebi? D.: Oni su moji drugovi.
U.: Lepo mi odgovaraš. No reci mi, jesu li i tvoji drii-govi prema tebi i Čiru učtivi i uljudni?
D.: Jesu.
U.: Jeste li, deco, zaista takvi? Daci: Jesmo, jesmo. —
U.: Kako vidim, Dukica još nema u školi. Je li mu vec šta bolje?
D.: Jeste, za nekoliko dana eto ga medu nama. U.: To mi je vrlo drago. Čuvajte svoje zdravlje! '
Gramatika.
Sadašnje vreme (prezent) glagola biti (§ 33i). 1. Potvrdno (trdilno).
Jednina:
		Kratki oblik:	Dugl oblik:
1.	lice	(ja) sam	jesam
2.	R	(ti) si	jesi
3.	n	(on, ona, ono) je	jest(e)
1.	»	(mi) smo	jesmo
2.	»	(vi) ste	jeste
3.	n	(oni, one, ona) su	jesu
Množina:
2. Upitno (vprašalno).
jesam li j a dak? (Odgovor: jesi) jesi li ti „ ( „ jesam) je li on	„ ( „ jest)
jesmo li mi daci? ( „ jeste) jeste li vi „ ( „ jesmo) jesulioni „ ( „ jesu)
Pita se i ovako: Da li sam ja dak? Da li si ti . . .
Vežbanja:
1.	Pretvori u pitanja na oba načina: Mi smo u učionici. Ti si marljiv. Oni su najbolji učenici. Vi ste u školi. Ja sam u trecoj klupi. Oni su kod kuče. Ona je na ulici. Tvoji drugovi su uljudni. Dukiču je bolje.
2.	Izmenjaj (spregaj) u sadašnjem vremenu potvrdno i upitno: biti marljiv, biti u školi.
BE>KBA KETBPTA
Kano JiaB cyAH.
HeKa^a AonycTH CHJIHH JiaB CBO]HM ndAaHHnHMa, jxa H3a^y npe^a h>, na my ce nČTjiKe o cbojhm hebo^ama. OBua aoijs CBa oČJiHBeHa cy3aMa h no^He ce ty>khth, na joj je jbčho mmo jarn>e Te hohn H3eAeHO. JiaB norjie^a onnpo CBe, koj'h cy Ty 6mu, jep je 3Hao, na ce KpriBau 66h4ho no3Haje no ;iHuy h no oraiua. oajea-hom noBHKHe ByK'. „Ja to hhc3m ynhhho, rocnoAapy! Ja th ce KyH6M, Aa HricaM; ero ner je Beh AaHa, nrrd caM HeniTO čojiecraH, na h on jejia MopaM Aa ce y3Ap-JK3B3M. Hnje ncTHHa, niTČ Kameni; ja h h ca m KpHBan!" „E, 6am jecn th," noBHKHe My JiaB. „HeMy ce 6paHHin, KaA Te hhko He onTy>Kyje? TnMe ce cam onTyncyjem. Th ch H3eo jante, a Moj h3bpuihtejb MeABeA yliHHnhe, ihto Tpe6a aajbe." m 6e3 HKaKBOra Aa^er cnopa byk OAe caB y KOMSAe. Hčkojihko AaHa nČTOM o^eBHnH cy nocBeAOTOJin, Aa je ByK 3a.Hcra H3eo jante Te Hricy 3a ibhme hh hajmafte >kanh.jih.
Pa3r0B0p.
IllTa je aonyc™o JiaB Hena^a CBojHM no,a,aHHUHMa? Ko ce no^He ry>KHTH? 3aiuTO? 3auiTO je norjie^ao mb oimpo no CBHMa, ko j h cy Ty 6hjih? IllTa je Ka3ao ByK ? Kano My je o,a.ro-bopho JiaB? IllTa ce AoroAHJio c ByKOM? Je jih ByK 3acjiy)kho Ka3Hy?
O kojhm ce jkhbothibama roboph y ropfbčm cacTaBKy? KaKBa je JKHBOTHiba OBua? (.. . AOMaha mHBOTHiba). KajKHTe, Koje cy jorn AOMahe )khbothtfael (koife, Marapaij, KpaBa, bo, K03a, jant>e, CBHibMe, nac h M&MKa). KaKBe cy JKHBOTHite JiaB, ByK,
me^bea? (. .. ahbjbe jkhbothibe h jih 3Bepaj,).
rpaMaTHKa.
1. Ca,a,aiiiH>e bpeme rjiaro^a 6hth (§ 33i). O^pehho (nikalno): 1. hhcam hhcmo
	2. h h c h	H h ct e	
	3. HHje	H h c y	
	ynhth0-0apetih0: a) hhc3m jih	? . . . 6) Aa jih HHcaM? . . . t	
	II. BpcTe p e h h (§ 14).		
1.	jiab, kphbait, noh, a ah, hcthha .	h m e h hij e	(samostalniki)
2.	chjiah, 6ojiectah, mho, bhcok . .	n p h a e b h	(pridevniki)
3.	ja, TH, OH, CBOj, KOJH, TO, IUTa .	3aMeHHue	(zaimki)
4.	je^aH, neT, Apyrn, TpehH . . .	6p6jeBH	(števniki)
5.	ČHTH, AOnyCTHTH,Ty)KHTH, 6paHHTH	r JiaroAH	(glagoli)
6.	npeA(a), 6e3, 3a, no, ojx, y . .	npea^io3h	(predlogi)
7.	Hena^a, 3aHcra, Beh.....	n p h a 0 3 h	(prislovi)
8.	h, Aa, a, na, jep ......	CBe3e	(vezniki)
9.	e, era..........	yckjihuh	(medmeti)
BeiK6att.a.
1.	FIoTpa)KH y ropiteM cacTaBKy CBe HMeHHue, npHAeBe, 3amehhue, čpojeBe h rjiarojie.
2.	ripeo6paTH (spremeni) OBe peneHHue (stavke) y ojtpe^He: Ja caM to ynhhh0. IbaK je MapjbHB. OHa je koa Kyhe. Rere je tocto. Bh cte ijaun. Jecn jih ymho? 3auiTO cmo mapjbhbh ? Cbh cy 0BA,e.
3.	MHTaj y ,HoAaTKy necMy „Zlo6po jyTpo".
BE>KBA nETA
A. JecčH.
Jlann nocrajy cbč Kpahn, AOJia3H jeceH. Jlftinhe >KyTH h ona/ia. n-raue ce/imie Jiere y ToruiHje KpajeBe. CaMO ce joni no rAČKojM iibSt OTBapa. TpaBa je Beh AaBHO nČKO-meHa; jinuihe TpyxHe.
KpyuiKa, ja6yKa, opax h Apyro Bohe Beh je ca3peAo; BpeMe je, jxa ce 6epe. Jleua ce Becejio nett>y Ha apsehe;
6epy pyMeHe ja6yKe h 6auajy hx y KomapHue. Bohe OCTaBjbaMO h 3HMy, n a ca3pn h Aa 6o;be npnja. BžUh ce KpoMnnp h ce^e ce Kynyc.
rpo^e 3pft. ^6jia3H 6ep6a. Ajia je to Becejbe! yjyrpy paHO Hjiy 6epaqn h 6epaqHue y BHHorpa^. C56om Hoče KomapHue h ApyrH noTpeSHH npn6op. 3a BpeMe 6paft>a neBajy h rna/ie ce. ^Be^e ce Bece^o Bpahajy Kyhn.
ParapH opy h cejy nmeHnuy. Cbh ce noc/ioBH jio-Bpmyjy; JbyAH ce cnpeMajy 3a 3flMy.
B. O BpTy.
BpT h jih Saurra je orpatjeHo 3eMJbHiHTe, y KojeM je 3acai]eHO uBehe, noBphe h ApBehe. LI,Behe ce c§ah noKpaj cta3a, a noBphe Ha jiejaMa. ApBehe ce c§ah Ha ahy BpTa h jih y3 miot.
U,Behe ce rajH y BpTOBHMa pa/in fteroBa MHpnca h oco6hto pa/in Jiene 6oje h 66;iHKa. Hajjienme HBehe HBČTa jicth (pyjKa, KapaHc^h/i), a c jeceHH bhas ce cžmo t]yp-J^HHe, noje He MHpHiny, a;iH HMa^y bjmo ;ien hbct pa3-
jihtoč 6oje.
noBphe (jiyK, Kynyc, JiohHKa, A?iH>e, THKBe) ce c§ah y BpTy, jep je kophcho; noTpeČHo HaM je 3a xpaHy.
Ha BohKaMa pacre Bohe: ja6yi<e, KpyuiKe, čpecKBe h uijbhbe. Ko>KHHa je koa pasjiHHHa Boha pasjiH^me 6oje: ja6yKe cy HeKe 3ejiehe, hene >KyTe, a Hene HpBeHe; Kpy-uiKe cy 3e;ieHe hjih >KyTe; h čpecKBe cy >Kyre; rnjbhbe cy TaMHo MOApe 6oje. y cpeAHHH hms Bohe hjih 3pHa h/ih KomTHHy. Bohe je 3ApaBa xpaHa.
Pa3roBop.
A. KaKBH cy jismu c jecčHH? KaKBe je 6oje JiHtuhe? Ko Hac ocTaBJba? HMa jih ha jihb3ah join TpaBe?
Koje je Bohe ca3pe;io? Ko pa/io 6epe Bohe? Kano? 3auiT0 0CTaBjbaM0 Bohe 3a 3HMy?
MeMy ce j.eu,a oco6hto Becejie? Ko H,a,e'y BHHorpaA? UiTa pa^e 6epaMH h 6ep&HHue 3a BpeMe 6pan>a?
IIlTa pa^e paTapH? Koje roflmmbe ao6a he cnopo aoHh? B. IIlTa je BpT? T^e ce ca^H y BpTy uBefce, noBphe, ApBehe? 3auiTO rajHMo iiBehe, noBphe, BohKe? Koje ijBehe n63HajeTe? Koje noBphe no3HajeTe? IliTa pacTe Ha BohnaMa? Koje Bohe no3HajeTe? KaKBe je 6oje ja6yKa, KpyiiiKa, 6pecKBa, uubHBa? IIlTa HMajy y cpčflHHH ja6yKa h KpyiiiKa, a niTa čpecKBa h iujbHBa?
rpaMaTHKa.
Ca^aiuite BpeMe (npe3eHT) (§ 32i). Tjiaro^H ce Mett>ajy y c&,n.aimbeM BpeMeHy Kao y cjiČBe-Ha^kom j^3HKy; pd3^tHKa je caMO y 3. jiHixy mhokhhč. ^bojhhč HeMa.
JeiiH.:	1.	jiHue	ftA-ČM	HOC-HM	neB-aM
	2.	n	HA-eiii	HOC-HIH	neB-am
	3.	v	HA-e	HOC-H	neB-a
Mhojk. :	1.	jihiie	ka-čmo	H 0 C - H M 0	neB-aMO
	2.	n	iiA-čTe	h 0 c - h t e	neB-aTe
	3.	rt		HOC-Č	n e b - ajy
flpaBH^o:
Diaro.™, ko j h HMajy y	-čm, HMajy y 3. ™uy mhokhhc -y;
npBOMe jiHijy jeflHHHe	-hm, „ „ „ „	a	-e;
HacTaBaK	-aM,	„ „	„	-ajy.
Be>K6aH>a.
1.	FIpeo6paTH y mho>KHHy: n-rnua Hac ocraBJba h Jie™ y to-n^Hje npajeBe. Bepan čepe rpoK^e. rincap nnuie. y«iHTejb ap»h Kpefly. Majna cam noBphe. fleBojna raja u,Behe. PaTap ceje. CecTpa ce Bpaha Kyhn. Opan ope. PaTap pa^H. yneHHua no-HaBJba Be>K6y. Oh rjieaa, a He bhah. Ja6yna HMa 3pHa. Pya<a UBera. EfeTao KyKypene. mobck ce cnpeiaa 3a 30My. flac Jiaje. OHa je^e ja6yKe.
2.	H3MeH>aj (spregaj) y BpeMeHy ca,a,aiiiH>eM OBe rjiarojie: nrpaTH, yqHTH, nHcaTH, 6pa™, hochth, cejaTH, aobpiiihbath (AOBpmyjcM), 6auaTH, nocraja™ (nocrajeM), orBapara.
3.	HanHUiH KpaTaK cacTaBan: »JeceH y HameM BpTy".
4.	mhtaj y AOflaTKy necMy „yjeceH" h HayHH je HanaMčT!
BE>KBA IliECTA
BaJbaH tjaK.
JI,yniaH je 6ho ,no6po Aere. Cb3Kh je a&h paHO ycrajao. y niKOjiy je Hiiiao onpaH h oMema-aH. Ha no^acKy no^>y6Ho je MajKy h oua. To je hhhho h Ka/i je H3 uiKOJie AO^a3HO KyhH. riyTeM je Hiiiao MftpHo. CrapHje je yjby,nHO no3ApaBA.ao.
y iHKOjiy je AČjia3Ho ypeAHo, a y/ia3H0 je rojioniaB. Ha Mecry CBOMe, y iaynH, ce^eo je MftpHO h ymio 3a^aTKe. IlaMTHo je cbč, ihto je yqHTe^> Ka3HBao l^auHMa. yqHTe^>a je y CBeMy oivinao.
Koa Kyhe h y ihkojih CBoje je CTBapH Ap>Kao y peay. kibhre h iiHcaHKe 6me cy My yB6K racre. Hrpao ce tčk ohas, Ka,n je Hayqno 3aAaTKe. Po/iHTCJbe CBoje h cb& crapnje cjiymao je, a ca čpahoM h cecrpaMa >KHBeo je jieno h y cjio3h.
XlymaHa cy 3aro cbh jby/i,h BOJie;iH h xb&ih'jih.
Pa3roBop.
KaKBO je Aere 6ho XI,ymaH? Ka^a je ycTajao? Kat<aB je Htuao ■y niKOJiy? IIJTa je ytiHHHO Ha nd.rcacKy? Kano je Hiuao nyTeM?
KaKO je noJia3no n yjia3HO y uiKdJiy? Kano je ce^eo y KJiynn h uiTa je Ty paAHo? Je jih 3a6opaBjbao ynHTejbeBe pe^h? Je jih oiymao ^^HTe^a?
KaKO je ,n,p>Kao CBoje CTBapH? KaKBe cy 6HJie iteroBe KjtHre h nHcaHKe? Ka^a ce nrpao? Kora je aiyinao? KaKO je >KHBeo SpahOM h cecTpaMa?
Ko je Bo.neo h XBajiHo /IyiiiaHa?
TpaMaTHKa.
npoiujio BpeMe (nep(J)eKT) (§ 34).
1. riOTBpAHO:
Je ah. : 1. 6 h o (črna, -ji o) caM ceaeo (cefle^a, -jio) c a m 2. „ „ n c h
Mhojk.: 1. 6hjih (-jie, -Jia) cmo ceziejiH (-jie, -Jia) cmo
2.	„ „ „ cte	„	„	cte
3.	„ » u cy	u	»iiCy hjih: ja caM 6ho . . ja caM ce^eo . . .
ripomjio BpeMe ce tboph, m ce npoiuacTH n p h ,n 6 b (tvorno pretekli deležnik II.) 3.npy>kh c KpaTKHM cžmaimbflM Bpe-MeHOM rjiarojia 6hth.
ripoLiiacTH npH^eB cBpmaBa (končuje) ce y cpncKOxpBaicKOM je3HKy Ha -o, -Jia, -jio (6uo, čftjia, 6hjio; ycrajao, -jia, -jio; no-jby6ho, -Jia, -jio; yiHO, -Jia, -.no . . .). Kano ce CBpmaBa y cjiOBe-HaHKOM je3HKy?
Koj'h niac jtaioie crojH y cpncKOXpBaTCKOM je3HKy MecTO cjiOBeHaHKora Kpajn>er -ji? (§ 13.)
2. yrihtho: a) JecaM jih 6ho? JecaM jih ceaeo? . . .
6) ,0,a jih caM 6ho? Ha jih caM ceaeo? . . .
Be>K6ait.a.
1.	npeo6pa™ ropibH cdcTaBaK y 1. jrnue jeflHHHe (Ja caM 6ho-6nJia ao6po AeTe . . .), y 2. Jinue je^hhhe (Th ch 6ho-6hjia flo6po aete . . .), y 1. jihue mhojkhhc (Mh cmo 6hjih-6hjie ao6pa ,a,eija . . .), y 2.JiHije mhokhhc (Bh CTe 6hjih-6HJie ao6pa aeaa . . .), y 3. JiHue MHOJKHHe (ZIyuiaH h Tinpo cy 6hjih Ao6pa ^eua . . .)
2.	Ka)KH, a 3&thm HamiuiH y npouiJiOM BpeMeHy OBe pe^e-HHije: .Uparo je zo6ap i^aK. Py;nnija je ,no6pa aeBojHHija. ZleTe je MapjbHBO. Mh cmo MapjbHBH. Bh HHcre na>KjbHBn. Kit-nre cy iHcre. Cto HHje bcjihk. JleitHp je kpatak. Ja mhoto y*ihm. IlHuieM 3aaaraK. Th pa^Hiii. n™ija jieTH. JaHKO ce Jieno BJia^a. Ja He cJiyuiaM. Mhpko He rjieaa. Oh Jieno upia. fleBOjna <MTa. Tboplje BHflH Me^Be^a. Tbaun ce Jieno Bjiaaajy. AeTe cnaBa. IlyTyjeM no CpSHjn. yqHTeJb He Kopn l^aKa. BaTpa He ropH. MHJiHua hč neBa.
3.	HanHiiiH KpaTaK cacTaBan „PljaB haK\
VEŽBA SEDMA
Kuca.
Kiiča nas zaklanja od kiše, vetra, od hladnoce i velike vručine. Kiiče su prizemne ili imaju jedan kat ili više njih. Svaka kiiča ima temelj, zidove s prozorima i s vratima pa krov sa
d'imnjacima (odžacima). Pod prizemnTm je stanom podrum, a pod krovom tavan. Kuču pokrivamo crepom, ali ima i mnogo kuča pokrivenlh slamom.
U kuci ima jedan stan ili više njih. Stan ima predsoblje, kuhinju i sobe (spavaču sobu ili ložnicu, blagovallšte ili trpe-zariju).
Da budu stanovi zdravi, treba k uči mnogo sunca. Kučama je potrebna i bašta. S k u č om je mnogo posla, ako hočemo« da biide iivek čista i u redu.
Ljubljana je grad s lepim i velikim kučama. U velikim kučama ima mnogo stanara.
Razgovor.
Od čega nas zaklanja kuča? Koliko katova mogu imati kuče? Koji su detavi kuče? Gde je podrum, a gde tavan? Cime pokrivamo kuču? Kako je podeljen stan? Sta treba kuči, da budu stanovi zdravi? Kako treba držati kuču? Kakve su kuče u Ljubljani? Ko živi u kučama?
Gramatika.
Promena (sklanjatev) imenica ženskoga roda s nastavkom -a (§ 15 i 17).
1.	Naša Mara je marljiva, zato je kiiča uvek čista (zato su
kiiče uvek čiste).
2.	Bez Mare ne bi bilo čiste kuče (čistih kuča).
3.	Mar i treba da smo zahvalni, da kuči (kučama) nista ne
manjka.
4.	M aru svi volimo, jer nam kiiču (kii če) drži u redu.
5.	M ar o, primi našu zahvalnost! Oj kiičo, kako si mi čista!
(Kuče, kako ste mi čiste!)
6.	O Mari ne čuješ u kuči (kučama) nikad zle reči.
7.	Mar Om i kiičom (kučama) smo zadovoljni.
1.	Ko je marljiv?.....Mara 1 prvi padež
Sta je uvek čisto? .... kuča	/ili nominativ
2.	Bez koga ne bi bilo čiste	) i .
„ kuče?........bez Mare ^'enetlf
Čega ne bi bilo bez Mare? čiste kuče '1 &enetlv
3.	Komu treba da smo zahvalni,
da kuci nista ne manjka?	Mar i
Čemu ništa ne manjka? . .	kuci
4.	Koga svi volimo? ....	Maru Sta nam Mara drži u redu?	kucu
5.	Kako dozlvamo Maru? . .	Marol Kako bismo dozivali kuču? .	oj kučo!
6.	O kome ne čuješ nikad zle
reči?........oMari
Gde ne čuješ nikad zle reči?	u kuci
7.	K ime smo zadovoljni? . .	M arom Čime smo zadovoljni? . .	kučom
treci padež ili dativ
četvrti padež ili akuzativ
peti padež ili vokativ
šesti padež ili lokativ
sedmi padež ili instrumental
		Jednina:			Množina:
Nom. ko?	Mar-a	šta?	kiič-	a	kiič-e
gen. koga ?	Mar-e	čega?	kiič-	e	kuč-a
dat. komu ?	Mar-i	čemu?	kiič-	i	kiič-ama
ak. koga ?	Mar-u	šta?	kiič-	u	kiič-e
vok. —	Mar-o!	—	kuč-	o!	kuc-e!
lok. o kome ?	Mar-i	o čemu?	kiič-	i	k u č - ama
instr. (s) kim?	Mar-om	(s) čim?	kvic-	om	k ii č - ama
Vežbanja.
1.	Potraži u gornjem sastavku Tmenice ženskoga roda na -a i odredi im pitanjem (določi jim z vprašanjem) padež!
2.	Reči u zagradama zameni padežem koji treba (jedn. i množ.). — Besede v oklepajih zamenjaj s potrebnim sklonom (edn. in množ.):
Stanujemo u (kuča, soba). Kuhinja je pored (soba). (Kuča) pokrivamo crepom. Vidimo (tabla, kreda, stolica). Zaboravio sam (knjiga, pisanka). Pred (četa) ide junak. Dak drži kredu (ruka). Voče raste na (vočka). Sedimo u (klupa). (Kuča) je potrebno mnogo sunca. U (kuča) ima mnogo stanara. Dak je došao u (učionica) bez (knjiga). Dodi (Mara), da idemo u (bašta)! Teci, (Sava),, (Drava), teci!
3.	Izmenjaj (sklanjaj) ove imenice u jednini i množini: ptica, trava, država, škola.
BE)KEA OCMA
A. JlncHua h poaa.
JIyKaB3 jiHCHua xTe;ia je j\a ce Majio noinajiH c 6e3a3JieHOM poaom, na je n030Be Ha ro36y. TeTa ah j a cnpeMH/ia je poAH »HTKy qop6y y njiHTKy Tan>Hpy. PoAa Ca CBOjHM AyraHKHM KJbyHOM HHje MOrjia HH OKyCHTH H3 Taft.Hpa, jep je 6ho njiHTaK, aok je jiHcnna cbo]'om KpaTKOM H.yuiKOM 3a qacaK CBe nd;iOKa.Jia.
Ra joj ce ocBeTH, poAa n030B6 ;iyKaBy jmcHny Ha
ykyche fjakohhje. JlaKOMS jmama otpra paaocho ha
ro36y. met)ythm poaa je cnpeMHJia jšjio y ayraqkoj 6ouh, h3 noje je poaa ca cbojhm tahkfim k^hom Morjia y3hm3th h jecra, aok jihchna CBČjoM kpatkom a ae6ejiom h,ynikom HHje Morjia hh okychra HHnrra. h tako no-cpamjbeha Bpara ce niaaha kyhn.
E. JlncHua h njiOBKa.
no peu,h je nAHBa^a njiOBKa. JlncHna je ona3H c o6a;ie na HayMH Aa je npHAOČHje npeBapoM; 3aT0 peqe njioBU,H: „nji0BK0, 3ainTO njiHBaui AajieKO oa 66ajie? Moreni ce ,/iaKO yAaBHTH. A hčihto 6hx Te nmajia, na xoah ČAHiKe, Aa Me HayqHin!" RnoBKa je pa3yMe./ia na OAroBOpfi: „0 t§to, na th ch caMa aoboaho naMeTHa h MyApa. Moj caBeT tc6h hc 6h HHnrra BpeAHO."
U,. O JIHCHU.H.
jlhchua je rpa6e>KJbHBa 3B§p, Te >khbh y myMH, a A0Jia3H h y ABopnmTa, na AaBH iiepaA. y HČBOJbH jeAč h MHineBe. y jihchhs je niaBa 0KpyrjiacTa, ajm joj je ry6nna noAyraqKa. oha bhah Ao6po h Hohy. ^jiaKa joj je rycra h Ayra. jlhcnne cy pritje 6oje. Pen je Ayr h KftmacT. Hanopnn cy jaKH, hjih hx he mokG 3aBparaTH, t. j. yByhn Kao Ma^Ka.
Pa3roBop.
A.	3aniT0 je no3Baji3 jiHcrnja po.ay Ha ro36y? IllTa je cnpeMHJia TeTa jrnja? 3auiT0 po^a HHje Morjia OKycHTH jejia?
IllTa je yqhhh^a poaa, ,aa ce ocbčth? J\a. ah je jihchijs Morjia HiiiTa OKycHTH? 3auiTo He?
B.	Hne je ruiHBajia ruiOBKa ? IllTa joj je peKJia jiHCHija? IllTa je oflroBOpHJia njioBKa?
IX KaKBa je 3Bep jihcnua? r^e jkhbh? 3auiTO aoji33h y abo-pnuiTa? IllTa 3Haui o iviaBH, ry6Hu,h, omhm3, AJiaun, peny, na-nopuHMa?
TpaMaTHKa.
I. IlpeTBapaifce cyrji3CHHK3 k y u, (§ 102a).
j\&t. h jiok. jeAHHHe: iijiobuh, peun; tano h pyUH, MajUH . . . y flaT. H jiok. je^H. H<eHCKHX HMeHHU,a c HaCTaBKOM -a npeTBapa ce k ncnpe^ -h y u.
II. flpOMeHa npnaeBa ®eHCKora po.ua (§ 23).
	J e n h u h a		mhohfhha:	
Hom.	Jiy K 3 b - 3	pOA3	jiyKaB-e	poae
reH.	jiyK3B-e	pofle	JiyK3B-HX	POA3
A3T.	ji y k a b - oj	poflH	jiyk3b-0m	POA3M3
3k.	jiyK aB-y	P<W	JiyK3B-e	poAe
bok.	jiyKaB-a	p6AO!	jiyK3B-e	pčue!
jiok.	ji y K 3 B - 0 j	pow	ji y k a b - hm	podana
HHCTp.	ji y k a b - om	pOAOM	ji y k a b - hm	po^aM3
Be>K6aH>a.
1.	Pe^H y 3arpaji,aMa 3aMeHH nsAemeM Kojn Tpe6a (je^h. h mhojk.): /ihchua jkhbh y (3ejieHa myMa). Jlncnua je cnpeMHJis po/i,h (iKHTKa nop6a). Kynno caM (jiena KitHra). Jecn jih bhj,eo (hobs Kyha)? Majna je jiana ja6yKy (Majia ceerpHija). IJ,Behe ce rajn pa,zih (jieri3 6oja). ,flyui3H HMa (HHCra KitHra). Toan ap^kh Kpe^y (aecHa pyKa). Oj, (cecTpa MHJia)! y (BejiHKa Kyha) HMa MHoro CTaHapa. Ko HHje 3a,a,OBOJbaH (ao6pa aebojmhi;a) ? Tobo-Phmo o (jiyK3B3 jihchii,3). 3axBajiHH cmo (,a.o6pa MajKa). IllTa HMaM y (aecHa pyKa)? IllTa je y (upBeHa ja6yKa)?
2.	HsMeftaj OBe HMeHHi;e: pyKa, jviana, Myna.
3.	h3mek>aj obe hmehhae c tipn^ebom: 3ejieh3 myMa; bhcok3 k;iyna; pyMeHa ja6yKa.
4.	HanHiuH npeMa rops»eM onncy JiHCHue KpaT3K cacTaBaK o M3HKH.
5.	MHTaj y /loAaTKy necMy »G/ioSo^a".
VEŽBA DEVETA
A. Kažnjeni jelen.
Pio jelen vodu na reci, pa se stane ogledati. Učine mu se rogovi mnogo lepši od nogu, pa ih počne hvaliti, a noge kuditi. Kad eto ti lovaca sa psima, i počnu ga goniti. Jelen se pusti preko polja, daleko im izmakne i dode do šume. Ali mu se rogovi zapletu, i tako ga lovci stignu i teško rane. „Ej mene nesretnoga," izdišuči rekne jelen, „sada tek znam, da su mi noge mnogo bolje bile od rogova!"
Dositej Obradovii.
B. O jelenu.
Jelenu gode brdoviti i šumskl krajevi. I u našim šumama ima jelena. Na nogama, koje su u jelena visoke i vitke, jesu dva papka. Njegovu glavu rese veliki granati rogovi. Zenka, koju zovO košutom, nema rogova. Jelen ima sasvlm kratak rep. Dlaka je u njega tanka; leti je crveno smeda, a zimi crven-kasto siva.
Jeleni žive u društvu. Obdan počfvaju, a uveče izlaze na pašu. Cesto učine mnogo štete, jer popasu i poljske useve. Pri tom su vrlo oprezni i budni. Jednoga jelena postave na stražu, a on čim naslutl kakvu opasnost, dadne svome stadu znak. Svi" se dadnu ii beg. U begu ne smeta jelenima ni voda, jer umeju dobro plivati; samo kroz gustu šiimu teško prolaze, jer im se lako zapletu rogovi. Da zavaraju pse, skaču sad na jednu, sad na drugu stranu, a kad sve to ne pomaže, onda se okrenu prema njima,,pa ih stanu udarati rogovima.
Jelen koristi mesom, kožom, dlakom i rogovima.
Razgovor.
A.	Gde se ogledao jelen? Kakvi mu se učine rogovi? Ko dode? Sta učinl jelen? Sta mu se dogodi u begu? Kako je govorio izdišuči?
B.	Koji krajevi gode jelenu? Kakve su mu noge? Sta ima na nogama? Sta resi njegovu glavu? Da li ima i ženka rogove? Kakav rep ima jelen? Kakva mu je dlaka? Kako žive jeleni? Kada izlaze na pašu? Zašto učine mnogo štete? Kako se vla-daju pri tom? Šta rade jeleni, kad opaže lovca sa psima? Da li im u begu smeta voda? Zašto ne? Zašto teško prolaze kroz šumu? Kako zavaraju pse? Cime koristi jelen?
Gramatika.
Promena imenica mušk		oga	roda (§ 16).
	Jed nin a:		Množina:
Nom.	jelen, grad		j e 1 e n - i, grad-ov-i
gen.	jelen-a		jelen-a
dat.	jelen-u		jelen-ima
ak.	jelen-a, grad		jelen-e
vok.	jelen-e!		j elen -i!
lok.	jelen-u		je len-ima
instr.	jelen-om		jelen- ima
Zašto	ak. jednine od jelen	i glasi jelena, a zašto od	
grad glasi grad? (§ 16i)
Pamti: rog — množ. rog-ov-i; grad — gradovi; vrt — vrtovi; zid — zidovi (§ 164b).
Vežbanja.
1.	Potraži u gornjim sastavcima sve imenice muškoga roda i odredi im pitanjem padež.
2.	Reči u zagradama zameni padežem koji treba (jedn. i množ.): Video sam (jelen, prozor). (Jelen) godi šuma. Učili smo o (jelen). Psi se ne boje (jelen). S (jelen) ide košuta. Lovac puca za (jelen). U (grad) ima mnogo škola. U (vrt) retete ruža. Dak stoji kod (prozor). Jelen opazi lovca sa (pas). Kako si krasan, oj (jelen)!
3.	Izmenjaj u jednini i množini ove imenice: prozor, medved, zid, grad.
BE>KBA HECETA
Mčabea h CTapaij.
Bho jeAaH CTap tobck. Taj je CTapfi qoBeK }KHBeo Ayro BpeMe cacBHM ycaMJbeH. Haj33A My ce ačcsah Tano caMOBara. HeAajieKO oa ftera >KHBeo je y TaKO hcto AocaAHčj caMohn jeAaH mžabca. KaA seh Hricy moimih BHIIie CHOCHTH TaKO aocaaah }KHBOT, notjj h jČAaH h Apyrf! Aa noTpa^Ke ApyuiTBa. H ohh ce cycperay. Crapau ce ynAaniH oa MeABeAa. BeHara HHje cm&o, jep ce HHje Morao noy3AaTH, Aa he yrehH, Hero HaMHCAH, Aa ce HenaKO AeniiM hamihom cnace. 3aT0 oh nohyah MeABeAy,
Aa ce CBpara k h>eMy ha Majio MJieKa h Me^a. meabea nphctahe h nolje c h>HMe. Koa ciapua My ce aonaahe Tano, aa ocTaHe koa h>era.
TaKO cy ohh ikhbcjih y ApyuiTBy. MeABeA ce crapao, Aa crapny 6y«e oa Kopncra. HberoB je nocao 6ho Aa qyBa crapna h Aa pacrepyje Myxe, AOKJie crapan cnaBa. JeAaMnyT jeAHa Myxa He AaAHč ce hhk3ko OTepara, Hero 6,iyA-6HyA na CTapuy Ha hoc. Ohas MeABeA 3rpa6n KaMeH, na noTerae H>HMe ihto ftrAa mojkE Te pa3MpcKa Myxy, a^H pa3MpCK3 h crapny rji§By.
n6yKa: meabea je 6ho CTapny npnjaTejb, a 6ho je jiya npftjaTeA.. HnuiTa H§ma rope oa jiyaa npftja-Tejba. E>5jbe je HMara naMeTHa HenpnjaTejba Hero JiyAa npftjaTe^ba. npfijaTe/by, He Bepyj JiyAy npHjaTe./by! nph JiyAy npftjaTejby He Tpa)kh 3auithte! c jiyAHM npftjaTejbeM HeMOj ApyroB3TH!
Pa3r0B0p.
KaKO je )KHBeo CTapau? Ko je caMosao HeaasieKO oa H>era? 3auiTO cy nouL/m Aa Tpa»e ApyuiTBa? Ko ce oa h>hx ynjianiH, Kaa ce cycpeTHy? 3amTO CTapau, HHje CMeo aa SeiKH? UlTa nČHyAH oh MČABeAy? JXa ™ ce MeABeAy AonaAHe koa crapna?
KaKaB je nocao Bpmno MeABeA? IliTa ce AoroAHJio jeaaM-nyT? UlTa je yqHHHO MeABeA?
KaKaB je npnjaTe;b 6ho MeABeA? UlTa 3Ham o Jiy,ay npn-jaTeft>y?
rpamathka.
I. IlpoMeHa h m e h h u, a MyuiKora poAa Ha HeniaHH
cyrjiacHHK (§ 162,3).		
	JeflHHKa:	MHOJKHHa:
Hom.	npiijaTejb, Kpaj	npnjaTejb-h, Kpaj-eB-h
reH.	npnjaTejb-a	npnjaTejb-a
AaT.	npiijaTejb-y	npHjaTejb-HMa
a k.	npiijaTejb-a, Kpaj	npHjaTejb-e
BOK.	npfijaTejb -y!	npftj aTejb-H!
JIOK.	npftj aTejb-y	npHjaTejb-HMa
HHCTp.	n p h j a t e jb - eM	npHjaTeA>-HMa
HermaHH cyiviacHHUH jecy: j, Jb, h>; h, ik, ui; h, tj, v (§ 81). npewa ropHbeM o6pacuy Meii>ajy ce CBe HMeHHue, noje ce CBpmyjy Ha HermaHH cyi\nacHHK (c;iaByj, j^HTeJb, naH>, čor&taiii, ny>K, KOBan, Kpa^eBHh, CMylj H T. A.)
II. a) 0,upeljeHH h Heo/ipeheHH n p h e b h (§ 21).
Bho je^an CTap mobck. Taj je CTapn HOBeK acHBeo flyro BpeMe cacBHM ycaM^>eH . . .
CTap (moben) — heoapel^ehh o6jihk CTapn (mobck) — oape^ehh o6;ihk
Ako je npn^eB aojiatak (atpn6yt) no3hator h;ih Beh cno-MeHyTor jihua hjih npe^MeTa, y cwpet)eHOM je o6;iHKy (cTapn), HHaie y He0Apei)eH0M (ciap).
6) n p o m e h a Heo,npel]eHHx n p h /i e b a MyuiKora po^a (§ 22).
JenHHHa:	MHO>KHHa:
hom. jiya (npHjaTejb), bmhk (np030p) jiya-n (npnjaTejbH) reH: Ji^ji-a	Jiyo,-nx
iiat.	jlyfl-hm
an. jiy.zi.-a (ji^a), b e ji h k (npo3op) jiy,n-e bok.	—	—
jiok. JiyA-y	Jiya-HM
HHCTp.	jiyfl-hm
Be>K6aH>a.
1.	Pe™ y 3arpaAaMa 3aMeHH na;i,e>KeM noju Tpe6a (jeAH. h mhojk.): HBaH je c (npnjaTejb) qecro y BpTy. MajKa npHnoBe.ua o (KpajbeBHh). I^hbo uieTa c (npHjaTejb). PaTap 3anHTa KOBana: „(KoBaH), jecH jim canoBao MOTHKy?" O (Koit), Kano ch 6p3! (IlpHjaTejb), yw 6ojbe! BH,a,eo caM (čoraT hobck). y (bcjihk rpaj,) HMa MHoro i<yha. Cbh BOJie (BajbaH ijaK).
2.	y obhm nocJioBHuaivia noTpa>kh npHAeBe h o^peA« hm o6jihk: Mncra ce 3JiaTa pija he XBaTa. MncTy o6pa3y MaJio boae Tpe6a. Oa jet})THHa Meca MpuiaBa nop6a.
3.	Ha;i,onyHH o6jihkom ao6ap hjih Ao6pn obč penehhue: >KHBeo HeKaaa — mobck; Taj — mobck je HMao TpH chhb. Bor je —; — Bor Hac nyBa. — tjaK je yBeK na>KJbHB; h Ham — MnjiaH yBeK na3H.
4.	H3Mefcaj oBe HMeHHue h npH,a,eBe: Jiyn MeABeji, crap rpaA, MJiaji KpajbeBHh.
VEŽBA JEDANAESTA
Spartanci i starac.
Na klupama nekoga igrallšta sedeli su svakojakl rodovi starinske Grčke. Gledali su 'igre. Dode starac. Sva su mesta bila zauzeta, a mko se i ne mače, da ustup! starcu mesta. Ali kako starac dode do Spartanaca, omladina se odmah dTže vfčGči: „Starče, ovamo, ovamol" Svi naokolo su pljeskali Spartancima i hvalili ih, a starac je uskliknuo: „Sv'i Grči znada, što valja, ali to jedlnl Spartanci čine."
Život s ta raca nije lak; zato trejsa da im 'idemo svuda na ruku.
Razgovor.
Ko je sedeo na klupama nekoga igrališta? Šta su gledali? Ko nije mogao nači mesta da sedne? Da li su ljudi ustupili starcu mesto? Koja je omladina odmah ustala? Kako je uskliknuo starac? — Zašto treba pomagati starcima?
Gramatika.
Promena imenica muškoga roda na -ac (§ 16.)
	J ed ni n a:	Množina:
Nom.	starac	starc-i
gen.	starc-a	star a-c a
dat.	starc-u	stare- ima
ak.	starc-a	starc-e
vok.	starč-e!	star c-i!
lok.	st^rc-u	stare-ima
instr.	starc-em	stare-ima
Napomene:	1. a) dobar	starac, gen. jedn. dob
starca; Spartanac, Spartanca; trgovac, trgovca . . .
Glas a, koji u jednim oblicima iste reči stoji, a u drugima ga nema, zove se nepostojano ili pomično a. Kaži, koji glas stoji u slovenačkom jeziku za to a (§ 7).
b) Imenice, koje imaju nepostojano a u nom. jedn., imaju ga i u gen. množ.: staraca, Spartanaca, trgovaca... (§ 16s).
2.	U vok. jedn. prelazi c ispred e u č: starce, Spar-tanče, trgovce . . . (§ 162b i 11).
3.	U instr. jedn. stoji kao što iza nepčanih suglasnika, tako i iza c nastavak -em mesto -om: starcem, Spartancem, trgovcem . . . (§ I63).
Vežbanja.
1.	Reči u zagradama zameni padežem koji treba (jedn. i množ.): Medved je čuvao (starac). „(Starac), idem s tobom", reče medved i pode sa (starac). Kamenom razmrska (starac) glavu. — Kod (dobar trgovac) je dobra roba. Bio sam kod (lovac) i rekao sam mu: „(Lovac), hajde u lov!" U (vranac, gen.!) su vitke noge.
2.	Izmenjaj ove imenice i prideve: dobar lovac, velik lonac, marljiv trgovac.
3.	Citaj u Dodatku pesmu „Vrabac i mačka".
BE>K6A ABAHAECTA
a. mhjičcpahh mnjiah.	'
Erijia je jbyTa 3HMa. CByA3 je ;ie>K30 CHer. Ha yr/iy je^He y;ihue crajao je crap h HČMohaH TOBeK, a nonpaj itera fteroB BepHH nac. Cršpsn je npocno mhjiocthh^. nopea itera cy npoji33H;iH p33HH Jbyw, chpomauihh h 6orara. JSahh je crapan. npy)K30 SjičaS h ocymeHe pyne npeMa npoji33HHUHM3, ajm je msjio Kojn oa thx 6oraTf!x ;byAH yAe;mo no Kojy napy HecpehHOMe MOBeKy, aok cy My CHpoMauiHH AaBajiH, ihto cy kojh
moivih.
ma^H mkah HAyhn y uiko./iy npotje TyAa. kaa bhah KyKaBHOra CTapua, a HeMajyhn HHKaKBe nape koa ce6e aa My a§, mnjiah H3BaAH H3 CBoje Topčnue xjie6 h cnp, ihto je noHeo ce6n 3a pyqan h a3a£ CTapuy. „Xb3;i3, Aočpfl ljaqe," peqe 6;iaroA3pHH crapan majiome MHJiaHy.
O noahe }j3uh cy h3 o6^n>kibe okojihhč othhi/ih kyhn Ha pyqan, a ohh H3 yAa.!behhjhx ce/ia oct3;ih cy Aa pyqajy y ihkojih. Mžuih Mhji3h Hnje hmso iht3 Aa pyqa. H>eroBH cy ce ihko^ckh Apy3H h3chthjih, a^h oh hm HHje 33BHAeo, jep je 6ho cht qHcre p&aocth, ihto je yqfiHHO Ao6po a&io.
CHpOMaCHMa Tpe6a noMarara.
B. Mhhh iioSpo.
Oj TOBeMe npaBeAHHHe!
je^an 66>k]'h c/iy>K6eHHHe! AKO MHCJIHHI 66)KjH 6hth, Hhhh Aočpo 3a »hbota, ri6iiiTyj 6paia crapnjera, H Te6e he MjiaijH TBojn; y Ao6py ce He noHecH, A y 3Jiy ce He noHHHrra, Ha Tyt]e ce He jiaKOMH; Jep, qoBeqe npaBeAHme,
Kaa qoBeKa caMpT Haije, HfiuiTa codoM He noHece, Beh CKpiuTeHG 6e;ie pyKe H npaBeflHa Aejia CBoja.
Hapodna UecMa.
U. ndcjiOBHua.
/],66pH Bo>Ke, cbč ce c To6om MOHte.
H. O pyiKy.
HacpeA co6e, y Kojoj pyqaMO, Hajia3H ce b&jihk cto (Tpne3a). HaMecrii ce npe Hero jih ce AOHece jejio. H3 opMapa H3B3AH ce CTOJiH.aK, na ce H.HMe noKpnje cto. 3aTHM ce ndcraBe 3a CBaKOra no ab3 TaitHpa, a y3 h>hx KauiHKa, ho>k, BHJbyuiKe h qama. Ha CTOJiy hm3 x.ne6a h y 6ohh boa£. Hajnpe ce AOHČce Ha cto qop6a, 33thm Meco h BapflBO. KaAuiTO hm3 h rnčaHHHS mh KOJiana. ,fl,eua npn cTOJiy hyre h npncTOjHO ce B;iaAajy.
Pa3r0B0p.
A. Koje roAHiuifae Ao6a je čhjio? Die je crajao crapaa? IIlTa je paflHO? Ko je npojia3no nopea H>era? IlpeMa KOMy je npy-»ao pyne? Ra jih cy cbh ynejihjih no uiToroa HecpehHOMe to-BeKy?
Ko npotje? KaMO je Hiuao MH^aH? IIlTa AaAe CTapuy? 3aiiiTo je 6ho MHJiaH 3aaobo;bah, hžko 3a BpeMe py^Ka HHje HMao uiTa Aa jeAe?
H.	IIlTa je HacpeA Tpne3apHje? Kano ce HaMecra cto? Koja jejia hm3mo o6htoo 3a pynaK? KaKO ce Aeua BJiaAajy npn crojiy?
rpaiuaTHKa.
I.	npeTBapafee cyr.nacHHKa k, r, x (§ 162b,4a h 10i,2b).
1.	Bok. jeAH.: tjaie, HOBeie, npabejhfme, c^y»6e-h h m e; BoHie, Apywe; cnpoMaiue, oparne. — KaKO rjiacn hom.?
k, r, x HcnpeA caMOiviacHHKa e y bok. jeAH. npe;ia3e y h, >k, lu.
2.	Hom. h bok. mho>k.: tjaun, npabeahhuh, cjiy>K6e-h h u, h , npojia3HHUH; Apy3n; CHpOMacH, opaCH;
AaT., jiok. h HHCTp. mh05k. i ijauhma; A py 3 h m 3 j CHpd-m a c h m a;
k, r, x HcnpeA caMOiviacHHKa h y hom., bok. h y AaT., jiok., hhctp. mho>k. npe^a3e y u, 3, c.
II. FIpoMeHa oapetjehhx npnjeBa MyuiKora p o a a (§ 23).
JejHHHa:
Hom.	Ad6p-ii	Tyl5-H
reH.	A o 6 p - o r (a)	Tyl}-er(a)
AaT.	Ao6p-OM(y), -čMe	t y tj - e m (y)
aK.	Ao6p-or(a) — Ao6pH	Tyij-er(a) — TytjH
BOK.	A06p-H	Tyt5-0
JIOK.	A6 6p-ČM(e)	t y tj - e m (y)
HHCTp.	A 0 6 p - h m	Ty tj - h m
	MHo>KHHa:	
Hom.	A06p-H	Ty tj - H
reH.	A06p-HX	Tytj-HX
AaT.	a 0 6 p - h m	Tyij - h m
aK.	Ao6p-e	Tytj-e
BOK.	AoSp-fi	Tyij-H
JIOK.	AoSp-iim	Ty tj - hm
HHCTp.	ao 6 p- hm	Tyij -hm
Kao Ao6pn Men.ajy ce npHAeBH		Majiii, j a a h h . . .; Kao
Ty}}h MeH>ajy ce 66mjH, cpeAitii . . .
YnopeAH npoMeHy npnAeBa AOČpH h t y tj h h notpa)kn pa3^HKe! 3aiuTO Te pa3JiHKe?
Be)K6aH>a.
1.	riotpajkh y cactabky „Mhjiocpahh mhjiah" cbe nph^ebe h oape/m hm o6jihk h nameni.
2.	Penn y 3arpaaaMa 3aMeHH na,n,e>KeM koj'h Tpe6a (y je-ahhhh, a r\ne je Moryhe, h y mho>khhh): Mh-mh cnasH (crapH npocjan). Koa, (ja/ihh crapaa) je CTajao iteroB BepHH nac. MnjiaH Aa^e x;ie6 h cnp (HecpehHH npocjan) h pe^e: „y3mh (,no6pH erapau)!" Chh (6ora™ TproBau) 6ho je AaHac y rpa,ny. MapKo KpajbeBnh je >KHBeo y (cpeAH>H Ben). Ha (npe^ftn npaj) ./iatje B03e ce CHpoMauiHH JbyflH. FIomo3h (apyr)! Ebo y3MH, (cnpo-Max)! Oomo3h Bor, (jyHaK)! J\otjH, (ayx cbcth)!
3.	npeo6paTH y MHO)KHHy OBe penehhue: BojHHKy cmo 3a-xb3jihh. GnpoMaxy Tpe6a noMarara. CHpoMax HeMa iirra jxa jeae. CyceAOB chh je Ao6ap yieHHK. FIyTHHKy ce wypH. CacTajiH cmo ce c nyTHHKOM. 06;iaK je Ha He6y. BeBepnua rpH3e opax.
4.	H3Men>aj: a) Tban, bojhhk, čHpoMax, /ipyr; 6) xpa6pw bojhhk, mapjbhbh ynehhk; /tahaiuhjh usta (je,a,h. flah, aaha . . mho)k. aahh . . .).
BE>KBA TPHHAECTA A. ilBa MHiua.
MHoro je Beh BpeMeHa nponuio, OTKaKO ce Hncy bh-AejiH mhin rpa^aHHH h mhiu ce^arom. 3aio jeAHora A§Ha cmhcjih mhiii rpat]aHHH, Aa nolje Ha cčjio y ndxoAe CBOMe npHjaie^.y Mftiny cejbaHHHy. CeJbaHHH ra jeABa AO^ena y cbOm CHpoMauiHOM AOMy ycpeA npocrpaHOra nojba h h3-Hece My, ihto je Haj6o^e HMao: opaxa, jieuiHHKa h ko-MaAHh OKOpejia cftpa, ihto je 3a npa3HHK qyBao. cbe je to rpa^aHHHy HHnrra. hberoBH rocnoACKH 3y6n HHcy Ha TaKBa je^a h3bhkjih ; a ano nrra h 0KycH, hč MO>Ke Aa nporjnra. „E moj y6orn npHjaTe^>y," noMHe rpa^aHHH ro-BopHTH MauiyhH niaBOM, „to ji h je Bama Ha ce^y xpaHa? OcraBH th cejio h nojbe h xajAe ca mhOm y rpaA, na Aa bhahui, nrra je jkhbot!"
CejbaHHH ra n6c/iyma h nolje. Zlo Beqepe crarHy rpaA. J/BeAč rpaijaHHH CBora rocra y noApyM 6oraTa ao-MahHHa. Ty je Meco, cfip, CBaKojaKfl KO-zia^h h neneibe. hyah ce cejbaHHH h cboj'hm o^HMa He Bepyje.
Ka/j cto th aomahhha h3 kom. 3arpMH abopiimte oa TonoTa koh>3 h jiajatba naca. yn;iamh ce rocr h noTOe 6e>Kara no ynioBHMa He 3Hajyhn, r^e he ce caKpHTH. teiuh ra rpa^ahhh, jia ce He 66j'h, h ndhyah ra, na je/ie, ihto My je bojba. iloraj henito KyuiaTH, KaA cto th y noapym c/iyre h g7iymkhh>e Kan no ne^eite, kaa no uito jipyro, a MHineBH CBaKii nac 6ea<e CTpMorjiaBHe, kyn ko j h MO>Ke. I16qHe CHpOMax cejbaHHH 3aKJiHit>aTH rpai]aHHHa, na ra h3bča6 H3 rpa^a roBOpefrn: „ XBajia th, 6paTe, h Ha
qaCT th TBOje rOCnOACTBO C tojihkhm HČMHpOM!"
*
Jlocuiuej 06padoeuh.
E. Cčjio h rpafl.
(Flopeijeibe.)
Ce.no. Kaj je Ha je/iHOM npocTopy HacraiteHO no cto h BHine nopoAHua, Koje ce 6aBe o6pai]hbaibem 3ČM^>e h rajeiteM ctokG, to ce oujia 30b6 ceno. y cejiHMa Kyhe cy noAajbe jezma oa Apyre. Oko CBaKe ce Hajia36 pa3He srpane: Bajara, KdrneBH, napnam, aM6apoBH, M^ieKapn h hriJiepH, a oko CBera Tora BohitaK, BpT (Saurra) h ifcHBe.
Kyhe cejbaqKč očhmho Hricy BejiHKe, hhth HMajy no-TpedHe yA06H0CTH 3a CBe yKyhaHe. Pctko y KojeM cejiy cy y^ihne nocraBJbeHe KaMeHOM, 3aT0 je y ce;iy čjioto h npauiHHa. A;ih onst y cejiy hms MHoro ApBeha, BohaKa h HBeha, na je Ba3Ayx 6ojbn Hero y rpa/iy.
y ce^y cy ^>yAH noHajBHiue TeiKauH, Kojfi o6pat]yjy 3em^.y. 3aharahja h TproBaua hms Majio.
TpaA. Mčcto, Ha KojeM cy HacraiBeHH Jby/m, kojh boas pa3Hč TproBHHe h pane pa3H6 3aHaTe, nje hms MHoro ha/uieurraBa h iukom, taž cy jiene h BČJiHKe upKBe, 30b6 ce rpaA hjih Bapom.
Kyhe cy y rpa^y Behe Hero y ce;iy h 6;iH>Ke cy je/nia Apyroj. floAHrHjTe cy Ha je^SH htih Ha bhih6 cnpaTOBa.
JjBOpfiuiTa h BpTOBH MaitH cy Hero y ce;iy. 3aio Ba3/iyx HHje Tano ao6ap Kao y ceny. J/jiHHe cy Ka;mpMHcaHe (noroio^aHe KaMeHOM) h 3aT0 Tirno HeMa 6jiaia hh npauiHHe. no ym\\ama kjiy nernauH, jype Ko;ia h ayroMo6H./iH.
Ty HMa MHoro miHOBHHKa, 3aHaTMja h TproBaua, 3aTo je no y/iHuaMa >KHBA>e Hero y cejiy.
Pa3roBop.
A.	IllTa je cmhcjiho jeAHora AaHa mhhi rpatjaHHH? T^e ra AO^ena mhlu cejbaHHH? LLlTa My H3Hece? 3ainro rpaljaHHH HHje 6ho 3aAOB0^>ah? IllTa My je penao? Je jih ra cejbahhh cjiyinao? Ka^a cy cthivih y rpaA? KaMO yBeae rpaljaHHH CBora rocTa? Koja cy jejia 6njia y noApyMy? 3aniTO ce ynjiaiiiH toct? J\a jih cy ohh y MHpy MorjiH aa Kyuiajy Ao6pa jeJia? IllTa kante ha-nokoh Cejb3HHH H KaMO ce BpaTH ?
B.	IllTa ce 30Be cejio? Jecy jih Kyhe y cejiy jeAHa ao Apyre? LLlTa ce Hajia3H oko CBaKe Kyhe? KaKBe cy ceocKe Kyhe, yjiHu,e? 3auiTO je y cejiy Ba3Ayx 6ojbH Hero y rpaAy? Ko ikhbh y cejiy?
IllTa ce 30Be rpaA? KaKBe cy Ty Kyhe, ABopHuiTa, yjmue? IllTa bhahmo no rpaACKHM yjinijaMa? Ko >khbh y rpaAy?
rpamathka.
I. IlpoMeHa h m e h h u a cpeAftera poAa. (§ 19).
JeflHHHa:	MHOKHHa:
Hom.	ceji	-0	nojb-e	Ce JI-	a	noJb-	a
reH.	ceji	-a	nojb-a	CeJI-	a	n o Jb -	a
AaT.	ceji	-y	n5jb-y	ceji-	HMa	n o Jb -	HMa
aK.	ce ji	-0	nojb-e	cžjl-	a	nojb-	a
BOK.	ceji	-o!	n o jb - e!	ceJi-	a!	noJb-	a!
JIOK.	ceji	-y		ceji-	HMa	nojb-	HMa
HHCTp.	ceji	- om	nofi-CM	ceji-	HMa	nojb-	HMa
Kao ce.no Meibajy ce HMeHHae je ji o, nepo, paBHajio h t. a., a Kao nojbe MeH>ajy ce nhtaibe, Bohe (mhojk. Heina), abophuite, cpue h t. a.
IloTpa^H pa3^HKe y npoMeHH! 3aurro Te pa3jwKe? n a m t h : HaAJiemTBo, reH. mho>k. haajieuitaba; Tano h nftcaMa, pe6apa, cejnajia . . . (§ 19i).
II. IlpoMeHa npH.fl.eBa cpeaitera p o a a. (§ 22 h 23).
npH^eBH cpe^ffcera poAa Meii>ajy ce o/ipe^eHO h HedApe-tjeho nao npn^ebh Myxi]Kora poAa h3^3čb hom., 3k. h bok. jeahhhe (HacTaBaK je -o hjih -e: bcjihk-o, Tytj-e) h mhokhhc (HacTaBaK je -a: BejiHK-a, Tyfj-a).
Be>K6aH>a.
1.	noTpa>KH y ropitoj 6acHH CBe HMeHHue cpeAitera poAa h o,flpe,a,n hm nhta&eM nafle>K.
2.	PeHH y 3arpaaaMa 33MeHH na^e^eM koj'h Tpe6a (jeAH. h mho>k.) : Bho caM y (Tytje cejio). Koa (BejiHKo je3epo) je i<yfra. CeJbaK HMa Ha (nojbe) jkht3. Ha (3ejieH0 6pAo) je upKBa. HaA (BeJiHKO cejio) je 6pA0. y (MajieHO cejio; HeoAp.!) hms Majio i<yha. IJhbo je (cjiačo 3ApaBJbe; reH., HeoAp.!). H3 (jacHO Hečo; HeoAP-!) rpoM He yn.ap3.
3.	H3Meib3j: cjiobo, Bpaia (jeAHHHe HeMa), Jinue, JiHiuhe (caMO y jeAHHHH), BpeMe, nHCMo, pe6po.
4.	H3Meibaj 0ApetjeH0 h HeoApe^eHo: Ao6po nepo, Bpyhe jejio, Tytje Mope, b3>kho nHT3it>e.
5.	HsnHiiiH KpataK cactaB3K »Cejio h rpaA".
VEŽBA ČETRNAESTA
A. Zima.
Počela je zima. Dani su kratki, a noči duge. Sunce se nisko kreče po nebu. Na polju je pusto i tužno. Duvaju hladni vetrovi. Zamrzle bare, potoci i reke. Cesto pada sneg. Bell ogrtač pokriva zemlju i čuva pšenicu i drugo bilje, da ne po-mrzne. Drveče spava kao mrtvo. Spavaju i mnoge životinje. Bube, zm'ije, gliste, krtice, ježevi, pa i debeli medvedi zavlače se u rupe i iimotani i uksčeni prespavaju ljutu zimu. Dobra deca iznose mrve sa stola i posipaju ih po dvorlštu. Male ptičice prolaze i jedu.
Ljudi i deca dblače najtoplije odelo. Po vazdan gori vatra u peči.
Pa ipak i zima je lepa. Deca prave čoveka od snega. U usta mu metnu čibuk, a ii ruke metlu. Deca se igraju i griid-vaju snegom. Po selima se sankaju. Izvlače sanke na brdo i jure na njima u dolinu kao železnica. U varošima se klizaju i lete po ledu kao da imaju krila. Zimi je i Božič, velika radost dečja.
B. Toplo odelo i obuča.
Da se zaštltlmo od studeni, kad nam valja izfci iz kuče, treba da se obučemo u toplo odelo i da navučemo na noge toplu obucu.
Ujutru, kad ustanemo, obučemo najpre rublje: košulju i gače. Zatim navučemo viinene čarape. Obučemo još hlače (čak-šire) — devojčice suknju — a na noge nataknemo papuče. Pošto se umijemo i očešljamo, obujemo cipele ili čizme. Iza toga obučemo prsluk i kaput, a preko njega ogrtač (plast, kabanicu) ili bundu (šiibu). Na glavu metnemo šešlr ili kapu; bolja je kapa od sukna nego kapa od krzna (šubara). Na ruke navučemo ru-kavice.
Zimsko odelo je deblje od letnjega, da bolje čuva toplinu našega tela i ne pušta, da hladan vetar dopre do naše kože.
Razgovor.
A.	Kakvi su zimski dani? Kakvi letnji? Kako se zimi sunce kreče po nebu? Kako je na polju? Kakvi vetrovi duvaju? Sta je zamrzlo? Sta pada zimi? Da li je sneg od koristi? Koje životinje spavaju zimi? Zašto posipaju dobra deca mrve po dvorištu? Zbog čega je u sobama toplo? Koje su zimske zabave?
B.	Kakvo odelo i kakvu obuču trebamo zimi? Kako se obučeš? Zašto treba da je zimsko odelo deblje od letnjega?
Gramatika.
Zbirna imenica deca (§ 20).
Deca se igraju. Deca prave čoveka od snega. Dobra deca iznose mrve sa stola. Deca su dobra.
Deca je zbirna imenica, t. j. po obliku je u jednini, ali pokazuje množinu jednakih lica: deca = slov. otroci.
Ako je imenica deca podmet (subjekt), onda prirok (pre-dikat) dolazi u množinu: ... se igraju . . . prave . . . iznose .. . s u . . .
Ako u priroku ima prideva, onda ti pridevi ostaju u jednini u žen. rodu: deca su dobra.
Vežbanja.
1. Preobrati u množinu: Dete se igra. Dete bere jabuke. Dete odlazi na ručak. Dete črta. Dobro dete sluša majku. Dete
je zdravo. Dete nije marljivo. Valjano dete u školi mirno sedi, pažljivo sluša i dobro pamti sve, što od učitelja čuje.
2.	Napiši kratak sastavak „Zima u gradu" ili „Zima u selu".
3.	Citaj u Dodatku a) „Prvi sneg" (nauči i napamet!)
b) „Božič u Srba".
BE>KBA I1ETHAECTA
OTay6HHa.
r,ne Bac je MHM Majna npBH nyT y Hapyqjy nČHe^a, a OTau BaMa npBfiM My£pHM pe^HMa cpue Hanajao: Ty je Bam 3aBHqaj.
Bh jorn pacT6Te, jaqaTe h pa3BHjaTe ce, na y BaMa 6yja h Ta Toroia jbydaB npeMa 3aBHqajy h 6jiniKHjHMa BauiHM. BaMa je mhjio he caMO mčcto potepta, Beh h pČAHTejbH, 6paha, cecTpe, poganu h no3HaHHnn. Ajih o6hm Same a>y6abh pacre, nocraje cbč niHpn. Bh he bojihte BHuie caMO poAHTejbe, po,a6HHy h podane, hhth caMO ApyroBe h npHjaTe/be, c KojHMa cTe 6pa;ih HBehe, yiKHBajiH y necMH cjiaByjeBOj, nrpajiH ce jiome h ApyrHx nrapa — h Apyrn Jby^H oko Bac BaMa cy Aparn. Barna jby6aB npeHOCH ce h Ha h>hx. Bh can, bojihtc He caMO CBoje MecTO poljema, Hero h qHTaB npe/ieo je/iaH, qfiTaB #eo 3eMJbHHa mapa, Ha KojeM ikhbč Jbyw cjiHqHH BaMa, no-Be33HH 3a Bac Hepa3AB0jHHM Be3aMa: ohh, kojh rČBope HCTHM je3HKOM, HMajy HCTO HapOAHO HMe, jeAHaKe ycra-HOBe h o6Hqaje, je/maKe HCTOpHCKe HaBHKe, je,a,H0M ce np6m^omhy OAyuieBJt>aBajy, Ha HCTy 6ynyhH0CT H3-rjieAajy.
To je Barna OTai,i6HHa.
kako crcatko 3bohh ta marca peq! Harnn po/thtejbh h poijaHH, HauiH ,npyroBH h npnjatejbh, HaiHH npeHH h notčmhh — cbh, kojh cy ham mhjih h aparn — o6yxBa-heHH cy tom je^hom peqjy. y otay6hhh rjie^amo npo-llltcoct, bhahmo 6yayhH0cr; qftcTO čcefraMO, a a cmo h
caMH je/iaH MajymaH ačo K>eH. H mh je bojihmo. OHa je 3a Hac CBČTHfea. Ko Bpetja, Hac je yBpe/i,ho; ko H>oj ao6po qHHfl, Hac je 3axBa;iHOiiihy 3aAy>KH0.
Pa3roBop.
T^e th je 3abhhaj? JXa jih th je mhjio mccto po^eiba? Ko th je joui mho? Ha nora ce jorn npeHOCH TBoja jby6aB? Jia jih bojihih ca^a caMO MecTO po^eita? Koje npe^ejie joui bojihui? Ko je cbe o6yxBaheH peijy 0Tay6HHa? IJJTa je 3a Hac oTaijČHHa?
rpamathka.
I.	npomeha h m e h h u a atehckora poaa 6e3 hactabka (§ 18i).
ii.	JoTOBaite cyrjiacHHKa (§ 12).
JeiHHHa:	MHOKHHa:
Hom.	peq	3anoBea	naMčT	pei-H
reH.	p e h - h	3anoBčA-h	naMčT-H	peq-h
ji, aT.	peq-h	3anoBea-H	naMčT-h	pen-HMa
ak.	pei	3anobča	naMČT	pen-H
bok.	pei-H!	3anobea-H!	naMčT-H!	pen-n!
jiok.	p en-h	3anoBea-H	namet-h	pen-HMa
HHCTp. pen-jy	3anoBe^y	naMefcy	pei-HMa
O a m t h : y HHCTp. jeAH. HacTaBaK je -jy (pei-jy). Ako ce hmehhua cbpmaba y hom. ha -a, -t, -ct, -b, ohaa y HHCTp. HacTajy OBe npoMeHe cyrjiacHHKa (joTOBaite):
A + j 1) (3anoBeA-jy ->-3anoBeijy) t + j ->- h (naMeT-jy ->- n aM ehy) ct + j ->- uifc (npouuioCT-jy ->- n p o ui ji o uih y) b + j ->- BJb (jby6aB-jy ->- jb y 6 a BJb y).
HcnopeAH cjiob. ladja = jialja, cvetje = UBehe, listje = jiHOihe, slavje = CJiaBJbe.
Be>K6aH>a.
1.	PeiH y 3arpaAaMa 33MeHH naAemeM KojH Tpeča: yxBa-tho caM ra y (jiam). mh0r0 je hcthhc y (MyApa pen; mhojk. !). Kos. ce MepH (neA; HHCTp.), a tobck (naMeT). Oh ce Mame (Macr; hhctp.!). npH3HajeM ca (mojioct). OTau ham je Hanajao cpue (MyApa pei; HHCTp. mhojk. !). JbyČHMO ce (6p3TCKa jby6ab; HHCTp.).
2.	h3meh,aj: a) kophct, cmpt, neA, ueb; 6) Ao6pa peq; cjajHa npomjiocT.
BE>KBA LUECHAECTA A. Bpeiwe.
JXaH ce aSah Ha abaaecst h qerapH qaca. CbSkh qac h ms me3aecet MHHyTa; mhhJt hmS wc3AecCr ceuy-h3a3. JlaH ce jorn ačah Ha npenoAHe h Ha nocjienoAHe. Ka^a ce yna3yje cbctaoct, Ta^a je 3opa; noaie H3Aa3a cyHLi,a je jyTpo. Ilčcne 3aAacKa cyHua je cyroH, a 33thm beqe. 3a bctepom Hacraje hoh.
CeaaM aaha qhh6 ceamhhy. Thx ce^aM aaha ce 30by: noHeAeA.aK, yropaK, cpeAa, qeTBpTaK, neraK, cy6oTa h ne-AeA-a. LLIecT AaHa paAHMo (paAHH AaHH), a HČAeA>OM ce oamapamo, haSmo y hpkby h moahmo ce Bory.
4eTHpn ceAMHue qHHe jeAaH Mecen. .UBaHaecr Mecena mhh6 roAHHy. ripBH ce Meceu 30Be jaHyap (ce^afc), Apyra 4)č6pyap (BeA>aqa), Tpehf! MapT (o>KyjaK), qeTBpTH anpHA (TpaBan.), nera Maj (cBHČait.), rnecra jyHH (jiftnaffe), ceamil jyah (cpnaft), ocmh abryct (koaobo3), aebera cenT6M6ap (pyjaH), Aecera oKTOčap (AHCTonaA), jeAa-HaecTfl HOBSMfšap (cTyAeHfi) h ABaHaecra AeueM6ap (npo-CHHaH).
ToAHHa je npocTa hah npecrynHa.
y toahhh HMa qerapH roahihtt>a Ao6a: npoAehe, ačto, jeceH h 3HMa. CbSko Ao6a HMa no tph Mecena: npoAehe naaa y MapT, anpha h Maj, aoto y jyHH, jyAH
h abryct h t. a.
B. O HacoBHiiKy.
HacOBHHK HaM noKa3yje, Koje je BpeMe. Ha qacoBHHKy cy Ase CKasa^Ke: jeAHa noKa3yje qacoBe, Apyra MHHyre. HMa i,ienHHx, 3hahhx nacOBHHKa h č^ahahhkS; HajBehn cy qacOBHHUH y TopaeBHMa.
CbSkh qacOBHHK HMa 6pojqaHHHy, Ha KOjOj cy qacoBH o6ejiex<eHH apancKHM hah phmckhm 6pojKaMa.
HeKe qacOBHHKe Tepajy 6aT0BH, a HČKe nepa. Ho CB3KH qaCOBHHK HM3 KOTOTHhe, KOjH Kpehy CKa33JbKe. MacoBHHUH THKTaKajy um Kyuajy.
A.	Ha kojihko ce nacoba aejih aah? Kojihko mhhyta hm3 cb3kh <iac? Kojihko cekyhaaa hma MHHyT? KaAa je 3opa, jyTpo, cyTOH, Bene, Hoh?
Kojihko AaHa q«He jeAHy ceAMHii;y? KaKo ce 30By? y noje AaHe pa^HMO? Kano ce 30by th ashh ? Ka^a ce OAMapaMO?
Kojihko ceamhija HHHe Mecen, AaHa? Kojihko Mecena MHHe jeAHy roAHHy? Kano ce 30By MeceuH? Kano ce 30Be npBH Meceu, TpehH, ^eTBpra, AeBe™, jeAaHaecTH? Kojihko AaHa HMa (Jje-6pyap, Maj, jyHH, jyjiH, cenTeMSap, Aeqeivi6ap?
Kano ce 30Be roAHHa, noja HMa 365 AaHa? Kano ce 30Be roAHHa, Koja HMa 366 AaHa? Koja cy roAHiuiba ao6a?
B.	HeMy HaM cjiy>KH ^acoBHHK? IJlTa noKa3yje Ay»<a cna-3ajbKa, a tura npaha? KaKBHX ^acoBHHKa HMa? KaKo cy odejiemeHH qacoBH Ha čpojn&HHUH? LLlTa Tepa nacoBHHKe? Ra jih qyjeMO nacoBHHK, KaA HAe? 3auito?
Pa3r0B0p.
rpaMaTHKa.
I. F ji a b h h SpojeBH (§ 30 h 31).
(0 HHuiTHua, HyJia)
1	jeAaH, -AHa, -AHO
2	abS, -6, -a
3	Tpft
4	MČTHpH
5	ner
6	uiecT
7	ceAaM
8	ocaM
9	AeBer
10	AeceT
11	jeA^naecT
12	ABaHaecT
13	TpHHaecT
14	neTpHaecT
15	neTHaecT
16	mecHaecT
17	ceAaMHaecT
18	ocaMHaecT
19	AeBeTHaecT
20	ABaAeceT
21	ABaAeceT H jeAaH, -AHa, -AHO
22	ABaAeceT ii ABa, -e, -a
23	ABaAeceT ii Tpfl
24	ABaAeceT H neTnpH
25	ABaAeceT a ner
26	ABaAeceT ii mecr
27	ABaAeceT ii ceAaM
28	ABaAeceT ft ocaM
29	ABaAeceT H ACBCT
30	TpHAeceT 40 leTpAeceT
s
50 neflecčT 60 iue3fleceT 70 ceAaM^eceT 80 ocaM/tecčT 90 AeBeaeceT 100 CTO, CTOTHHa 200 abecta, abč ctothhc 300 TpHCTa, TpH CTOTHHC 400 qethph ctothhc
500 neT CTOTHHa 600 inecr CTOTHHa 1.000 xHJbaAa, Tftcyha 2.000 ABe xH^>aae (racyhe) 3.000 Tpn xHJbaAe (™cyhe) 4.000 qe™pH xH^aAe (™cyhe) 5.000 neT XHJbaAa (T&cyha) 6.000 rnecT xft.fba,T,a (™cyha) 1,000.000 MHJIHjOH
n a m t h :
1. jej,aH CTapau
ABa CTapua TpH CTapua qeTHpH CTapua
neT CTapaua uiecT CTapaua
je^Ha Kyha
ABe Kyhe Tpn Kyhe HeTHpn Kyhe
neT Kyha iuecT Kyha
jejiHO nncMO
ABa nHCMa TpH nHCMa ueTHpH nHCMa
neT nficaivia rnecT nficaMa
j e a h h h a
AB oj h h a
MHoatHHa
2/3 6pojeBe ABa,-e,-a, TpH, neTHpn CTojn HMeHHua y flBOjHHH (= reH. jeflHHHe): CTapua, Kyhe, nHCMa;
y3 dpojeBe neT, me« h t. a. ctoj'h hmehhua y reH. MHOlKHHe: CTapaua, Kyha, nHcaivia. 2. 31 CTapau = TpHAeceT h je^aH CTapau; 121 nncMO = CTO ABa^eceT h jeaho hhcmo; 1562 CTapua = XHJbaAy (xHJbaAa) neT CTOTHHa uiesAeceT h ABa CTapua.
II. P e a h h 6po jeBH (§ 30 h 31).
1.	npBH, -a, -o	11. jeA&HaecTH, -a, -o
2.	Apyr0, -a, -o	21. ABaAeceT h npBH -a, -o
3.	TpehH, -a, -e	30. TpHAeceTH, -a, -o
4.	HeTBpTH, -a, -č	40. qeTpAecera -a, -0
5.	ne™, -a, -o	100. ctoth, -a, -o
6.	uiecTH, -a, -o	1000. xiubawTH, -a, -o; Tiicyh0, -a, -e
PeAHH 6pojeBH MeH>ajy ce nao OApe^eHH npHAeBH.
Be>«6aH>a.
1 HHTaj, a 33THM HanHUiH CJiOBHMa (s črkami): 4, 11, 14, 16, 27,' 38, 50, 99, 254, 367, 648, 4717, 9894, 14.418, 860.254, 1,788.416.
2.	a) Ca6Hpatt>e (seštevanje): 7 + 4 = 11 (ceaaM h qerapH je je/WHaecr); 11 + 9=?; 17 + 8 = ?; 18 + 22 = ?; 16 + 10 = ?; 24 + 25 = ?; 60 + 50 = ?
6) Oay3HMaft.e (odštevanje): 100 — 90 = 10 (cto Man>e aeBe^eceT je jeceT); 1000 — 500 = ?; 600—200 = ?; 300 — 50 = ?; 2870 —300 = ?; 8300 —200 = ?; 10.800 — 900 = ?
n) MHoaceite: 8x4 = 32 (ocaM nyTa nerapn je TpH^ecer h ABa); 2X7 = ?; 6x3 = ?; 11x8=?; 14x3 = ?; 16x2=?; 20 X 4 = ?
h) ilejbeibe: 40:4 = 10 (neTp^eceT no^ejbeHO ca neTHpH je aece-r); 60:2=?; 80:4 = ?; 90:3 = ?; 200:20 = ?; 800:10 = ?; 1000:500 = ?
3.	Pe^h y 3arpaAaMa 3aMeHH o6jihkom nojn Tpe6a: 3 (kohd), 7 (jiobau), 24 (crapau), 52 (upaba), 101 (i«iyna), 283 (Krt»Hra>, 444 (iihcmo), 667 (riHCMo), 1500 (Kyha), 6306 (TproBaa).
4.	0,n,roBopH na OBa nhtaita: Kojihko Hac HMa y pa3pe,ny? Kojihko KJiyna HMa y 0B0j y^hohhu,h? Kojihko nposopa? Kojihko craHOBHHKa HMa Beorpa/i, 3arpe6, Jby6jbaHa?
Koj'h ch th no a36yuh (a6euefln)? y Kojoj kjiynn ce^hiu? Koje ch roahhe poljeH? Koje cmo ce ro,n,HHe ocjio6oahjih?
5.	MHTaj y ,ZI,o,ziaTKy npHnoBeTKy „Kmct h unraHHH".
VEŽBA SEDAMNAESTA
A. Težak i pomorac.
Neki težak uplta jednog pomorca, od kškve mu je smrti iimro otac. Pomorac odgovori: „Moj otac, moj ded i m5j pra-ded, svT su poginuli na moru." „Pa kako je to, da se ti ne bojiš ici po moru?" nastavi težak. A pomorac mu reče: „Kaži mi, gde je iimro tvoj otac, ded i praded?" „Oni su sv'i umrli na svoj5j postelji," odgovori težak. „A onda," zapita pomorac smejuči se, „kako se ti ne bojiš poči u postelju?"
B. Porodica i zadruga.
Svako dete ima oca i majku. Oni su mu roditelji. Roditelji i deca čine jednu porodicu, rodbinu ili obitelj. Ja sam svome ocu i materi sin, a moje sestre su im kčeri. Naj-tanj a kčT zove se Draga, druga Milica, a treča Ljubica. Oca nazlvam „babo! tato! tatice!". Mesto majka ili mama kažemo i mati. To je naša iiža porodica.
Ali ja imam još dva deda (oca moga oca i oca moje majke), dve bakice (mater moga oca i mater moje matere), stričeve, lijake i tetke. Svome dedu i bakici ja sam unuk (unuka), stricu sam sinovac (sinovica), ujaku sam nečak (nečaka), a tetki sam sestrič (sestričina).
U Srbiji i Hrvatskoj u mnogim kučama žive zajedno oženjena brača i stričevi i brača od stričeva; a u nekim i dedovi, babe, unuci i unuke, sinovci, sinovice i tetke. Svi su oni rodbina, a žive u jednom domu i rade jedno imanje. Oni se zovQ zadruga. Naj-starijl, koji upravlja kučom, zove se domačin ili kučnl starešina. Njega slušajo svi ukučani.
Razgovor.
A.	Ko se razgovarao? Šta je upitao težak pomorca? Gde su pomorcu umrli otac, ded i praded ? Da li se pomorac zbog toga bojao mora? Gde su težaku umrli otac, ded i praded? Da li se težak zbog toga bojao poči u postelju?
B.	Ko pripada porodici? Sta si ti svome ocu, a šta svojoj sestri? Sta je ona tebi? — Kako još zoveš oca, majku? — Sta je tebi otac tvoga oca ili tvoje majke? Sta si ti njemu? Sta je tebi majka tvoga oca ili tvoje majke? Sta si ti njoj? Sta si ti stricu, ujaku, tetki?
Sta je zadruga? Ko se zove domačin? Ko sluša domačina?
Gramatika.
I. Promena imenica mati, kči. (§ 182,3).
J edn i n a :
Nom.	mati	kči
gen.	mater-e	kčer-i
dat.	mater-i	kčer-i
ak.	mater	kčer
vok.	mati!	kčer-i!
lok.	mater-i	kčer-i
instr.	mater-om	kčer-ju
Množina: mater-e . . . (kao kuč-e); kčer-i . . . (kao reč-i). II. Zbirna imenica brača (§ 20).
Množ. od brat glasi brača; brača (= slov. bratje) je zbirna imenica kao d e c a.
III. Prisvojne zamenice (§ 26) iste su kao u slove-načkom jeziku:
1.	moj, moja, moje; naš, -a, -e;
2.	tvoj, tvoja, tvoje; vaš, -a, -e;
3.	njegov, -a, -o; njen, -a, -o ili njčzin, -a, -o; njThov, -a, -o;
4.	svoj, svoja, svoje.
Nom.
gen.
dat.
ak.
vok.
lok.
instr.
mo]
moj-eg(a), mog(a) m o j - e m (u), m o m (u),
m o m e moj — moj-eg(a),
mog(a) moj
moj-em(u), mom(e) m o j -I m
Promena.
J e dn i n a : moj-a moje m o j - oj
moj-u
moj-a m o j - o j
moj-e
moj-eg(a), mog(a) moj-em(u), mom(u),
mome moj-e
moj-e
moj-em(u), mom(e)
moj-om moj-Im
		Množina:
Nom.	moj-i	moj-e
gen.		moj-lh
dat.		moj -im(a)
ak.	moj-e	moj-e
vok.	moj-i	moj-e
lok.		m o j - Im (a)
instr.		m 6 j - im (a)
moj-a
moj-a moj-a
Isto se tako menjaju: tvoj i svoj; zatim naš i vaš; ove dve zamenice imaju u gen. jedn. našeg(a), vašeg(a), u dat. i lok. našem(u), vašem (u).
Njegov, njihov, njen, njezin menjaju se kao pridevi neodredenoga oblika.
Vežbanja.
1. Reči u zagradama zameni padežem koji treba.
a) U jedn. i množ.: Jesi li pročitao (moja knjiga)? Jesi li zadovoljan (moja knjiga)? U (tvoja čitanka) ima mnogo lepih pesama. U (vaša čitanka) ima više strana nego u (njihova čitanka). Milan je bio sa (svoj brat) u (naš grad). Suseda je sa (svoja kci) u vrtu. (Kči), največu zahvalnost duguješ (svoja
mati)! Otac je poslao (svoja kči) u školu. Secam se dobro (tvoj brat). Dao sam pero (tvoj brat). Videli smo (njegov brat). Išli smo s (njegov brat). Govorili smo s (tvoj brat i tvoja sestra). Deco, ljubite (svoj otac i svoja majka) 1 U (naše selo) ima mnogo kuca.
b) Samo u jednini: Srbi nikad nisu prestali boriti se za (svoja sloboda) i (svoja otadžbina). Ružica je marljiva učenica; u (njezina soba) je uvek red; (njeno vladanje) svi su zadovoljni. Ja sam jučer bio s (tvoja mati) u gradu.
2.	Izmenjaj u jednini i množini: dobra mati, njegova kči, moj brat, moj nož, tvoja knjiga, vaše pero, njegov udžbenik, njezin vrt, njihov prijatelj.
3.	Napiši kratak sastavak „Naša porodica".
BE>KBA OCAMHAECTA
MajMyH h mahka.
hmao h&kh HOBeK MajMyHa h MaHKy. Ohh cy 6h/ih BejiHKe HiTeTOTOfoe. Je£aMnyT, kzji cy čhjih emu koa Kyhe, pe^e MajMyH mmkh: „XajAe ca mhom, Aa ce yro-cthmo!" OABeAe je Kpaj BaTpe. y nene;iy cy 6hjih 3aipnaHH KecreHH, Aa ce neKy.
„Ja 6hx bSaho KecreHe," pe^e majmyh, „ajiH to m6hh hč ha£ oa pyKe. t h ch 3a to BeuiTHja." maina paAOCHa ihto joj oh tako JiaCKa, CTaH6 hx H3rpT3TH H3 Bpejia nenejia. MajMyH naK, na3čfcH Aa ra ko hč bhah, nojeAS hx jeAaH no jeAaH. y tom cjiyra ;iynH Ha bpata h nčbhkhe hm: „lllta bh paahte ty!" Ohh ce pa3ČerHy h tžko motka, Koja ce npJbHJia, HHje Ao6fuia hhhit3.
Pa3roBop.
Koje je McueomuH>e uMao neKU nosen? Kanee cy 6uje? KaMo od Bede MajMyn MaHKy? 3auiiuo?
3cluimo MajMyn nuje xiueo da eaču Kecitiene? LLluia je onda padujia Mamca, a mula MajMyn ? Ko dofje u3Henada ? Jla au je Maitca uiiua doču.ta ?
rpaiwaTHKa.
JlHHHe 3aMeHHue (§ 25) jecy: ja (3a npBO jmue), th (3a Apyro JiHue), 6 h, o h a, oho (3a Tpehe jiHije).
	n p o m e h a.		
Hom.	JeflHHHa: j a	th	
reH.	MeHe — Me	Teče —	Te
A3T.	m e h h — mh	t e 6 h —	th
aK.	m e h e — m e	Te6e —	Te
bok.	—	th	
jiok.	m e h h	tč6h	
HHCTp.	mhom (m h o m e)	to6om	
Hom.
reH.
AaT.
an.
bok.
jiok.
oh
H>er a — ra H>eMy — My it>£ra — ra, (H>)
it> e m y
HHCTp. Ib H M , (ft H M e)
ČHa —
It o j -H>y—
H> O j h>čm,
je -joj je, jy
(itoMe)
oho
s o a
s
* o o
co
Hom.
reH.
AaT.
aK.
bok.
jiok.
M H
Hac — Hac HaMa — HaM Hac — Hac
HaMa
HHCTp. HaMa
MHo>KHHa: BH	OHl
Bac — Bac BaMa — BaM Bac — Bac
BH
BaMa Bana
OHe OHa H> HX — HX H> H m a — hm h>hx - HX
h>h Ma
H> H m a
n a m t h : 1. nopea notnyhhx o6™ka (Mene, mchh . . .) hekh naaeJKH HMajy h Kpahe o6jiHKe (me, m h . . .). Kpahn o6jihuh 30By ce eHKJiHTHKe. Ehkjihthkc yn0tpe6^>aBaM0 Kao y aiOBe-Ha^KOM je3HKy, a-an He CToje hhksjis Ha no^eTKy pe^eHHue.
2.	ehmhthkc ce nHmy oac-tcho oa npeAJiora: nč h>, 3a ifa, ha h>, npe/U h>; (ciiobehahkh: ponj, zanj, nanj, predenj).
3.	M h h bh y cpncK0xpBaTCK0M je3HKy HeMajy meHCKora poaa. ilebojke r0B0pe: „Mh cmo m a p Jb h b c". (cjiobehamkh: „Me smo marljive").
BeiKČaita.
1.	Pe™ y 3arpaAaMa 3aMeHH naAejKeM kojh Tpe6a (jeAH. h mho®.): yqHTejb je Aao kh>Hry (ja), a He (th). Ca (ja) je Aornjia h Moja cecrpa. Hacm c (th). JlaB AonycTH CBojHM noAaHHUHMa, Aa H3al}y npeAa (oh).
2.	3amehh kyp3hbom uitamnahe hmehhue jihtohm 3amehh-uaMa: MajMyH OABeAe mawy Kpaj BaTpe h pe^e mcihku: „Ebo KecTeHa! H3BaAH Kecmene H3 BaTpe!" Mcihkcl craHe H3rpT3TH KeciHene h3 Bpejia nenejia. Ta^a Aoi)e oiyra h nobhkhe juamcu u MajMyuy: „IllTa bh paahte ty!" Mama u .uaj.uyn ce pa36ei"Hy.
Majna n030be Mapy h JoBaHa; Mapu aaaeja6yKy, a Joeany KpyujKy. MajKy cmo bhaejih, a ou,a hhcmo. Tobophmo o Mapu; r0b0phm0 o Joeany. Job3h je Aouiao c otfem, a Mapa c Maj kom. C yneHuu,uMa je AOiuao yiHTeJb. VnenunuMa cy npHnpeMHJiH pynaK. ynehuke cmo bhaejih, a ynehhue hhrae.
BE>KBA flEBETHAECTA
ByKOBH H OBUe.
Je^Hor Rana ByKOBH nomajbv rjiacHHKa OBuaMa, >kč-jiehn na c ffcHMa y6y,ayhe 5khb6 y Mripy h npHjaTejbCTBy.
„3aiiit0," robčpho hm je oh, „aa 6yaemo bc^hto y 66p6n Ha ikhbot h cmpt? Ta ohh hebajbajih ncft cbemy cy tome kphbh; jiajy yB^K ha Hac, qecto nyTa h 6e3 HKaKBa pa3/iora, Te Hac THMe caMO H3a3HBajy. HanycraTe hx, na Hehe 6hth Bftme hhkakbs npenpene H3Meljy Hac h Bac; 6fihe bčtoth Mftp h npnjatejbctbo!"
Diyne oBue noaiyma./ie ob6 pe^h h HanycTHne nce. M3ry6HBHiH Ha Taj h3hhh CBoje Haj6oa»e npftjaTejbe, CTa^o je aSko nočne riocrajio }K{dtbom bykob3.
Pa3r0B0p.
3auiTo ByKOBH jeAHor AaHa nouiajby iviacHHKa OBuaMa? Kano hm je r0B0pH0 Taj rviacHHK? UlTa cy ynhhh^e OBue? LIlTa ce AoroAHJio c OBuaMa? KaKBy HaM noyKy Aaje OBa 6§CHa?
rpaMaTHKa.
noKa3He 3aMeHHue (§ 27) jecy:
OBaj, ČBa, OBO \ „. . .	J cjiobehamkh: ta, ta, to
Taj, Ta, to J
6H3j, 6h3, 6h0~ „	oni, ona, ono
OBe ce 3aMeHHU,e Meit.ajy Kao OApetjeHH npHAeBH, AaKJie: OBaj, 6Bor(a) . . . Taj, Tor(a) . . . OHaj, 0H0r(a) . . .
n aM t h : 3aMeHHua OBaj noKa3yje oho, ihto je 6jiH3y jiHua, Koje roBopn;
3aMeHHua Taj noKa3yje oho, ihto je 6jiH3y jmua, c kojhm ce roBopn;
3aMeHHua OHaj noKa3yje oho, luto je Aajieno h oa JiHua, Koje roBopn h oa 0H0ra, c KojHM ce roBopn.
H.	np.: Xohy jih aa y3MeM 0By kh>Hry, Ty KH>Hry hjih OHy?
OBaj rneuiHp, hito ra ja hochm, h Taj, ihto ra th hochhi,
cbhi]ajy mh ce; ajiH OHaj, ihto ra oh hoch, HHje Jien.
»Haja je ob a kh>Hra, ihto je hm3m y pyu;H?" — „Ta kh>Hra je Bauia."
Be>K6aH>a.
I.	nonyHH OBe peneHHue 33MeHHHOM OBaj, Taj h OHaj h npeo6pa™ hx y mho>KHHy: — ijan hhihts He paah. CehaM ce — rpaAa. BepyjeM — jyHaKy. H3BaAH — 3y6. nouiTyj — yMHTejba. He roBopn o — Apyry! Hah c — npnjaTejbeM! — HceH3 HHje mh no3HaTa. CehaM ce — npHjaTejbHije. Homo3h — >kchh ! no-uiTyjeM — «eHy. tobophm o — cjihuh. — cjiy>KaBKOM cmo 3a-aobojbhh. - nepo je Ao6po. CehaM ce — HMan.3. /I,hbhm ce — BpeMeHy. Kynno caM — nepo. Jecn jih 3aaobojbah — jieanpoM? FOBOpHJIH cmo o — 6pAy.
2. nonyHH OBe peneHHue n0K33H0M 33MeHHU0M noja Tpe6a: y pyuH hm3m KH>Hry; — KitHra je Bpjio Jiena. H th HMaui y pyuH KHjHry; ajiH — kh>ht3 HHje Jiena. — KHbHra, Kojy je jyqep Kynno H3IH npHj'3Tejb, KOpHCHa je.
Ko je — HOBen OBAe? Ko je — koa Bac? Ko je — y yrjiy co6e?	_
BE>KEA UBAflECETA A. riHTajiHue.
nriTajiH neivia: „Ko Te 6yw Tano paHo?" — „PaHo jieraite."
ilhta^h 3eua: „mivia jih ihto oia!je oa niabhue Kynyca?" — „Cjiatje cy abc nnaBHue."
Umam yqhtejba: „K6jfl th je i)aK Haj6oA>h?" —
„OHaj, ko j H 3Ha OHO, IHTO 3Ha, ajih KO j H 3Ha h uita HČ 3H5."
rinTajiH jieKapa: „Oa ko je ce čdAecra HajMatte yMHpe, a oa ko je Hajenuie?" — „HajMatt>e oa ra3a h, a HajBHme o a MHoro jejia h nnha:"
riHTajio Aeie oua: „KaKBO je Meco HajcAalje?" — „Je3HK." „A Hajrope?" — „Je3HK."
IlHTajiH HHraHCKO AeTe: ..Hnja je Kyha Hajor^ame-HHja y BarneM ce;iy?" — „BorMe Hama, jep je 0H0MaAHe H3ropeAa".
,	B. ndcjiOBHue.
Ko jeAaMnyT CAaiKe, Apyrn nyr 3aAyay Ka>KC. Kora HHje, aa XAe6a hč nje. KoMy ce ma^ka yMHA>3Ba, ČHora h orpe6e. Kora Bor MHAyje, oHora h Kapa. C khm ch,
OH3KH CH.
Lil t o bhcoko ačth, hš hhcko naAa. Hera ce Mynap cthah, thm ce AyA noHocn. HeMy ce pyrame, thm ce noHjtjame. LLIto Bor Aaje, to je cb& Ao6po. O MeM mobek paAHO, o tom ce h xpaHHO. H h Me ce hob cyA HanyHH, Ha oho ybek yAapa.
riac, ko j h MHoro Aaje, He yj6Aa. Ko j a kokohi MHoro KaKohe, (t§) mSao jaja hoch. H h j a CHAa, ČHora h uapCTBO. KaKaB OTau, T3KaB chh. KaKBa MajKa, T3KB3 H kHH.
rpaMaTHKa.
I. YnHTHe 3aMeHHue (§ 28) jecy: (t)ko? — kdo? uita? (uiTo?) — kaj? KojH,-a,-e? — kateri, -a, -o? M H j H, - 3, - e ? — čigav, -a, -o ? k & k a B, KŽKBa, -o? — kakšen, kakšna, -o?
npoMeHa: 1. ko, uiTa (b. crp. 14).
2. k o j h , -a, -e h hhjh, -a, -e MeH>ajy ce Kao oapeljehh nphacb (t y h , - a, -e\
3. KanaB, k a k b a, - o Meita ce Kao HeoApe^eHH npHAeB (Aočap).
II. O a h o c h e 3aMeHHue (§ 28) y cpncKOxpBaTCKOM je3HKy cy no o6/iHKy hctc Kao ynHTHe:
(t) k o — kdor m t o — kar k o j h — kateri, ki i h j h — čigar k ž k a b — kakršen.
'	Be>K6aH>a.
1.	y obhm peneHHuaMa noTph>kh Kyp3HB0M urraMnaHe pe™ ynHTHOM 3aMeHHn;oM: Tiare yqn. y*WTe.7b nHTa f)aKa. /lomao caM ca čpauioM. Oh ineTa ca cecuipoM. MmiaH je Aao cmapu,y x.ie6 h cnp. IlHineMO oaobkom. Tboj 6paT Jieno H3pai]yje 3adauiKe. Ilac ce 6ojn zocuodapa. Tpaea pacre. ynHMO o 3aMenunaMa. HeMaM epeMena. Oea xapTnja je xpanaBa, a ona je manca. Jlo6ap i)aK yBen je nahobhb. Tobophmo cpucKoxpBauicKUM jesHKOM. BevcaHoea Majna neBa, a Cmojamea njiaue. Hbezoe OTan, je TproBau;. Haiue Kft>Hre cy Ha cro;iy.
2.	flpeBeAH Ha cpncKoxpBaTCKH je3HK OBe peneHHu;e: Kdor visoko leta, nizko pada. Kar imam, to dam. Kar si rekel, ni res (HCTHHa). S čimer drugim koristiš, s tem koristiš sebi. Cigar krava, tistega tudi tele. Kakršen gospodar, takšen tudi sluga.
VEŽBA DVADESET I PRVA
t
A. Baka i unuka.
Bako, stara bako — babuščice m'ila,
Jesi 1' i ti kadgod mala, mlada bila?
Jesi 1' mogla kadgod da ispravlš leda?
Je 1' i tvoja kosa bila kadgod smečta ?
Je 1' i tvoja halja bila kadgod kratka?
Je 1' i tebe ko god zvao: „Dušo moja slatka?"
Je 1' i tebi kogod kadgod 'vaku liitku dao?
Valjda se skrhala, pa ti je sad žao? . . .
Ta zar mora, bako, da ostarl sva ko?
Hoču 1' i j a, bako, da ostarlm tako?
Moram li zar i ja bTti tako seda,
Tako smežurana, zgiirena i bleda?
Pa zar tome nema baš 'n"ikakva leka?
Zar se to ne može živeti do veka?
Jovan Jovanovič Zmaj.
B. Poslovice.
Ako je neko lud, ne budi mu drug. NT k o ni koga ne može osramotiti, dok se sam ne osramoti. NTšta nije novo na
svčtu. Sto god ko čini, sve sebi čini.
*
* *
„Nešto nešta izelo, pa od nešta kosti ostale", (rekao Hercegovac, kad je prvi put video ii polju pliig i jarmove).
Razgovor.
A.	Kakva je baka nekada bila? Može li sada da ispravi leda? Kakva joj je nekada bila kosa? A sada? Kakva joj je nekada bila halja? Kako su je nekada zvali? Da li mora svako da ostari? Da li če i mala unuka tako ostareti? Zar se može živeti do veka?
B.	Šta je rekao Hercegovac, kad je prvi put video u polju plug i jarmove?
Gramatika.
Neodredene zamenice (§ 29) jesu:
ne(t)ko — slov. nekdo; nT(t)ko — nikdo, nihče; sva(t)ko — vsakdo;
nešto — nekaj; nTšta — nič;
(t)kogod — kdo, nekdo', (t) k o god — kdorkoli;
štogod — kaj, nekaj; što god — karkoli;
neki, -a, -o — neki;
nTkakav, -kva, -kvo — nikakšen.
Promena: Zamenice neko, niko, kogod, ko god menjaju se kao upitna zamenica ko; dakle: neko, nekoga, nekomu... kogod, kogagod... ko god, koga god...
Zamenice nešto, nista, štogod, što god menjaju se kao upitna zamenica šta (što); dakle: nešto, nečega . . . štogod, čegagod . . . što god, čega god . . .
Zamenica neki menja se kao odredeni pridev; dakle: neki, nekoga . . .
Zamenica ni kaka v menja se kao neodredeni pridev; dakle: nTkakav, nTkakva . . .
Vežbanja.
1.	Reči u zagradama zameni padežem koji treba: Tvrdica (niko) ne pomaže i (niko) ne voli. Ovome čoveku ne možeš ugoditi (ništa, instr.!). (Ko god) vidiš, misli, da je tvoj bližnji! Video sam (neko). Ko (svako) sluša, zlo čini, a ko (niko) ne sluša, još gore. Otac i majka o (nešto) govore. Dete je (što god, instr.!) zadovoljno. S (neki) se slažem, a s (neki) ne. Ne bojim se (ni-kakav) posla.
2.	Napiši kratak sastavak „Kakva je baka nekada bila".
BE>KEA UBAflECET H £pyrA
A. 3aiuT0 cy Cp6n CHpOMaujHH.
Kan cy HapOAH h&imh cpehy ČBora CBera, CKyne ce cbh h nomhy a&ihth A66pa. PeKHy Hajnpe /iarahn: „mh heMO MyApocT." a TpuH: „Mh heMO nmroMHHy h Ao6py 3eM^y." m Pycn: „Mh hcmo npocTpaHy 3čmjby h miaHHHe." ehnie3h: „Mh heMO Mope." <£>paHuy3n: „Mh hemo nape h paT." TypqnH: „Ja hy no^a, boAe h Koae."
„A uita hete bh, Q)6h?" — „He mo^ksmo bam, 6paho, AaHac Ka3ara, npe Hero luto ce AOMa He nopa3ro-B0pfiM0 h aorobophmo!" h ha tome h octa^e.
Hapodha UpuudBeiuKa.
B. Myapau h cjivra.
y crapo BpeMe Mynpau je^aH rnerao yBeqe nojbaHOM. Hieflao je 3bč3ae, jep je xtčo a a a o Ky q h hečecke TajHe. HajeAaMnyT ynaAHe y jeAHy jaMy. Cjiyra ra H3-Byqe H3 jaMe, na My peqe: „Eto! Xoheni Aa 3Ham, niTa je Ha He6y, a He bhahhi, ima je Ha 3emjbh."
Pa3roBop.
A.	3auiT0 cy ce CKyrm;iH Hapo^H? Ilira cy rpamum JlaTHHH, rpuH, PycH, Emvie3H, <t>paHUy3H, TypuH? A CpČH?
B.	3aiiiT0 je Myapau uieTao yBewe nojbaHčM ? KaMO yna,zme? IliTa My pe^e oiyra?
TpaMaTHKa. tjiaroji xtčth (§ 332). 1. Cajxauitt>e BpeMe, noTBpAHH o6jihk: 1. (ja) xohy Aa 3H3m (3H3TH) = js hy Aa 3H3m = hočem znati
2.	(th) xoheuj a3 3h3m
3.	(oh, OHa, oho) xohe Aa 3Ha
/. (mh) xohemo a3 3h3m0
2.	(bh) xoheTe aa 3H3Te
3.	(ohh, OHe, ohs) xohe aa 3Hajy
2.	caaaujfte bpeme, ynHTHH o6;ihk: xohy ;ih aa 3h3m? h t. a.
3.	FIpoiiMo BpeMe: j3 csm xTeo h^h xTeo csm h t. a-
th hem Aa 3Haui
oh he Aa 3H3
mh hemo a3 3h3m0 bh heTe aa 3HaTe ohh he aa 3Hajy.
Be>K6aH>a.
1.	Tban (nHC3TH): Tdsk xohe A3 nHiue.
T3K0 h cto h3hhhh pehehhue h3 obhx pehh: Ja (y^hth). Oh (meTara). Mh (psahth). /lebojne (neB3TH). fleus (cnaBaTH). Bh (raeAa™) kpo3 npo3op. Ja (hsfihcsth) 33A3T3k. Bpshs (Hhn) y rp3a. Ohh (BHAera) KibHry.
2.	Topite Be>K6aH.e npeočpaTH y npoimio BpeMe. (Obsko: Toaic je XTeo aa nHiue h t. a.)
VEŽBA DVADESET I TREČA
A. Udi čovečjega tela.
Jednom se posvadili udi čovečjega tela i nisu h tel i jedno driigome da služe. »Nečem o da hodimo, necemo da vas nosimo," kažu noge, „hodite saini!" „Necu da radlm za vas," kaže desna ruka, a leva doda: „Radite sami!" Usta mrmljaju: „Nečemo da žvačemo hranu za želudac". Oči: „A ml da stražlmo za vas? Nečemo da gledamo."
Tak5 se pobune svi udi i neče da služe. Ali šta se dogodilo? Udi su počeli slabeti, citavo telo sahnuti. Sad su oni 'istom razumeli, da je liidost svadati se i da valja jedno drugom da pomaže. Late se složno posla i iznova se okrepe i ozdrave.
B. O našem telu.
Najvažnijl delovi našega tela jesu: glava, trup i udovi.
Na glavi je lice i lubanja. Na licu imamo čelo, oči (desno i levo oko) s obrvama, kapcima i trepavicama, nos, obraze, usta s iisnicama (u ustima su jezik, zubi i nepce), bradu i uši (desno i levo uho). Lubanja je obrasla kosom. U lubanji je možak.
Glava je vratom utvrdena za trup. Na trupu su grudi, leda, trbuh i slabine.
Na rukama razlikujemo rnišku, lakat i šaku s prstima i noktima. Na nogama je biit, koleno, gnjat i stopalo s petom, tabanom i prstima.
U trupu su najvažnijl organi: želudac, srce i pluča. Zeludac vari jelo i piče; srce sprovodl krv kroz celo telo; plučima udi-šemo vazduh.
Očima gledamo, ušima slušamo, nosom mirišemo, jezikom kiišamo, prstima i kožom p*ipamo i osečamo. To su naših pet čula. Da nemarno očiju ni ušiju, ništa ne bismo mogli ni znati ni naučiti. Zato treba da čuvamo ova čula.
Razgovor.
A.	Ko se posvadio? Sta su kazale noge, šta ruke, usta, oči? Sta se dogodilo? Sta su napokčn svi uvideli?
B.	Koji su najvažniji delovi našega tela? Sta ima na glavi? Koje delove razlikujemo na licu? Cime je obrasla lubanja? Sta je u lubanji? Koji su delovi trupa? Sta razlikujemo na rukama, na nogama? Koji su najvažniji organi u trupu? Koji posao vrše želudac, srce, pluča? Koja su naša čula? Čemu nam služe? Zašto treba da čuvamo čula?
Gramatika. I. Glagol hteti (§ 332).
Sadašnje vreme, odrečni oblik:
neču da gledam (slov. nočem gledati)
nečeš da gledaš
ne če da gleda
nečemo da gledamo
ne če te da gledate
ne če da gledaju.
Prošlo vreme: nišam hteo . . .
II. Promena imenica oko i uho (§ 192).
	Jednina:			Množina:	
Nom.	ok-o	iih-o	o č - i		uš-i
gen.	ok-a	iih-a	oč-I (oč-	i ju)	uš-I (ui
dat.	ok-u	iih-u	oč-ima		uš-ima
ak.	ok-o	iih-o	oč-i		uš-i
vok.	ok-o!	iih-o!	o č-i I		iiš-il
lok.	ok-u	iih-u	oč-ima		uš-ima
instr.	ok-om	iih-om	oč-ima		uš-ima
III. Instrumental s predlogom i bez njega (§ 393).
a)	Usta s usnicama. Dak je došao sa knjigom u ruci. — Slov.: Usta z ustnicami. Dijak je prišel s knjigo v roki.
b)	Očima gledamo. Dak piše olovkom. — Z očmi gledamo. Dijak piše s svinčnikom.
a)	Kad znači instrumental društvo ili neku zajednicu, onda pred njim stoji predlog s (sa);
b)	ako znači orude ili sredstvo, instrumental nema predloga.
Vežbanja.
1.	Dak (pisati): Dak neče da piše.
Tako isto načini odrečne rečenice iz ovih reči: Ja (učiti). On (šetati). Mi (raditi). Devojke (pevati). Deca (spavati). Vi (gledati) kroz prozor. Ja (napisati) zadatak. Brača (iči) u grad. Oni (videti) knjigu.
2.	Reči u zagradama zameni padežem koji treba: Ne veruje ni (svoje oko). Crvena boja škodi (oko). Boja (tvoje oko) je modra. Usta zatvori, a (oko) otvori. On mu je trn u (oko). U cara Trojana su bile (kozje uho). Gledamo (oko), a slušamo (uho). Konj kopa nogama, a (uho) striže. Koliko (oko) i koliko {uho) imamo?
3.	Reči u zagradama postavi u instrumental bez predloga ili, gde treba, s predlogom s(a)\ Pišemo (pero). Otac je došao (svoj sin). Trava se žanje (srp). Zapalio je slamu (sveča). Milan je šetao (majka). Ne druži se (taj čovek)! Usta ispiramo (voda). Vojvoda je otišao (velika vojska). Majka putuje (kči). Ribari love ribe (mreža). Pritrči k njemu (gola sablja). Umivamo se (voda).
4.	Citaj u dodatku narodnu pripovetku „Turčin i hajduk".
BE>KBA ,fl,BA,flECET M HETBPTA
npoMehypHa AČBOjKa.
Mmjia AČBOjKa y rpa/i. Ha niaBH je HOCHJia KOTapHay c jioHUHMa, nyHHM M^eKa. ,,/Iok npoziaM MJieKo," pe^e, „ o t h h h hy y AyhaH h KynHhy cč6h jieno o,n,e,no. KaA ra o6yq6M na no^em yjiHuOM, cbh he mh ce k ji a h. a t h, a ja hy OBaKO oa3ApaBjtaTH". Haro ce noKJiOHfi, a MjieKO ce npojiHje.
Pa3roBop.
KaMO je HiiiJia AeBojKa? UlTa je Hocnjia Ha rjiaBH? LLlTa je roBopHJia caina co6om? 3aiuTO ce noKJiČHHJia? J\a jih je Ky-nHJia jieno oaejio? 3amTO He?
TpaMaTHKa.
ByAyhe BpeMe (4>yTyp) (§ 35).
1.	Oa je^Hora rjiarojia AoSnjeMo 6yayhe BpeMe, Kaa pt>eroB heoflpei^eHH o6jihk (hhcJjhhhthb) AOAaMo CKpaheHOM ca/iamH>eM bpemehy rjiarojia xtcth:
ja hy K y n h t h = jaz bom kupil th hem „ h t.
2.	Ako o6jihuh hy, hem . . . aojia3e H3a heoapeljehor
o6jiHKa, cnajajy ce c thm, a Heoape^eHH o6jihk 0a6auyje CBoj
hactabak -t h: , , . ...
Kynnhy = kupil bom
KynHhem
h t. a.
3.	Ako ce Heoape^eHH o6jihk CBpmyje ha -hH (hh h, pehH, AohH, neh«), hema cnajan>a hh oasauhbaffea:
ja hy h h h — hhn hy th hem h h h — h h h hem H T. A-
O/ipeHHH o6jihk: Hehy k y n h t h , Hehem k y n h t h . . .
Be>«6aH>a.
1. npeoSpa™ y BpeMe 6ya,yhe OBe pe^eHHue: Myn>e ceBajy. Knma H^e. BeTap ayBa. He6o ce BeapH. Mecen, H3Jia3H. 3Be3,n.e 6jiHCTajy. 3opa py/ih. /JeBojKa je KymiJia hobo o,n,ejio. n™ne
rpa^e rHe3AO. Ja caM HanHcao 3aAaT3K. BaTpa He ropn. ,H,aHac ne "JHT3MO. Th yHHm HanaMeT necMy. Mh čpahhmo OTay6HHy. Bh cjiy)KHTe y Bojcu,h. Majna ne^e KOJia^e. JlacTe ce ce;ie y jy>KHe 3eMJbe. floije k mchh, na Me no3Ap3BH. Oh Aotje KyhH. Otsii, HHje Aornao. Tboptje je oramao y rpsA. LUts ch penao?
2. IlpeoSpaTH y BpeMe 6y^yhe Be>K6y uiecTy: BajbaH IjaK. (HyuiaH he 6hth ao6po AeTe. Cb3kh he ash paHO ycT3j3th. y HIKOJiy . . .)
BEJKBA ABAflECET H nETA
JIČTO.
Xl,aHH cy Bpjio a>th, a Hohn BpAO KpaTKe. CyHue >Ke>Ke. CaStko Bohe ca3pčBa; MHpHmy pacuBeiaHe py>Ke h Apyro uBehe.
CeAO je 3aHČMeAO. JbyAH, »eHe, momhh h ačbojne, CBe, iiito moh<e Aa p§ah, othlhao je paHO yjyrpy y noA>e. >KeieouH MapJbHBO }Kaity h 6au,ajy pykobeth Ha 3ema.y, Koje bč3hohh 3a HbHMa Kyne h bex<y y CHČnoBe. Cho-noBe A&Hy y KpCTHHe.
O noAHe paAHHUH Hanymiajy p§A, Aa ce OAMOpe y XAaAy KaKBa AHCHaTa ApBeTa. A HajpaAHje 6erajy 6jiH)Ke H3BOpy HAH peHH, TAČ he Ce paCXA3AHTH H OKynaTH.
KaA >Kera nonycTH, cbe oikhbh. PSahhhh čjme paAč-Bpaimn h Apyre nthue BeceAO HBpKyhy. KaA cyHue qyje ce ČJiejaibe osam h pma robčaa. flacthph roHe HaxpaiteHy CTOKy Kyhn. CeAO o>khbh. PaTapH aoaa3e KyhH yMOpHH h 3HojaBH. TeuiKO cy paAHAH. Koa Kyhe hx qeKa Ao^pa be^epa, Aa y3 cnajiaK 3a/ioraj npoc/iaBe o6HAaiy »ceTBy.
Pa3roBop.
KaKeu cy danu, a icanee nohu? Kam je y upupodu?
3auiiuo je ceAo 3aH.eM.eA0? LLluia pade Jbydu V uoA>y?
LUiua nune o Ročne?
Kuko je, Kad Jtceza uouycuiu? Kam je yeeiie ?
rpaMaTHKa.
3bymhh h 6e3byqhh cyrjiachhuh (§ 82). — Je^ha-q e h> e cyrjiacHHKa (§9 a).
CyrjiacHHu;H ce aane y 3ByqHe h 6e3ByqHe:
3ByHHH:	6	A	r I 3	>K	i)	V	B		
6e3ByqHH:	n	t	K C	HI	h	H	4)	X	H
3BywaH h 6e3BynaH, cyniacHHK He Mory CTajaTH je,n,aH ao Apyrora y hctoj pewn, Hero ce Mopajy H3je,a,hamhth, t. j. npBH ce Mopa MeH>aTH npeMa ,npyroMe. Ako je ,apyrH 6e3ByqaH, nocTaHe h npBH 6e3BynaH (6 nociaHe n, a nocTaHe T . . .): Bpa6au; — (Bpa6-ua) — Bpanua, BpanuH cjia^aK — (c^aa-Ka) — oiaTKa, cjiaTKO
(pa3-x^aAHTH) — pacxjiaAHTH Te>KaK — (Te>K-Ka) — TeuiKa, TeuiKo
Be>k6aH>a.
1.	/JhKT8T: HCKOnaTH, HCTOK, HCnHT, HCTpeCTH, OTKJIOHHTH, oTKpHBa™, noTnacara, noTnopa, apancKH, cjiyuiKHH>a, orpencTH, noTnyH, pacnapa™, cpncKH, CpnKHH>a.
2.	hanhmh: a) jkchckh h cpe/utH poa oji obhx npHAeBa: pe^ak, cjiaaak, raaji,ak, te«ak, »mask, hh33k, y3an;
6) rehhthb oa obhx hmehhua: 3a;ia3ak, npe^ak, o6pa3au, Hanpe^aK, xp6aT.
3.	HanHUin KpataK cacTaBaK „JIeTH.e Bene y cejiy".
VEŽBA DVADESET I ŠESTA
Svet.	Svijet.
Ala je lep	Ala je lljep
Ovaj svet!	Ovaj svijet!
Onde potok,	Ondje potok,
Ovde cvet,	Ovdje cvijet,
Tamo njiva,	Tamo njiva,
Ovde sad,	Ovdje sad,
Eno sunce,	Eno sunce,
Evo hlad!	Evo hlad!
Tamo Diinav	Tamo Dunav
Zlata pun,	Zlata pun,
Onde trava,	Ondje trava
Ovde žbun.	Ovdje žbun.
Slavuj pesmom	Slavuj pjesmom
Ljulja lug,	Ljulja lug,
Ja ga slušam	Ja ga slušam
I moj drug.	I moj drug.
Jovan Jovanovič Zmaj
Gramatika.
Ekavski i ijekavski izgovor (§ 6). Ekavski: lep, svet, cvet — ijekavski: H j e p, s vije t, c vije t; ekavski: pesma, ovde — ijekavski: pjesma, ovdje.
U mnogim rečima prema dugome e u istočnom izgovoru govori se na jugu ije, a prema kratkome e — je.
U knjigama nalazimo i ekavski (istočni) i ijekavski (južni) izgovor. Slovenci su ekavci, zato je za njih lakši istočni izgovor.
Vežbanja.
Citaj u Dodatku pesmu „Kraljevič Marko i soko" i po-traži sve reči, u kojima stoji (i)je mesto ekavskoga e.
TUM AČENJA
m. p. = MyiUKH poA, moški spol; cp.p.= cpeAlfcH poA, srednji spol;
"BejKOjulpea. vaja
yMHOHHt(a — učilnica
y — v
BH^aH,-AHa, -aho — svetel h — in
MČTHpH — štiri
TaBaH — strop
npo3op — okno
y K^iynaMa — v klopeh; KJiyna,
-e — klop, -i rocnoAHH — gospod cto, croJia — miza CTO^Hua — stol(ica) npeA HaMa — pred nami Ha Ta6^y — na tablo KpČAy — kredo (4. sklon) ašchom, JIČBOM pyi<OM — z desno, - fevo roko
cny»By — gobo (4. sklon);
cny>KBa — goba h — tudi
OJiOBKa — svinčnik nepo, nepa — pero, peresa nHcaHKa — zvezek paBHaJio — ravnilo exo! — glej! cy — so na3e — pazijo hx — jih
KOpHTH — grajati, karati HajčoJbH — najboljši yqeHfiK — učenec; yqeHHiin — učenci
BJid,najy ce — vedejo se; BJiaaa™ ce — vesti se
JK. p. = meHCKH pOA, ženski spol; i. = ;inue, oseba; npeAJi.= npeA^or.
CBH — VSi
BOJie — ljubijo
yHeHHKa — učencev (2. sklon
množ.) AaHac — danes 3b0hue, cp. p.— zvonček nocnpeMaTH — pospravljati 0AJI33HTH — odhajati pyqaK — obed, kosilo
rpaMaTHKa — slovnica uiTaMnaH — tiskan fcHpHJiOBCKH — cirilski cjiobo — črka jecy — so
noTpa>KHTH — poiskati
Koja cy aiOBa ... — katere črke
so . .. 66jihk, m. p. — oblika 3HaHeft>e — pomen jeAHaK — enak cjiOBeHa^KH — slovenski ApyKMHje — drugače 0CTaHy — ostanejo noCBe — povsem, popolnoma pyKonHCHH — rokopisni noAByUH — podčrtaj; noAByhH
— podčrtati jeAaMnyT — enkrat; ABanyr —
dvakrat Be>K6att>e — vaja
hHpHJIHIIOM H flaTHHHIJOM - S ci-
rilico in latinico cacTaBaK — seštavek aKueHaT, aKijeHTa — akcent, naglas
nnmy — pišejo
Ben<6a Apyra.
uikojickh — Šolski; LUKOJia — šola
3BSTH, 30BČM — imenovati
IjaK — dijak
r^e- — kje
chRa — sedaj
caM — sem
y Kojoj KJiynH — v kateri klopi TpehH — tretji
Kpaj (predi, z 2. sklonom) —
-PrI	u
neHyep — okno
ko — kdo
H3a (predi, z 2. sklonom) — izza, za
ceae — sedijo
6paha - brata, bratje
uiTa — kaj
HMaTH — imeti
cbskh — vsak
ryMy — brisalico (4. sklon)
h jih — ali
JieitHp — črtalo
30By — imenujejo
joui — še
yen — žep
MapaMHua — robček
kshch! — povej!
opMap, m. p. — omara
MHBHJiyK — klin, obešalo
caH£yK — zaboj
cyhhep, m. p. — goba
HaMeuiTaj — pohištvo, oprava
Bpjio — zelo
nocnpeMHTH — pospraviti
xajiieM0! — pojdimo !
KyhH — domov; Kyha — hiša
cyTpa — jutri
oneT — zopet
heMO AohH — bomo prišli
33THM — potem, nato
obč peiH — te besede; pe*i —
beseda a™ — toda
Be>«6a Tpeha.
ja — jaz
kak3b, -KBa, -kbo — kakšen npeMa — proti, napram yiTHB — vljuden, prijazen AaKJie — torej haiiH — dijaki
ApyroBH — tovariši; Apyr — tovariš
0Ar0BapaTH — odgovarjati
HO — toda
3&HCTa — "zares
t3k3b, -KBa,-kbo — takšen
kSko — kakor
1byKHha hčmS — Dukiča ni
Beh — že
3a HeKOJiHKO uma — za nekoliko
dni, v nekaj dneh eTO ra Me^y HaMa — pa bo med nami
HyB3TH — varovati 3flpaBJbe — zdravje
C3AaiHH>H — sedanji
BpeMe — čas
nOTBpAHO — trdilno
Ayr, -a, -o — dolg
JiHue — oseba
ynHTHO — vprašalno
nHTatfee — vprašanje
nHTSTH — vprašati
OB3KO — tako, takole
K0A (predi, z 2. sklonom) — pri
koa Kyhe — pri hiši, doma
H3Mett>aj — spregaj
Be>K6a neTBpTa.
jiaB — lev
cyAHTH — soditi
HeKaAa — nekdaj
AOnycTH* — je dovolil
noAaHHUHMS — podložnikom; no-
A3HHK — podložnik H3ahy — pridejo, stopijo; H3ahH — iziti, priti (ven)
Svršeno prošlo vreme (aorist).
npe/ia ft> — predenj nČTy>Ke — potožijo; noTy»HTH — potožiti
o cbčjhm hebojbama — o svojih težavah; neBOJba — stiska, težava
aotje — pride; .notiH — priti o6;iHBeH cy3aMa — polit s solzami, objokan; cy33 — solza
joj — ji
Hčh — noč
H3e^eH0 — pojedeno
noniejia* — je pogledal
oiUTap, -Tpa, -Tpo — oster
jep — ker
3Hao — znal
KpHBatt — krivec
očmafi -nna, -^ho — navaden
Jiiiue — obraz
no OHHMa — po očeh; ohh — oči
o^je^HOM — na mah, kar noBHKHjTH — vzklikniti ByK — volk
y^HHH0 — storil; ywHHHTn — storiti
rocnoflapy! — o gospodar! KJieTH, KyHČM ce — zaldinjati se,
prisegati ner je Beh AaHa, uito caM ... — pet dni je že, odkar sem . . . HeuiTO — nekaj 6o^ectah, -CHa, -cho — bolan jejio — jed
y3^p>KaBaTH — vzdrževati Hnje HCTHHa — ni res; hcthh3 —
resnica uito — kaj, kar ka33th — reči; k3>kem — rečem,
pravim Kaj — ko
HHKO — nikdo, nihče onTyjKyje — obtožuje THMe — s tem yqHHnhe — bo storil 6e3 — brez
* Svršeno prošlo vreme (aorist).
HKanaB, -KBa, -kbo — kak, katerikoli
6a,e* — je šel caB, CBa, CBe — ves nČTOM — potem, nato o^eBH^au, o^eBHus — očividec, priča
nocBeaoiHTH — izpričati, potrditi 3K3JIHTH — žalovati
3auiT0 — zakaj C — s, z K33Ha — kazen
0 KČjiiM >KHBOTHib3M3 — o katerih živalih; )khbothhd3 — žival Marapsu — osel BO, BOJia — vol CBHFbMe — prašič nac — pes AHBjbfi — divji 3Bep3fl — zverine oape^SH, -ima, -mho — nikalen HMeHHua — samostalnik npnaeB — pridevnik 33MeHHU3 — zaimek 6poj — števnik npHJior — prislov CBe33 — veznik ycKJiHK — medmet npeo6paTHTH — preobrniti, spremeniti peieHHU3 - stavek necMa (4 skl. necMy) — pesem
Be>K6a neTa.
A. flaHH — dnevi nocrajaTH, -jen — postajati KpshR — krajši ji,6^a3hth, -hm — prihajati jiftiuhe — listje }KyTeTH, >KyTHM — rumeneti ona^ara, -jm — odpadati cevnma — selivka TonJiHjH — toplejši KpsjeBH — kraji
TAČKOja — nekateri, kak OTBapara, -am — odpirati TpyXHyTH, -čm — trohneti KpyuiKa — hruška ja6yKa, tk. p. — jabolko opax — oreh Bohe — sadje ca3peTH, -hm — dozoreti AČua — otroci
nemara, neiteM ce — vzpenjati
se, plezati ApBčhe — drevje pyMeH — rdeč SauaTH, -aM — metati ocraBjbaTH, -am — shranjevati npHjaTH, -aM — tekniti KpOMnHp ce B3AH — krompir se koplje; baahth, -hm — jemati (ven)
ceh h, cenčM — rezati, sekati Kynyc — zelje rpoudje — grozdje 3petH, 3pHM — zoreti 6ep6a trgatev ajia! — ah! ohl
yjyTpy — zjutraj
paHO — zgodaj
6epan (6epaMHU,a) — trgavec
(trgavka) co6om — s seboj npn6op — priteklina, orodje nebath, -am — peti yBene — zvečer paTap — poljedelec opaTH, opčM — orati, orjem nčcjiOBH — posli, opravila;
nocao — posel, opravilo AOBpiIlHBaTH, AOBpmyjeM — do-
končavati JbyflH — ljudje
cnpIŽMaTH, cnpeMaM — pripravljati B. 6auiTa — vrt orpa^eH — ograjen 3eMJbHiiiTe — zemljišče 3acal)eH — zasajen UBehe — cvetje nČBphe — zelenjava nČKpaj — poleg, ob
CTa3a — steza
Ha JiejaMa — na gredicah; aeja — gredica
Ha AHy — na dnu; na spodnjem
koncu y3 njiOT — ob plotu rajHTH, rajHM — gojiti y BpTOBHMa — v vrtovih MHpHC — vonj oco6hto — posebno Soja — barva UBČTaTH, -aM — cvesti JieTH — poleti KapaHc})H;i — nagelj c jeceHH — jeseni tjyptjHHa — georgina MHpHCaTH, MHpHuieM — dišati,
dehteti HMaAeM = HM3M JiyK — česen, čebula jiohHKa — glavnata salata THKB3 — buča
KopHCT3H, -CH3, -CHO — koristen,
-stna, -stno Ha BohKaMa — na sadnih drevesih; Bohna — sadno drevo UJJbHBa — sliva, češplja UpBeH — rdeč >KyT — žolt, rumen tamah, -mh3, -mho — temen TrfrflJTims — koščica
0CT3BJb3TH, -3M — Zapuščati roAHUJfte A063 — letni čas he aoHh — bo prišel CKČpo — kmalu HeMa — ni
HaCT3B3K — končnica paAHTH, pa^HM — delati
BeiK6a uieCTa.
BajbaH — priden, vrl onpaH umit oneiiJJbaH — počesan Ha nojiacKy — pri odhodu OTau, 0U3 — oče mhhhth, -hm "— delati
nytem — po poti; nyT, m. p. — pot
CTapnjH — starejši
Hiuao — šel
yjia3HTH, -hm — vstopati
Ha MeCTy CBOMe — na svojem
mestu yHHTH, -hm — učiti se 3aAaTKe — naloge (4. sklon množ.) naMTHTH, -hm — pomniti Ka3HB3TH, KŽ3yjčM — praviti, pripovedovati IjaUHMa — dijakom (3. sklon
množ.) yBen — vedno TeK — šele OHfla — tedaj pOAHTeJbH — starši
6pahčM — z brati y CJI03H — v slogi
Kafla — kdaj
npom^o BpeMe — pretekli čas npouiacTH npHAeB — tvorno-
pretekli deležnik II. CBpmaBaTH, CBpmaBaM — končevati KpajftH — končni ^eBOjKa — dekle AeBOjHHua — deklica na>KJbHB — pazljiv UjrraTH, -3m —.risati BaTpa — ogenj pljaB — slab
Be>K6a cekina.
3ak^ah.ath, -šm — varovati,
braniti KHHia — dež xjiaahčha — mraz Bpyh«Ha — vročina npH3eMaH, -MHa, -mho — pritličen je^aH — eden, en Kar — nadstropje BHLue — več c npo3opHMa — z okni KpOB — streha
oyaK = ahmHjSk — dimnik CTaH — stanovanje noapyM — klet TaBaH — podstrešje upenoM — z opeko; upen —
opeka HM3 — je
noKpHBeH - pokrit CJI3MOM — s slamo npeflCOČJbe — prednja soba jio^KHHua = cnaBsha co6a — spalnica
6;iar6B3JiHiHTe = Tpnesapnja —
jedilnica aa 6yny — da so Tpe6a — je potreben, -na, -no CT3HOBH — stanovanja (množ.) cyHU,e — solnce rpafl — mesto
CTaHŠpa — stanovalcev, najemnikov (2. sklon množ.); craHšp
—	stanovalec
ners — česa Mory — morejo
,ae./iOBH — deli (množ.); Aeo, Jiena
—	del TOMe — s čim noAeJbeH — razdeljen npOMeHa (HMeHHua) — sklanjatev
(samostalnikov); npoMeHa — sprememba, pregibanje poji — spol HHiHTa — nič
npHMH — sprejmi; npHMHTH,
npiiMHM — sprejeti 33XBaJiHOCT — hvaležnost HHKaA — nikoli
3ao, 3jia, 3j10 — zloben, hudoben 3aaobojbhh cmo KyhoM — zadovoljni smo s hišo naae>K — sklon a03hb3th, j.03hb3m — klicati 6iiCM0 A03hb3jih — (mi) bi klicali
OApČAHTH, OApČAHM — določiti hm — jim 3arpaaa — oklepaj
aaMeHHTH, 33MČHHM — zamenjati,
nadomestiti nopeA — poleg 3a6opaBHTH, -hm — pozabiti
BemSa 0CMa.
A.	poAa — štorklja JiyKaB — zvit, pretkan XTe;ia — hotela
6e3a3^eH — nedolžen; brez hudobije
je (aK.) — jo
no3BaTH, n030BeM — poklicati,
povabiti ro36a — gostija, pojedina jiHja = JiHCHua
cnpeMHTH, cnpeMHM — pripraviti >KHjiaK, >khtk3; -o — redek H0p6a — juha
y nJiHTKy Tan>Hpy — na plitkem
krožniku; T3ft>Hp — krožnik ayr3m3k, -mk3, -tjko — dolg, podolgovat OKycHTH, -hm — pokusiti aok — medtem ko, dočim H3yuiK3 — gobec 33 nacaK — v hipu n0Ji0K3TH, nČJiOMeM — posrebati ocbethth, ocbčthm — maščevati yKycaH, -ch3, -cho — okusen ^aKOHHja — slaščica jiakom, -3, -o - lakomen otp^ath, -hm — pobegniti, od-hiteti
pa.zi.0CH0 — radostno Mel]yTHM — medtem 66u,a — steklenica y3HM3TH, -aM — jemati ndcpaMjbeH, -a, -o — osramočen BpaTHTH, BpaTHM ce — vrniti se rjiaaah, -aha, -aho — lačen
B.	njiOBKa — raca njiHB3TH, -3M — plavati H^yMHTH, "HM — nameniti, skleniti
npHAOČHTH, npHAo6njeM — pridobiti
Aa^ieKO — daleč
MOJKem — moreš
JiaK, -3, -o — lahek
yA3BHTH, yA3BHM ce — utopiti
se, utoniti nHTaJia 6hx — (jaz) bi vprašala AOBčJbHO — dovolj MyAap, -Apa, -Apo — moder caBeT — svet, nasvet BpeAHTH, -HM — veljati U. myM3 — gozd ABOpHUJTe — dvorišče nepaA, -h — perotnina jecTH, jeAČM — jesti MHUU, M. p. (MHOiK.MHUieBH) — miš y (npeAJi. c reH.) — pri OKpyrjiaCT — okroglast ry6Hua — gobec noAyr3H3K,-HKa,-HKO — precej
dolg Hohy — po noči pftt), pn^a, -e - rjavordeč KHTftacT — košat lanopuH — kremplji jaK — močan
3aBpaTHTH, 3ciBpaTHM — skrčiti T. j. = TO jeCT yByhH, yByqeM — pritegniti nao — kakor
hlut3 — sploh kaj ftcnpeA (npeAJi- c reH.) — pred npeTBapsTH, npeTB3p3M — pretvarjati, spreminjati 3axB3JiaH, -JiHa, -jiho — hvaležen npeMa — po
Be>K6a AeBeTa.
A. K3)kh>eHH — kaznovani CT3TH, CT3HeM — začeti orjieAaTH, orjieAaM — ogledovati yMHHHTH, yqHHHM ce — zazdeti se Hory (reH. mhojk.) — nog ho^čth, noMHČM — začeti kyahth, "hm — grajati cto th ^obaua — glej lovce, (vtem pridejo lovci)
nycTHTH, nycTHM ce — spustiti
se. zbežati H3M&frH, H3M3KHeM — uiti, pobegniti
CTfihH, CTHrHeM — dohiteti ej MČHe HecpeTHOra — ej jaz
nesrečnež H3AHiuyhH — umirajoč peKHe = pene b. roahth, -hm — ugajati 6pflOBHT — gorat, hribovit myMCKH — gozdni HMa jeJieHa — so jeleni nanaK, nanna — parkelj pecHTH, pecfiM — krasiti rpaHaT — vejast, vejnat JKeHKa — samica KOjy 30By KOUiyTOM — ki ji pravijo košuta HeMaM — nimam CciCBiiM — popolnoma CMel) — rjav 3HMH — po zimi UpBeHKacT — rdečkast _apyiHTBO — družba 66j,aH — po dnevi H3Jia3HTH, -hm — hoditi (ven) niTeTa — škoda yceB, m. p. — setev npH tom — pri tem onpe3aH, -3Ha, -3ho — oprezen,
previden 6yaah, -ana -/uho — čuječ hhm — kakor hitro, ko HaCJIyTHTH, H3CJiyTHM — zaslutiti onacHčCT — nevarnost Aa/meM = aaM, ^aaeM CTa^o — čreda CMČTaTH, CMeTaM — ovirati yMejy (3. ji. mhojk.) — znajo Kp03 — skozi, po rycT — gost TeuiKO — težko
npoJia3HTH, -hm — iti (skozi, mimo)
3aBapaTH, -aM — prevarati ca,n — sedaj CTpaHa — stran
noMaraTH, noMavKČM — pomagati OKpeHyTH, onpeHeM ce — obrniti se
nyuaTH, -aM — streljati
BeinSa aeceTa.
HOBeK — človek Taj — ta
ycaMJbeH — osamljen
Haj3afl — končno
fldcaAH My ce — naveličal se je
AOcaAHTH, ^oca^HM — priskutiti,
naveličati t&ko hcto — istotako, prav tako flOcaflaH, -AHa, -aho — dolgočasen, neprijeten caMČha — samota chochth, chochm — prenašati nohH, noi^eM — iti, odpraviti se cycpeCTH, cycpeTHeM — srečati ynJiauiHTH, -hm ce — ustrašiti se cmera, cmčm — smeti, upati se noy3AaTH, noy3,o,aM ce — zanesti se
A a he yTehn — da bo utekel Hero — marveč hžimhcjihth, -hm — skleniti jienhm h3hhh0m — na lep način cnacra, cnacČM ce — rešiti se CBpaTHTH, CBpaTHM ce — zaviti
(h komu), iti AonacTH, AonaflHčM ce — ugajati ciapaTH, -aM ce — truditi se A a 6y^,e oa Kopncra — da bi
bil koristen pacTepHBaTH, paerepyjeM — razganjati flOKJie — dokler cnaBaTH, cnaBaM — spati HiiKaKO — nikakor OTepara, OTepaM — pregnati 6Tya-OHyfl — (letela je) sem ter tja nOTerHČ tt>HMe — zamahne, udari z njim; noTerHyTH, noTerHčM — potegniti, zamahniti, udariti ihto Hi\na MOH<e — kolikor najbolj more, z vso silo
pa3MpcKaTH, pa3MpcKaM — raztreščiti, zdrobiti rioyKa — pouk Jiyjx — neumen
HHurra hčm3 rope — nič ni hujšega HenpnjaTejb — sovražnik TpamHTH, TpajKHM — iskati 3ailJTHTa — zaščita HeMOj ApyroBaTH! — ne druži se!
HeniaHH cynnaCHHK — mehki
(topljeni) soglasnik 66pa3au, o6pacua — zgled CBpumBaTH, CBpmyjeM — končevati CJiaByj — slavec nytf< — polž CMyh — smoj (riba) OApe^eH — določen HedApeheH — nedoločen AO^aTaK, -TKa — pridevek, prilastek no3HaT — znan cnoMeHyT — omenjen HHane — sicer
caKOBaTH, caKyjeM — skovati 6p3 — hiter nčcJiOBHua — pregovor pha — rja
xbat3th, -aM ce — prijemati se jecf)THH — cenen, po ceni MpuiaB — suh, pust, slab haaonyhhth, -hm — izpopolniti
Be>K6a jeaaHaeCTa.
HrpajiHUJTe — igrišče CBaKojaK — raznoter, različen pOA — rod, pleme CTapHHCKH — starodaven rj3HKa — Grška flolje* — prišel je Mecro — prostor 3ay3ČT — zaseden hhko ce h He Ma^e* — nihče se ni niti zganil
ycTytiHTH, ycTynHM — odstopiti
KaKO — ko, kakor hitro
OMJiaAHHa — mladina
OAMax — takoj
flftiKe* — se je dvignil, -a, -o
BHMyhn — vzklikajoč
obamo — semkaj
HaoKOJiO — naokoli
njbecKaTH, -a-M — ploskati
yCK^HKHyra, -čm — vzklikniti
rpUH — Grki
3HaAČM = 3H3M
BaA>a — je potrebno
je^HHH — edini
jkhbot — življenje
Tpeča fla HjieMO — potrebno je,
da gremo; moramo iti CBy^3 — povsod
HatiH, HafjeM — najti cecra, ceaHčM — sesti HanoMeHa — opomba HenocTojaH, -a, -o — nestalen nomhiah, -hha, -mho — premičen, gibljiv
npejia3HTH, -hm — prehajati c to6om — s teboj po6a — blago xajae! — pojdi!
BeiKČa ABaHaecTa.
A. mhjiocpaah, -ma, -aho — usmiljen JbyT — hud yrao, yr;ia — ogel
CTajaTH, CTojStM — stati HeMohaH, hHa, -hHO — šibek, slaboten
BepaH, -pHa, -pHO — zvest MHJioCTHfba — miloščina, vbo-gajme
ja^ah, -aha, -aho — nesrečen, reven
npfmam, npy)KaM — iztegovati npČJia3HHK — mimoidoči, pešec
* Svršeno prošlo vreme (aorist).
yAeJinra, yAČ/iHM — vbogajme dati
luto cy ko j h moivih — kar je kdo
mogel HAyhH — gredoč npokn, npčijeM — mimo iti TyA3 — tod
kyk3b3h,-bh3, -bho — reven,
ubožen HeMajyhH — ker ni imel HiiKaKaB, -KBa, -kbo — nikak, noben
H3B3AHTH, -hm — izvleči, vzeti (iz) XJie6 — kruh
noHeo — ponesel; ndHeTH, no-
HeceM — ponesti 6;iaroAapaH, -pH3, -pHO — hvaležen nOAHe — poldne 66^H5KftH — bližnji OKOJiHHa - okolica cy othiimh — so odšli yAajbeHHjH — oddaljenejši pynaTH, pyMaM — kositi 3&bha6th, -hm — zavidati CHpOMax — siromak B. npaBCAHHK — pravičnik oiy)K6eHHK — služabnik n0uiT0B3TH, nomiyjeM — spoštovati
MJialjH — mlajši
he nomTOBaTH — bodo spoštovali
noHčTH, noHČceM ce — prevzeti se nOHHLUTHTH, -hm ce — ponižati se Tyh — tuj
.mkomhth ce — lakomen biti campt = cmj3t CKjjuiTeH — prekrižan npaBeAaH, -AHa, -aho — pravičen m. h&cpeA (npeA^i. c reH.) — sredi y ko jo j — v kateri Ha^ia3HTH, -hm ce — nahajati se, biti
Tpne3a — miza
hamecthth cto — pogrniti mizo HclMeCTHTH, -hm — postaviti npe Hero jih — preden
CTO^tfaaK — namizni prt itHMe — z njim
y3 (npeA.fi. c aK.) — pri, ob, poleg
KaoiHKa — žlica
BH^byuiKe — vilice
Hajupe — najprej
BapHBO — sočivje, prikuha
K3AUJT0 — včasih
rn6aHHua — potica
hyTeTH, hyTHM — molčati
npHCT0j3H, "jH3, -jho — dostojen
iiiToroA — nekaj
KaMO — kam
H3K0 — čeprav
npeTB3p3tt.e — spreminjanje
TJ13CHTH, rjiaCHM — glasiti se
meh>aTH, meftam — sklanjati
ynopeAHTH, -hm — primeriti
Moryhe — mogoče
cna3HTH, -hm — zapaziti
y3MH — vzemi; y3eTH, y3MČM —
vzeti Jiatja — ladja cyceAOB — sosedov nyTHHK — (po)potnik cacT3TH, cacTaHeM ce — sestati se
Be>K6a TpHHsecTa.
A. ABa MHUia — dve miši npohn, npotjČM (npomscra npH-AeB: npoinso, -uuia, -rn.no) — miniti, preteči otk3ko — odkar rpa^aHHH — meščan ceJbaHHH — vaščan jeAHOra A3H3 — nekega dne Cmhcjihth, -hm — izmisliti, skleniti
nohn y noxoAe npftj3Tejby — obiskati prijatelja; noxoAe, )k. p. mho>k. — obisk jeAB3 — komaj AOneKaTH, -au — pričakati ycpeA (npeA^- c reH.) — sredi h3hčth, H3HecčM — iznesti, nanesti
kom&ahfr — košček OKopeo, -pejia, -pe^o — trd qyBaTH, qyBaM — hraniti rocnoacKH — gosposki; rocnoa-
CTBO — gospostvo 3y6 — zob
HaBHKao, -KJ\a, -kjio — navajen nporyTaTH, -am — pogoltniti MaojytiH TJiaBOM — majaje z glavo; MaxaTH, maiučm — mahati 0ct3bhth, -hm — ZapUititi
xajj,e! — pojdi! Be^epa — večerja cthhh, cthrhčm — dospeti AOMahHH — gospodar ohhma, a3t. mhojk. — očem h3 KOJia — iz voza; KOJia, mhojk.— voz
yr;ioBH = mhojk. ofl yrao hč 3HajyhH — ne vedoč r^e he ce caKpnra — kje se bo (bi se) skril; cžiKpHTH, canpn-jčm — skriti teuihth, -hm — tolažiti, miriti noHyn,HTH, -hm Kora — ponuditi komu
KyiuaTH, -3m — pokušati c.iywKHH>3 — služkinja K3A . . . KžU — zdaj . . zdaj nac — hip
CTpMorJiaBue — strmoglavo, na
vrat na nos Kya. Kojfi mojkč — kamor kdo
more; KyA — kam(or) 3^KJiHH>aTH, -H>eM — rotiti roBopeliH — govoreč Ha nacT th — hvala ti, imej le B. cejio — vas nopeljett>e — primerjava n6po,n,HHa — družina 6abhth, -hm ce — pečati se o6pal]HBafbeM — z obdelovanjem rajeite ctokč — živinoreja; ra-jette — gojitev, reja; CTOKa — živina
no^a^be — precej daleč oko (npem. c reH.) — okoli 3rpaAa — stavba
BajaT — prizidek s spalnicami Kom — kašča
nap^aK — koruznjak (jhramba
za koruzne stroke) aM6ap — žitnica MJieKap — shramba za mleko frHJiep — jedilna shramba Bohft>aK — sadni vrt cejbaMKH — kmetiški yKyhaHHH — domačin peTKO — redko
nocTaBJbeH K3MeH0M — tlakovan;
nocTaBHTH, -hm — postaviti np&iHHHa — prah BČhaKa = reH. mhojk. oa BČhKa Ba3Ayx — zrak nČHajBHUie - večinoma TeJKaK, Te»aKa — poljedelec o6pal]HBaTH, o6p^yjčM — obdelovati
3aHaTJiHja, m. p. — obrtnik 3cihat, m. p. — obrt HaflJieuiTBO — urad HpKBa — cerkev Baporn, -h — mesto BehH — večji
nČAHTHvt — zgrajen; noAHhn,
noAHrHČM — dvigniti, zgraditi cnpaT — nadstropje MaitH — manjši
kajiapmhcath, -uičm — tlakovati ndnjionaH — tlakovan neiuaK, neuiaKa — pešec jypHTH, jyp0M — hiteti, drveti HHHOBHHK — uradnik >KHBJbe — bolj živo, živahneje
crarao, -na, -jio = npomacra nph^eb oa cthHh
HanoKčH — končno
jeflHa AO Apyre — druga poleg
druge; AO — zraven, poleg ceoCKH — vaški rpaACKH — mestni H3y3čB — izvzemši 6acHa — basen 6ji)A0 — hrib, gora M&JieiH — majhen
Be>K6a neTpHaecTa.
A no^čTH, noiHČM — začeti (se) HH33K, HHCK3, -o — nizek KpeTaTH, KpeheM — gibati, premikati
ty)kah, -»ha, ->kho — žalosten AyB3TH, AyB3M — pihati xjiaaah, -ah3, -aho — hladen,
mrzel BeTap — veter 3&Mp3Jie 6ape — zmrznile so
mlake; 6apa — mlaka orpTa1! — odeja ČHJbe (cp. p. je^H.) — rastline n0mp3hyth, -čm — zmrzniti 6yČ3 — mrčes, hrošč 3MHJ3 — kača KpTHua — krt
33bji3mhth, s^b^s^hm ce — lesti (v) pyn3 — luknja, jama yMOTaH — zvit, sključen yKOHeH — otrpel, odrevenel H3H0CHTH, h3hochm — nositi (ven) nocnnsTH, -3m ■— potresati HSjTonjiHjH — najtoplejši B33A3H — ves dan HnšK — vendar npsBHTH, -hm — delati MOBeK oa CHčrs — sneženi mož methyth, methčm — postaviti 4H6yK - pipa
rpyAB3TH, -3m ce — kepati se H3B.13HHTH, H3BJI3MHM — vleči
(ven, gor) kj1h33th, -aM (ce) — drsati (se) Kao Aa HMajy — ko da bi imeli KpiMO — perot Aeijfl — otroški B. oaeJio — obleka o6yha — obuvalo 33ujththth, 3&ihththm — zavarovati cxyAČH, -h — mraz BaJba HaM H3HhH — potrebno nam je iti, moramo iti; h3hhh, H3HtjeM — iziti, iti (ven) o6yhH, o6yMeM — obleči
HaByhH, h3byhem — natakniti,
obleči, obuti py6jbe — perilo KOiHy.Jba — srajca rahe, >k. p. mhojk. — spodnje
hlače, gate ByHeH — volnen Hapana — nogavica naKuinpe, p. mhoik. — hlače c.ykh>3 — krilo nžnytia - copata noiHTO — potem ko o^euj^aTH, oneiujbaM — počesati
nunejia — čevelj
qH3Ma — škorenj
H3a Tora — po tem
npcjiyi< — telovnik
K&nyT — suknja
orpTai — površnik
Ka6aHHu,a = n^auiT — plašč
6yHAa = iuy6a — kožuh
meujHp — klobuk
Kana OA cykh3 — kapa iz sukna
my6apa — kučma
Ae6jbH — debelejši
JieTH>H — (po)letni
Ton^HHa — toplota
nyWTaTH, nyiuT3M — puščati,
dopuščati AOnpČTH, AonpčM — dospeti
Tpe6ara, -aM — potrebovati 36npHa HMeHHua — skupno ime noKa3HB3TH, noK33yjČM — kazati noAMeT — osebek npnpoK — povedek
Be>«6a neTHaecTa.
0T3ij6hh3 — očetnjava, domovina rAe — kje, kjer mho, -jia, -jio — mil, drag npBH nyT — prvi krat, prvič Hapynje — naročje pe^HMa — z besedami 33bhh3j — domovina, rojstni kraj
jaMaTH, -aM — krepiti se, postajati močnejši y BaMa — v vas 6yjaTH, 6yj3M — naraščati, kipeti MecTO poijetba — rojstni kraj Beh — marveč poljan — sorodnik no3H3HHi< — znanec 66hm — obseg mftpH — širši CJiaByjeB — slavčev iirpaTH ce JionTe h ApyrHx nrapa
—	igrati se z žogo in druge igre; JidnTa — žoga; nrapa = reH. mho>k. oa nrpa
npeHOCHTH, npČHOCHM - prenašati
h& h>hx — na nje qiiTaB — ves
npeaeo, -Ae;ia — kraj, pokrajina 3ČMJbHH map — zemeljska obla
Bac — z vami Hepa3AB0jaH, -jHa, -jho — neločljiv Be3a — vez
TOBOpHTH HCTHM je3HK0M (HHCTp.)
—	govoriti isti jezik ycTaHOBa — naprava HCTopHCKH — zgodovinski H3BHK3 — navada
OAyiueBJbaBa™ (-meBJbaBaM) ce np6mJioiuhy — navduševati se s preteklostjo; npouj^oCT — preteklost H3rjieAaTH (H3r^eAaM) Ha 6yAyh-HOCT — pričakovati bodočnost cnaAaK, cjiaTKa, -o — sladek, sladka
npeaak, npeTKa (mhok. npeun) — prednik
o6yxBaheH — obsežen; očyxBa-
thth, -hm — objeti, obseči ocehaTH, -aM — čutiti MajyuiaH, -uiHa, -hjho — prav
majhen H>y — njo
BpeijaTH, BpeljaM — žaliti yBpeAHTH, yBpeAHM — razžaliti
3aAy®H0 Hac je 33XBajiHomhy — dolžni smo mu hvaležnost; 3aAyJKHTH, 3aAy>KHM — zadolžiti
jOTOBafte — mehčanje yxB3THTH, -hm — ujeti, zasačiti npH3H3B3TH, npH3HajČM — priznavati
Be>K6a mecHaecTa.
a. qac (mho>k. mscobh) — ura MHHyT m. p. — minuta cekyh3aa = reH. mho>k. npenoAHe — dopoldan nocJienoAHe — popoldan yK33HBaTH, yK&3yjeM — pokazo-vati
CBeTJičCT — svetloba H3^a3 — izhod, vzhod 3a^a3aK, 3&JiaCKa — zahod cyTOH — mrak Bene, Beqep3 cp. p. H m. p. — večer
HacTajaTH, -jČM — nastajati, -jam
^hhhth, -hm - tvoriti
ceAMHua — teden
noHeAejbaK — ponedeljek
yTopaK — torek
MGTBpTaK — četrtek
neiaK — petek
cy6oTa — sobota
P3AHH A3H — delavnik; paAHH —
delavni HeAeJbčM — v nedeljo OAMapaTH, OAMapaM ce — počivati mojihth , mojihm ce (Bory) —
moliti roAHHa — leto cenaifc, -Hita = jaHyap Bejban3 = 4)e6pyap OiKyjaK, d)KyjKa = MapT — marec Tpasaib, -bhi3 = žnpHJi CBH03H), -6h>3 = Maj jiflnsft, -nK>3 = jyHH — junij cpnsKb, -nft.3 = jy^H - iulij ko^obo3 = 3BrycT
pyjaH, -jHa = cenreMČap — september
JiHCTonaa = OKTOČap — oktober CTyAeH0 = HOBčMČap—november npocHHau;, npociiHija = AeueM6ap
—	december npoCT — navaden npecTynaH, -nHa, -nHO — prestopen
rČAHiufbH — letni Ao6a, cp.p. (hc Men,a ce) — doba, čas
npo-nefre — pomlad jieto — poletje
h t. a. = h Tano aa-te — i. t. d.
B. m&cobhhk — ura
CK&3aJbKa — kazalec
VenHfl — žepni
6yAMHHK — budilka
TopaFb, Topita (mho>k. TopfteBH)
—	stolp
6pojniHHHa — kazalo (pri uri) oSejieaceH — zaznamovan žpancKH — arabski 6pojKa — številka TepaTH, -am — gnati 6aT (mhojk. čžitobh) — bet, kladivo, utež KOTaHHh — kolesce kyuath, -am — trkati, biti
AyKH — daljši
HHiHTHHa = Hyjia — ničla
peAHH 6poj — vrstilni števnik
caČHpaibe — seštevanje
OAy3HM3ft,e — odštevanje
MaH.e — manj
po^jeH — rojen
ocjio6oahth, oc^o6oahm — osvoboditi
Be>K6a ceaaMHaecTa.
A. noMopan, nČMopij;a — mornar,
pomorščak ynHT3TH, ynHTaM — vprašati norHHyTH, -čm — poginiti, umreti Mčpe — morje
mih, hačm — iti HacTaBHTH, -hm — nadaljevati CMejyhH ce — smeje se B. nopOAHua — družina MajKa — mati KhH — hči
HajCTapHjH — najstarejši H33HBaTH, H&3HB3M — imenovati, klicati
6a6a, 6a6o = TaTa = Taraiia
(bok. tathlte) — oče, očka MecTO — namesto y»H — ožji čaKHija — babica CTpHH (MHO>K. CTpHieBH) — stric yjaK, -3 — ujec TČTK3 — teta
yHyn — vnuk; yHyKa — vnukinja CHH0B3H, — bratič, nečak (po bratu); CHHOBHija — nečakinja (po bratu) HehšK — nečak; Heh3Ka — nečakinja
cecrpHii — sestric, nečak (po sestri); cecTpHMHHa — nečakinja (po sestri) 3ajeAHO — skupaj 6a6a — stara mati, babica HMžiflbe — imetje, posestvo ynpaB;baTH (-3m) KytiOM — voditi
hišo K)/tHH — hišni
p33roB3p3TH, pa3rdBapaM ce —
razgovarjati se 36or TOra — zaradi tega 66jara, -hm ce — bati se H.oj — njej
npHCB0j3H, -jHa, -Jho — svojilen npOHHTaTH, -am — prečitati necaMa = reH. m«0)k. oa necMa cyceAa — soseda AyroB3TH, AyryjeM — dolgovati ceh3TH, -3m ce — spominjati se npecTara, -HeM — prenehati BJiŽASite — vedenje jyqep — včeraj yy6eHHK — učna knjiga
Be>K6a ocaMHaecra.
MŽ]MyH — opica iDTeTČMHiba — škodljivec yrčcTHTH, yrocTiiM — pogostiti 3aTpnaTH, -3M — zagrebsti, zakriti
KecTČH — kostanj
nebu, nenčm (3. ji. mhojk. neKy)
— peči ja 6hx — jaz bi beiiithjh — bolj vešč, spretnejši ulito — ker
JI3CK3TH, -aM — prilizovati se H3rpTaTH, H3rpheM — izkopavati,
izgrebati naK — pa
/iynHTH, -hm — lopniti, udariti; planiti
pa36ehH, p&36enieM ce — razbe-žati se
npjbHTH, npjbiiM — smoditi, peči
jihihh — osebni noTnyH — popoln noMČTaK,-TKa — začetek OAČJbeH — ločen npHnpeMHTH, npHnpeMHM — pripraviti
Be>K6a aeBeTHaecTa.
nouiajbeM = nomjbeM y6yAyhe — v bodoče, odslej 33iUT0 Aa 6yA€M0 — zakaj bi bili Ta — saj
HeBciJbao, -jia, -jio — malopriden H3a3HBaTH, H3&3HB3M — izzivati HanycTHTH, h&nycTHM — zapustiti Hehe 6hth — ne bo; 6iihe — bo npenpena — ovira, zapreka H3Mei)y (npeAJi.'C reH.) — med BČHHT — večen rayn — neumen nocJie — pozneje nOCT3TH JKpTBOM (HHCTp.) - postati žrtev
* Nesvršeno prošlo vreme (im]
nČK33HH — kazalni
xohy jih aa y3mčm? — ali naj
vzamem ? cbh!]3Th, cbh!}3m ce — ugajati mhJh — čigav
nonyHHTH, -hm — izpopolniti CJiyJK3BK3 — služkinja AHBHTH, ahbhm ce — čuditi se
Be>K6a ABaAeceia.
A.	nHTaJiHHa — (šaljivo) vprašanje neTao, neTJi3 — petelin
3eu — zajec cjialjh — slajši JieKap — zdravnik 66jičct — bolezen yMHp3TH, -ČM — umirati
tjiSa, >k. p. — glad nHhe — pitje, pijača HŠjropH — najhujši HajorjiameHHjH — najbolj na glasu OHOMŽAHe — ondan, nedavno
B.	CJiaraTH, cJia>KeM — zlagati se 3aJiyAy — zastonj
HjeM = jeAČM
yMHJb3B3TH, yMHJb3B3M ce — prilizovati se orpencTH, orpe6čM — popraskati MHJI0B3TH, MHJiyjČM — ljubiti KapaTH, KapšM — grajati, kaznovati 0H3KH — tak(šen) CTHAeTH, -hm ce — sramovati se noHČ)CHTH, n0H0CHM ce — ponašati se
pyrauie* ce — se je rogal; pyraTH,
pyr3M ce — rogati se noHy^auie* — je ponujal; noHy-
IjaTH, noHyljaM — ponujati o (npeA^i- c jiok.) — na, ob cyA — sod
H^nyHHTH, -hm — napolniti ^aaparn, -am ha ihto — dišati po čem
K3KOT3TH, -heM — kokodakati jaje — jajce
oahochh, -cha, -cho — oziralni rneTara, ineraM — sprehajati se H3pal]HBaTH, H3pat)yjeM — izdelovati
xSpTHja — papir rJiaTKa — gladka miaKaTH, n^aneM — jokati
Ben<6a flea^ecet h npBa.
A.	6&Ka — stara mati, babica 6a6yuiMHue = bok. oa 6a6ymqH-
u,a — babica Ka^roA — kedaj HcnpaBHTH n&)a — zravnati hrbet, vzravnati se; Jieija, cp. p. mhojk. — hrbet Koča, jk. p. je^H. — lasje xajba — obleka
'baky = ob^ky; obškh — takšen B^/b^a — menda, bržkone CKpxaTH, -aM — zlomiti Ta — pa 3ap — ali, mar
xohy ji' h ja a a ocrapHM — ali
bom tudi jaz ostarela c6a — siv
CMe>KypaH — zgrbančen 3rypeH — sključen 6am — prav ;ieK — zdravilo AO BeKa — večno
B.	H3ecTH, H3eAčM — pojesti japaM (mhojk. japMOBH) — jarem
TBpAHiza — skopuh rope — huje
Be>K6a ABaAeceT h Apyra.
A. cpeha — sreča CKynHTH, -hm ce — zbrati se ač)6po — dobrina MyapocT — modrost nHTOMHHa — obdelana zemlja EHnie3 — Anglež
* Svršeno prošlo vreme (aorist).
4>paHuy3 — Francoz n&pa — denar paT — vojna
TypqHH (mhojk. Typun) — Turek npe Hero ihto — preden OCTa^e* — je ostal, -a, -o B. Myapau, Mynpaua — modrec,
modrijan iueTao n0;t>ciH0M — sprehajal se
je po poljani AOKyMHTH, aokJmhm — doseči;
razumeti He6ecKH — nebeški TajHa — tajnost, skrivnost ^nacTH, ynaflHčM — pasti (v) H3ByhH, H3ByqČM — izvleči XTCTH — hoteti
Be>K6a ABaAeceT h Tpefca.
A.	HOBeqjn — človeški Te.no, Te.na — telo, telesa jeAHOM — nekoč nocbaahth, -hm ce — spreti se jeflHO ApyrOMe — drug drugemu MpMJbaTH, -aM — mrmrati jkbatath, jkbahčm — žvečiti )Ke^yAau, »ejiyu,a — želodec, želodca
no6yHHTH, nočyHHM ce — upreti se CciXHyTH, caxHČM — veniti, sušiti se hctom — šele JiyAOCT — neumnost cbatjath, -am ce - prepirati se jlžthth, -hm ce — lotiti se
B.	HajB&JKHHjii — najvažnejši ji y6as>a — lobanja
očpBa — obrv K&naK, KanKa — veka TpenaBHua — trepalnica 66pa3 — lice yCHHua — ustnica Henue — nebo (v ustih) M033K, M03ra — mo gani yTBpljeH — pritrjen rpyAH, >k. p. mhojk. — prsi
Tp6yx — trebuh ai&ŠHHa — lakotnica MHuiKa — roka; nadlaket JianaT — laket; podlaket mana — pest HOKaT — nohet 6yT — stegno ritaT, -a — golen TciSaH — podplat njiyfra — pljuča )Ke^yaau; Bapn j&io — želodec prebavi ja jed; BŽpHTH, BapHM — kuhati cnpoBČAHTH, cnpČBOAHM — spre-
vajati KpB, KpBH — kri yAHcaTH, yji,HmeM — vdihovati nftnaTH, -aM — tipati HyJio — čut
Aa HČMaMO — če ne bi imeli He 6hcmo — (mi) ne bi 3ajeflHHua — skupnost, družba opylje — orodje 3anaJiHTH, 3&na;ihm — zažgati CBeha — sveča
nyTOBaTH, nyryjeM — potovati pii6ap — ribič nphtpwath, -hm — priteči
BeinSa abaaecet h netbpta.
npoMehypaH, -pHa, -pHO — premeten, prizadeven KOTapHua — košara, koš AOK — kadar, ko othhh, othačm — oditi, iti AyhaH — trgovina nohH yjiHUOM — iti po cesti npdJiHTH, npo^HjeM — razliti
6yAyhR — bodoči, prihodnji CKpaheH — skrajšan OAČauHBa™, 0A6auyjGM — od-
pahovati Myaa — blisk ceBaTH, ceBaM — bliskati se ČJiHCTaTH, -aM — svetiti se, lesketati se
pyACTH, -HM — rdeti rpaAHTH, rpaAHM — zidati, delati jiacra — lastavica
Be>K6a ABaAeceT h neia.
»ehn, jkokSm — pripekati ca3peBaTH, c&3peBaM — dozorevati pacu;BeTaTH, -aM ce — razcvesti se 33hemeth, -hm — onemeti MOMaK, -MKa — mladenič, fant JKeTeJiau, JKeTeoua — ženjec pyKOBČT, k. p. — peščica, rokovet Be3HJiau, BŠ3HOua — vezavec KyriHTH, -hm — pobirati, zbirati Aecra, AeHČM (a^aSm) — devati,
zlagati KpCTHHa — kopica paAHHK — delavec HanyuiTaTH, H&nyiiiTaM — opuščati, zapuščati pŽA — delo
OAMOpHTH, OAMOpHM Ce — od-
počiti se x^aA — senca JiftCHaT — listnat ApBO, ApseTa — drevo najpaAHje — najraje H3B0py — k izviru, k studencu pacxjiaAHTH, pžcx^aAHM ce —
ohladiti se OKynaTH, OKynaM — okopati mera — pripekanje, soparica 6pace — hitreje
Li,BpKyTaTH, UBpKyheM — čivkati,
žvrgoleti 3dhn, 3al)eM — zaiti 6ne jafte — meketanje obaua = reH. mho>k. oa obua pftKa — mukanje HaxpaHHTH, HaxpaHHM — nakrmiti yMOpaH, -pHa, -pHO — truden 3HojaB — poten, znojen mčkath, -am — čakati sa.Toraj — grižljaj, založek OČHJiaT — obilen, bogat MteTBa — žetev sb^ah, -mha, -hho — zveneč
6e3byhah,-hha,-mho — nezveneč jeAHaiieibe — prilikovanje H3jeflHaqHTH, -jeflHa^HM — izenačiti, priličiti npeMa — po
Be>K6a maneceT h uiecia.
OH^e — tam(kaj) OBAe — tu(kaj) cap, — nasad
eHo! — glej! tamo — tam(kaj) ziyhab, m. p. — Donava nyH — poln »6yH — grm
jbyjbara, JbyjbaM — zibati, zazi
bavati Jiyr — log, gaj
hctomhh — vzhodni jiakiiih — lažji
PREGLED GRAMATIKE*
PISMO
§ 1. Cirilica i latinica.
Srpskohrvatski jezik piše se čirilovskim ili latinskim slovima. Sva slova skupa čine azbuku ili abeced u. Azbučni red cirilice je ovaj:
Latinica	•		Cirilica	
	rukopisna		štampana	kurzivna
a A	sO/	csi	a A	a A
b B	J	r	6 B	6 E
v V			B B	8 B
g G		r	r r	z r
d D	r /j	& /l/	a JX	d JI
a D	/		tj Tb	1j B
e E	c/	ž	e E	e E
ž Ž	/OtO	OfC	» >K	3k M
2 Z	/r	V	3 3	3 3
i I	MS		H M	u M
iJ	-f	ž	j J	i J
k K	JL		K K	k K
* Nepoznate reči traži straga u rečniku.
Latinica		Cirilica	
	rukopisna	štampana	kurzivna
1L		JI JI	A JI
lj Lj	yb A)	Jb Jb	Jb Jb
m M		M M	M M
n N	YHS	H H	H H
nj Nj		H, H)	H> Hi
o O		0 0	0 0
P P	MS cffs	n n	u (n) n
r R	cp cs	P P	P P
s S	/C/ /s	c C	c C
t T	M&cffls	T T	iu (m) T
č Č	/n; /7ls	h Ti	h 75
u U	rf / s	y y	y y
f F	Jr fi	4) <1>	0 0
h H	/DO (X)	x X	x A
c C		u U	u U
č Č	Sts Ls	H H	h H
dž Dž		u M	¥ V
š Š	MS/ H/	m m	iu LU
§ 2. Pismeni znaci.
1.	tačka (.)
2.	zapeta ili zarez (,)
3.	tačka sa zapetom (;)
4.	dve tačke (:)
5.	znak pitanja (?)
6.	znak uzvika (!)
7.	znak navodenja („ ")
8.	znak zagrade ( )
9.	crtica (—) 10. apostrof (')
GLASOVI
SAMOGLASNICI
§ 3. Samoglasnici srpskohrvatskoga jezika.
Samoglasnici (vokali) su a, e, i, o, u i katkada r (mrtav, prst). Poluglasa (slovenačko e [a]: pes, starec) nema u srpsko-hrvatskome jeziku.
§ 4. Dugi i kratki samoglasnici.
Samoglasnici su dugi ili kratki.
U reči dan je a dugo; ono se izgovara otegnuto, kao da su dva a: daan. Tako još glava (izgovori glaava), zec (zeec), početak (počeetak), sin (siin), srna (srrna) . . .
U rečima brat, magla, riba, selo svi su samoglasnici kratki.
1.	Dugi samoglasnici izgovaraju se tako, da glas pada ili da se diže. Tako u reči dan jačina glasa a silazi iz višine na niže, kao da a izgovaramo u dva sloga bez prekida: daln. U reči glava jačina glasa a u prvom slogu uzlazi iz nižine na više, kao da a izgovaramo u dva sloga bez prekida: gibava.
2.	Takvu razliku opažamo i kod kratkih suglasnika. U reči brat glas pada, ali vrlo brzo (brže nego u reči dan), jer je slog kratak. U reči magla glas se u prvom slogu diže, ali krače vremena nego u reči glava, jer je slog kratak.
Prema tome razlikujemo dva jaka akcenta ili naglaska (glas pada: dan, brat) i dva slaba (glas se diže: glava, magla).
Jak akcenat na dugom slogu zove se snažan; beleži se znakom " (dan);
§ 5. Akcenti.
jak akcenat na kratkom slogu zove se oštar; beieži se znakom " (brat);
slab akcenat na dugom slogu zove se visok; beleži se znakom ' (glava);
slab akcenat na kratkom slogu zove se blag; beleži se znakom ' (magla).
Pregled:
	dug	kratak
jak	(snažan)	(oštar)
slab	(visok)	' (blag)
Primeri: 1. dan, zec, sin, groblje, sunce, crkvica . . .
2.	brat, breme, riba, polje, vuna, vrt . . .
3.	glava, početak, prepisivati, noževi, posuditi, sfna...
4.	magla, selo, biser, potok, suza, mrtav . . .
Nenaglašeni samoglasnici su obično kratki, ali mogu biti i dugi. Tu dužinu beležimo znakom Tdem, mislim, vredim, pitam, junak, narednik, staraca.
§ 6. Ekavski i ijekavski izgovor.
cvet, svet, lep — cvljet, svijet, lljep pesma, ovde — pjesma, ovdje
U mnogim rečima govori se u istočnom izgovoru srpsko-hrvatskoga jezika e (cvet, pesma), a na jugu ije ili je (cvijet, pjesma). Prema tome razlikujemo ekavski (istočni) i ijekavski (južni) izgovor.
Ako je u ekavskom izgovoru dugo e, govori se u ijekavskome ije; » n » n	» kratko e, ,, „ „ „ je.
§ 7. Nepostojano a.
starac — gen. starca, dat. starcu . . .; pas — psa, psu . . .;
dobar — ž. r. dobra, sr. r. dobro; kratak — kratka, kratko . . .;
osam — dsmi; sedam — sedmi.
Glas a, koji u jednim oblicima iste reči stoji, a u drugima ga nema, zove se nepostojano ili pomično a.
U slovenačkom jeziku mesto njega stoji poluglas (a): starec (izgov. starac), pes, dober, kratek, osem, sedem.
SUGLASNICI
§ 8. Deoba suglasnika.
1.	Suglasnici su a) nepčani: j, Ij, nj; c, ž, š; c, d, dž;
b) nenepčani: p, b,f,v, m; t, d; n, r, l;c, z, s;k,g, h.
2.	Suglasnici se još dele u
a) zvučne (jasne): b	d	8	z	i	d	dž	v		
b) bezvučne (mukle): p	t	k	s	š	c	č	f	h	C
3. Glasova c i d nema u slovenačkom jeziku. Glas c se izgovara mekše nego c (sredina jezika prilazi mestu iza gornjih prednjih zuba); d se izgovara na istom mestu, gde i c, samo je zvučno.
Glas dž je isti glas kao c u slovenačkim rečima določba, opravičba.
§ 9. Jednačenje suglasnika.
		zvučni	bezvučni
a) vrabac	— vrap-ca	b -	P
sladak	— slat-ka	d -	t
nizak	— ms-ka	z —	S
težak	— teš-ka	ž — bezvučni	Š zvučni
b) glas	— glaz-ba	S —	z
svat	— svad-ba	t —	d
Zvučan i bezvučan suglasnik (v. § 82) ne mogu stajati jedan do drugoga u istoj reči, nego se moraju izjednačiti, t. j. prvi se mora menjati prema drugome; dakle a) ako je drugi suglasnik bezvučan, mora i prvi postati bezvučan; b) ako je drugi zvučan, mora i prvi postati zvučan.
I slovenački jezik poznaje ovo jednačenje, samo se ono u pismu ne beleži (etimološki pravopis). U srpskohrvatskom jeziku se piše onako, kako se govori (fonetski pravopis).
§ 10. Pretvaranje suglasnika k, g, h.
1. dak — dač-e; čdveč-e; drug — druž-e; Bož-e; siromah — sirdmaš-e; draš-e.
Suglasnici k, g, h ispred -e u vok. jednine muških imenica prelaze u č, ž, š.
2. a) riika	— ruc-i, u ruc-i; rec-i, na rec-i;
knjiga	— knjlz-i, ii knjiz-i; ndz-i, na ndz-i;
snaha	— snas-i, o snas-i;
b) (lak	— čtac-i, dac-ima; junac-i, junac-ima (isp. slov. otro& — otroci)
drug	— druz-i, druz-ima;
siromah	— sirdmas-i, siromas-ima, dras-i, dras-ima.
Suglasnici k, g, h ispred samoglasnika -i prelaze u c, z, s a) u dat. i lok. jednine ženskih imenica s nastavkom -a; b) u množini muških imenica osim u gen. i akuz.
§ 11. Pretvaranje suglasnika c u č.
starac — starc-e; stric-e, trgovč-e.
Suglasnik c ispred -e u vok. jednine muških imenica prelazi u c.
§ 12. Jotovanje suglasnika.
Kad stoji glas j iza nekih suglasnika, spaja se s tim su-glasnicima. To spajanje zove se jotovanje.
1.	slov. cvet-je — sh. cveče; instr. pamecu;
„ \ad-ja — „ lada; instr. zapoved u.
Grupe tj, dj prelaze u c, d.
2.	slov. zdraw-/e — sh. zdravlje; instr. ljubavlju;
„ podne6-/e — „ podnebij e; žablji;
„ ko/?-/e — „ koplje; snoplje.
Grupe vj, bj, pj prelaze u vlj, bij, pij.
§ 13. Pretvaranje suglasnika / u o.
a)	Slov. bi/, sede/, da/, pepe/ — sh. bio, sedeo, dao, pepeo;
b)	„ či-ta/-ni-ca, gle-da/-ca — „ či-tao-nica, gle-dao-ca;
c)	„ sto/, vol, sol; po/-dne — „ sto, vo, so; podne.
a)	Mesto slovenačkog / na kraju reči u srpskohrvatskom jeziku stoji o ;
b)	i na kraju sloga pretvara se / u o;
c)	ako ima pred tim o još jedno o, onda se oba sliju u dugo o (sto/ — stoo — sto; po/dne — poodne — podne).
REČI
§ 14. Vrste reči.
1.	i men i ca (supstantiv) « 6. predlog (prepozicija)	c
2.	pridev (adjektiv)	7. prilog (adverb)	g ®
3.	zamenica (pronomen) S 'S 8. sveža (konjunkcija)	£ «
4.	broj (numeral)	S ^ 9. usklik (interjekcija).	S"|=.
5.	glagol (verb)	£
Promenljive reči imaju osnovu (žen-, nos-) i nastavke, koji se dodaju osnovi (žen-o, žen-e, žen-/...; nos-im, no s-iš...).
IMENICE
§ 15. Rod, broj i padeži.
1.	Imenice su a) muškoga roda (jelen, rep; prijatelj, kraj-, starac)
b)	ženskoga „ (kuča; reč)
c)	srednjega „ (selo; polje; vreme)
2.	Imenice se menja ju (sklanjaju, dekliniraju). U promeni (de-klinaciji) razlikujemo dva broja (jedninu i množinu) i sedam padeža (nominativ, genitiv, dati v, akuzativ, vokativ, lokativ instrumental).
Prvi padež ili nominativ se traži pitanjem ko ili sta; drugi
» n genitiv „ „ „ koga „ čega (čiji); treči „ „ da ti v	„ „ „ komu,, čemu;
četvrti „ „ akuzativ „ „ „ koga „ šta; peti „ „ vokativ služi za dozivanje — — šesti „ „ lokativ se traži pitanjem o kome ili o čem (gde); sedmi „ „ instrumental se traži pitanjem kim(e) ili čim(e).
§ 16. Promena imenica muškoga roda.
		Imenice na	
nenepčani suglasnik		— nepčani suglasnik	— -ac.
		J ed n in a:	
Nom.	jelen, grad	prijatelj, kraj	starac
gen.	jelen-a, grada	prijatelj-a, kraj-a	stirc-a
dat.	jelen-u	prijatelj-u	stšrc-u
ak.	jelen-a, grad	pnjatelj-a, kraj	starc-a
vok.	jelen-e !	prijatelj-u !	starč-e!
lok.	jelen-u	prijatelj-u	s tare-u
instr.	jelen-om	prijatelj-em	starc-em
Množina:
Nom.	jelen-i, grad-ov-i
gen.	jelen-S, grad-ov-a
dat.	jelen-ima
ak.	jelen-e
vok.	jelen-i!
lok.	jelen-ima
instr.	jelen-ima
prijatelj-i, kraj-ev-i
prijatelj-a, kraj-ev-a
prijatelj-ima
prijatelj-e
prijatelj-i !
prijatelj-ima
prijatelj-ima
stšrc-ima starc-ima
starc-i
starac-a
starc-ima
starc-e
starc-i !
Napomene.
1.	Ak. jednine. Imenice, koje znače živa biča, irnaju nastavak -a (kao u gen.: jelen-a, prijatelj-a, starc-a), a one, koje znače stvari, nemaju nikakva nastavka (kao ni u nom.: grad, kraj).
2.	Vok. jednine. a) Imenice, koje se u nom. jednine svršavaju na nenepčani suglasnik, imaju nastavak -e (jelen-e), a koje se svršavaju na nepčani suglasnik, imaju nastavak -u (prijatelj-u).
b) Ispred -e menjaju se c i k u c, g u ž, h u s (§ lOi i §11): stšrč-e, strič-e; dač-e, druž-e, siromaš-e.
3.	Instr. jednine. Iza nenepčanih suglasnika stoji nastavak -om (jelen om), a iza nepčanih i iza c nastavak -cm (prijatelj-em, starc-em).
4.	Nom. množine, a) Ako se imenica svršava na k, g ili h, ti se suglasnici pretvaraju u c, z, s: čtik — dac-i, drug — druz-i, siromah — siromas-i. To pretvaranje biva i u vok., dat., lok. i instr. (§ 10 2 b).
b) Nekoje imenice, osobito jednosložne, dobijaju u množini na osnovu -ov- (ako se osnova svršava na nenepčani suglasnik) ili -ev- (ako se osnova svršava na nepčani suglasnik): grad — grad-ov-i; kraj — kraj-ev-i; tako i rog-ov-i, rep-ov-i, vrt-ov-i, zid-ov-i; nož-evi. Prema nominativu glase i ostali padeži množine grad-ov-a, grad-ov-ima . . .
5.	Gen. množine. Koje imenice imaju nepostojano a u nom. jednine, imaju ga i u gen. množine: starac — starac-S; tako i vrabac-a, trgovac-a, lovdca.
§ 17. Promena imenica ženskoga roda s nastavkom -a.
	J e d n i na:	Množina:
Nom.	kuč-a	kuč-e
gen.	kuč-e	kuč-a
dat.	kuč-i	kuč-ama
ak.	kuč-u	kuč-e
vok.	kuč-o !	kuč-e !
lok.	kuč-i	kuč-ama
instr.	kuč-om	kuč-ama
Napomene.
1.	Dat. i lok. j ednine. Ako se pred nastavkom-/nalaze suglasnici k, g ili h menjaju se u c, z, s (§ l(h): muk-a — muc-i, m&jc-i; slog-a — sloz-i, knfiz-i; snah-a — snas-i, svfs-i.
2.	Gen. množine. Mnoge imenice, koje imaju ispred -a u nom. jednine dva ili tri suglasnika (pesm-a, sestr-a), umecu u gen. množine nepostojano a: pesama, sestara, vdčaka, igara.
§ 18. Promena imenica ženskoga roda bez nastavka.
	J ed ni n a:	Množina
Nom.	reč	r§č-i
gen.	reč-i	reč-t
dat.	reč-i	reč-ima
ak.	reč	reč-i
vok.	reč-i!	r€č-i!
lok.	reč-i	reč-ima
instr.	reč-ju	reč-ima
Napomene.
1. Instr. jednine. Ako se imenica svršava u nom. jednine na -d, -t, -st, -v, -č, onda u instr. nastaju ove promene suglasnika (v. § 12):
dj ->- d (zapoved-ju zapoved u; gladu) tj —>■ c (pamet-ju. —>■ pameču; smrcu) stj —> šč (prošlost-ju — >~ prdšlošču; mašču) vj —>■ vlj (ljubav-ju -> ljubavlju; krvlju) čj ->- c (noč-ju. —ndcu; peču)
2.	Imen i ca kči ima osim nom. jednine sve oblike po obrascu reč-, kči, kčer-i, kčer-i, kčSr . . .
3.	Imenica ma/i menja se u jednini kao u slovenačkom jeziku osim instr. jedn., koji glasi mater-om. U množini menja se po obrascu kiiča.
§ 19. Promena imenica srednjega roda.
		J e d nin a:	
Nom.	sel-o	polj-e	vreme
gen.	sel-a	polj-a	vremen-a
dat.	sel-u	polj-u	vremen-u
ak.	sel-o	polj-e	vreme
vok.	sel-o !	polj-e!	vreme !
lok.	sel-u	polj-u	vremen-u
instr.	sel-o m	polj-em	vremen-om
		Množina:	
Nom.	sel-a	polj-a	vremen-a
gen.	sel-a	polj-a	vremen-a
dat.	sel-ima	pdlj-ima	vremen-ima
ak.	sel-a	polj-a	vremen-a
vok.	sel-a !	polj-a!	vremen-a !
lok.	sel-ima	pdlj-ima	vremen-ima
instr.	sel-ima	pdlj-ima	vrernen-ima
Napomene.
1.	Gen. množine. Koje imenice imaju ispred -o u nom. jednine dva ili tri suglasnika (pism-o, nadleštv-o), one umecu u gen. množ. nepostojano a: pisarna, nadleš.aja, reka a, sedala.
2.	Imenice oko i uho menjaju se u jednini kao selo (gen. oka, uha . . .). U množini (nom. oči, uši) su ženskoga roda i menjaju se po obrascu reč. Gen. množ. im je dvojak: oči ili oči-ju, uši ili uši-ju.
§ 20. Zbirne imenice.
a)	Dobro dete — dobi a deca; dobri brat — dobra brača.
b)	Dete je marljivo. — Deca su marljiva. Brat peva.	— Brača pevaju.
Imenice dete i brat imaju mesto množine oblik deca i brača. Deca i brača su zbirne imenice, t. j. po obliku su u jednini, ali pokazuju množinu jednakih lica (deca, brača — slov. otroci, bratje). Takve su još imenice gospčdin (slov. gospod), vlastelin (graščak) — gospoda (slov. gospodje), vlastela (graščaki).
a)	Uza zbirne imenice stoje dodaci u jednini ženskoga roda: dobra.
b)	Ako je zbirna imenica podmet, stoje pridevi u priroku isto u jednini ženskoga roda (marljiva), a glagol u množini (su, pevaja).
PRIDEVI
§ 21. Odredeni i neodredeni pridevi.
Bio jedan star i dob ar čovek. Taj je stari i dobri čovek živeo dugo vreme sasvim usamljen.
Ako je pridev dodatak nepoznata predmeta ili lica, u ne-odredenom je obliku ili vidu (star, stara, staro; dobar, dobra, ddbro); ako je dodatak poznata ili vec spomenuta predmeta ili lica, u odredenom je obliku ili vidu (stari, stara, staro; dobri, dobra, dobro).
§ 22. Promena neodredenih prideva.
	muški	ženski	srednji rod
		J e d n i n a:	
Nom.	nov (tud)	nov-a (tiid-a)	nov-o (tiid-e)
gen.	nov-a	nov-e	nov-a
dat.	nov-u	ndv- oj	nov-u
ak.	nov-a, nov	nov-u	nov-o
vok.	—	—	—
lok.	nov-u	nov-oj	nov-u
instr.	nov-lm	nov-om	nov-Tm
		Mno žina:	
Nom.	nov-i	nov-e	nov-a
gen.	nov-ih	nov-ih	nov-ih
dat.	nov-Tm(a)	ndv-im(a)	ndv-lm(a)
ak.	nov-e	nov-e	nov-a
vok.	—	—	—
lok.	nov-Tm(a)	ndv-Tm(a)	nov-Tm(a)
instr.	ndv-Tm(a)	ndv-im(a)	nov-im(a)
	§ 23. Promena odrectenih prideva.			
	mušk	i rod	srednji	rod
		Jednina:		
Nom.	nov-i	tild-l	nov-o	tud-e
gen.	ndv-dg(a)	tud-eg(a)	nov-6g(a)	tud-eg(a)
dat.	nov-om(u),	tud-em(u)	nov-om(u),	tud-em(u)
	nov-orne		nov-ome	
ak.	nov-og(a) —	tud-eg(a) —	nov-o	tiid-e
	ndv-T	tud-i		
vok.	ndv-I	tud-i	nov-o	tud-e
lok.	nov-om(e)	tud-em(u)	ndv-om(e)	tud-em(u)
instr.	novim	tud-lm	ndv-im	tud-Tm
		Množina:		
Nom.	nov-l (tudi)		nov-a (tuda)	
gen.	nov	-Th	nov ih	
dat.	ndv-im(a)		ndv-Tm(a)	
ak.	ndv-e		nov-a	
vok.	nov-i		nov-a	
lok.	nov	imfa)	ndv-im	(a)
instr.	nov-	■Tm(a)	ndv-lm(a)	
Ženski rod: promena je ista kao za neodredene prideve (§ 22), samo je samoglasnik u nastavku svuda dug (nova, tuda).
Napomene: 1. Kojim se pridevima osnova svršava na nenepčani suglasnik, oni primaju u muškom i srednjem rodu nastavke -og(a), -om(u) . . ., a pridevi s osnovom na nepčani suglasnik primaju -eg(a), -em(u) . . .
2. U dat., lok., instr. množ. uzima se oblik na -ima, kad je pridev sam: Pomozi gladnimat Pred imenicom stoji uvek oblik na -im: Pomozi gladnim pticama l
ZAMENICE
§ 24. Deoba.
Zamenice su: 1. lične (personalne)
2.	prisvojne (posesivne)
3.	pokazne (demonstrativne)
4.	upitne (interogativne)
5.	odnosne (relativne)
6.	neodredene (indefinitne).
§ 25. Lične zamenice.
Lične zamenice su: ja. (za prvo lice), ti (za drugo lice), on, dna, ono (za treče lice); povratno-lična zamenica je sebe.
Nom.
gen.
dat.
ak.
vok.
lok.
instr.
Nom.
gen.
dat.
ak.
vok.
lok.
instr.
Jednina:
/a
mene—me meni—mi mene—me
meni
Pro
ti
tebe—te tebi— ti tebe—te ti
tebi
mena:
mnom, mnome tobom
on
njega—ga njemu—mu
ona
nje—je njoj—joj
ono s
T3 O ki
E
O
njega—ga, nj nju-je,ju J2
3 6 3
njemu
njo J
njim, njime njom, njome jg
Množina:
mt	vi
nas—nas	vas—vas
nama — nam	vama —vam
nas—nas	vas—vas
—	vt
nama	vama
nama	vama
dni dne dna njih—ih njima — im njih — ih
njima njima
Napomene.
1.	Krači oblici u gen., dat. i ak. zovu se enklitike. Enkli-tike se upotrebljavaju kao u slovenačkom jeziku, ali ne stoje nikada na početku rečenice. U akuzativu se pišu uvek odeljeno od predloga: za me, p/eda me, za nj, na nj, preda nj.
2.	Nom. množ. za 1. i 2. lice (mi, vi) nema žensk, roda: mi smo = slov. mi smo ili me smo.
3.	Zamenica sebe ima instr. sobom (slov. seboj); ostali padeži su jednaki slovenačkima.
§ 26. Prisvojne zamenice.
Prisvojne zamenice su: 1. moj, moja, moje; naš, -a, -e;
2.	tvoj, tvoja, tvoje; vaš, -a, -e;
3.	njegov, -a, -o; njen, -a, -o ili njezin,
-a, -o; njihov, -a, -o;
4.	svoj, svoja, svoje.
Pro
mena:
Nom. moj
gen. mojeg(a), mdg(a) dat. mdjem(u), mom(u), motne
ak. moj—mdjeg(a), mog(a) vok. moj
lok. mdjem{u), m6m(e)
J e dni n a:
moja moje mdjdj
instr. mojim
Nom.
gen.
dat.
ak.
vok.
lok.
instr.
moji
moje moji
moju moja mdjdj mdjom
Množina:
moje
mojih
mojim(a)
moje
moje
mdjim(a) mojim(a)
moje
mdjeg(a), rrog(a) mdjem(u), mom(u), m d me
moje moje
mojem(u), mom(e) mojim
moja
moja moja
Kao moj menjaju se tvoj i svoj; zatim naš i vaš; te dve zamenice imaju u gen. našeg(a), vašeg(a), u dat. i lok. našem(u), vašemfu).
Zamenice njegov, njihov, njen, njezin menjaju se kao ne-odredeni pridev (nov).
§ 27. Pokazne zamenice.
O vaj šešir, što ga j a nosim i taj, što ga ti nosiš, svidaju mi se, ali d naj, što ga on nosi, nife lep.
Pokazne zamenice su: ovaj, dva, ovč; taj, ta, ti5; onaj, ona, ond. Zamenica ovaj pokazuje ono, što je blizu lica, koje govori;
» taj	„ „ „ „ „ „ s kojim se govori;
„ onaj „ „ što je daleko i od lica, koje govori i od onoga, s kojim se govori.
Pokazne zamenice menjaju se kao odredeni pridev (novi).
6*
§ 28. Upitne i odnosne zamenice.
Ko na nisko pada? — Ko visoko leti, na nisko pada.
Upitne:	Odnosne:
(l)kd? — kdo?	(t) M — kdor
šta? (što?) — kaj?	što — kar
koji, -a, -e? — kateri, -a, -o? koji, -a, -e — kateri, ki čijT, -a, -e? — čigav, -a, -o ?	ciji, -a, e — čigar
kakav, -kva, -kvo ? — kakšen, kakav, -kva, -kvo — kakršen -sna, -šno?
Promena. Upitne i odnosne zamenice su u srpskohrvat-skom jeziku iste, pa im je i promena ista.
1.	Nom.	(t)ko	šta, što gen.	koga, kog	čega, šta dat.	komu, kome, kom	čemu ak.	koga, kog	šta, što vok. — — lok.	kome, kom	čemu, čem instr.	kim, kime	čim, člme
2.	koji, -a, -e i čijl -a, -e menjaju se kao odredeni pridev (tudi, -a, -e) ;
3.	kakav, kakva, kakvo menja se kao neodredeni pridev (nov, dobar).
§ 29. NeodreSene zamenice.
Neodredene zamenice su:
ne(t)ko(slov. nekdo), ril(t)ko (nikdo, nihče), sva(t)ko (vsakdo);
nešto (nekaj), riišta (nič);
(t)kdgod(kdo, nekdo), (t)ko god (kdorkoli), štogod (kaj, nekaj), što god (karkoli);
neki; -a, -o; nlkakav, -kva, -kvo (nikakšen, noben);
Promena: 1. neko, nlko, svako, kogod, ko god menjaju se kao ko: neko, nekoga, nekomu ...; kogod, kogagod, komugod...; ko gdd, koga god. . .
2.	nešto, nlšta, štogod, što gdd menjaju se kao što: nešto, nečega . . .; štogod, čegagod. . .; što gdd, čega god. . .
3.	neki menia se kao odredeni pridev: neki, nekoga . . .
4.	nlkakav menja se kao neodredeni pridev: nlkakav, ril-kakva . . .
BROJEVI
§ 30. Glavni i redni brojevi.
I. Glavni brojevi:	II. Redni brojevi:
(0 ništica, nula)	
1 jedan, -dna, -dno	pfvi, -a, -o
2 dva, -g, -a	dragi, -a, -6
3 tri	trecT, -a, -š
4 četiri	čevrtT, -a, -o
5 pšt	pšt-T, -a, -o
6 Sest	šest-i, -a, -o
7 sedam	sedm-T, -a, -o
8 osam	dsm-T, -a, -o
9 devet	devet-T, -a, -o
10 deset	deset- T, -a, -o
11 jedanaest	jedanaest-T, -a, -o
12 dvanaest	dvanaest-T, -a, -d
13 trinaest	trinaest-i, -a, -o
14 četrnaest	četrnaest-T, -a, -o
15 petnaest	petnaest-T, -a, -o
16 šesnaest	šesnaest-T, -a, -o
17 sedamnaest	sedamnaest-T, -a, -o
18 osamnaest	osamnaest-T, -a, -o
19 devetnaest	devetnaest-i, -a, -o
20 dvadeset	dvadesgt-T, -a, -o
21 dvadesgt i jedan, -dna, -dno	dvadeset i prvi, -a, -o
22 dvadeset ! dva, -e, -a	dvadeset i drugi, -a, -o
30 trideset	trideset-T, -a, -o
40 četrdeset	četrdeset-T, -a, -o
50 pedeset	pedeset-1, -a, -o
60 šezdeset	šezdeset-i, -a, -o
70 sedamdeset	sedamdeset-i, -a, -o
80 osamdeset	osamdeset-i, -a, -o
90 devedeset	devedeset-i, -a, -o
700 sto, stotina	stoti, -a, -o
200 dvesta, dve stotine	dve s to ti, -a, -o
300 trista, trt stotine	tristoti, -a, -o
400 četiri stotine	četiri stoti, -a, -o
500 pet stotina	pet stoti, -a, -o
600 š&st stotina	šest stoti, -a, -d
I. Glavni brojevi: 1000 hiljada, tisuča
2000 dvS hiljade (tisuče)
3000 trt
4000 četiri „
5000 pet hiljada ftisača)
1,000.000 milijon
II. Redni brojevi:
hiljaditi, -a, -o
fisuči, -a, -e dvS hiljadi, -a, -0
dve tisuči, -a, -e tri hiljadi, -a, -o
tri tisuči, -a, -e četiri hiljadi, -a, -o
četiri tisuči, -a, -e pet hiljadi, -a, -o
pet tisuči, -a, -e milijontT, -a, -o
§ 31. Promena brojeva.
1. Jedan, -dna, -dno menja se obično samo u jednini i ima nastavke odredenih prideva: m. r. jedan, jedn-og(a) ... ž. r. jedna, edn-e, jedn-oj ... sr. r. jedno, jedn-og(a) . . .
m. i sr. r.
z. r.
m., z. i sr. r. m., z. i sr. r.
2.	Nom.	dva	dve	tri	četiri gen.	dvajtt	dveja	triju	četirija dat,	dvema	dvema	trima	četirma ak.	dva	dve	tri	četiri vok.	dva	dve	tri	četiri lok.	dvema	dvema	trima	četirma instr.	dvema	dvema	trima	četirma
Uz oblike dva, dve, tri, četiri imenica stoji u dvojini (= gen. jedn.), ali samo u nom., ak. i vok.: dva, tri, četiri st&rca
dve, tri, četiri k ude dva, tri, četiri pisma.
Pamti: Dvojina (dual) stoji u srpskohrvatskom jeziku samo uz brojeve dva, dve, (oba, obe; obadva, obadve), tri i četiri, inače stoji za slovenačku dvojinu u srpskohrvatskome jeziku množina.
3.	Brojevi pet, šest, sedam i t. d. ne menjaju se; imenice uz njih stoje u gen. množine: pet, šest, sedam . . . staiaca, kuča, pisarna.
4.	stotina, hiljada (tisuča) su imenice, pa se i menjaju kao imenice.
5.	Redni brojevi menjaju se kao odredeni pridevi.
GLAGOLI
§ 32. Sadašnje vreme (prezent).
Neodredeni oblik (infinitiv): tres-ti, nosi-ti, peva-ti.
Jedn.:	1.	lice:	tres-eni.	nos-im	pev-am
	2.	»	tres-eš	nos-Tš	pev-aš
	3.	»	tres-e	nds-T	pev-a
Množ.:	1.	»	tres-emo	nds-imo	pev-amo
	2.	n	tres-ete	nos-Tte	pev-ate
	3.	»	tres-ti	nos-e	pev-ajti
Napomene.
1.	Glagoli menjaju se u sadašnjem vremenu kao u slove-načkom jeziku. Razlika je samo u 3. licu množine. Zato zapamti:
-em, u 3. 1. množ. je -u
ako je u 1.1. jedn. nastavak -im, „ „ „ „ „ -e
-am, „ „ „ „ „ -aju
2.	Zapamti ove oblike: jesti — jedem, reči — rečem ili reknem (3. I. množ. reku ili reknti), obuči — obucem (3. 1. množ. obuku), stati — stanem, kleti — kitnem, početi — počnem, uzeti — uzmem, stiči — stignem, izmači — Izmaknem, dignuti — dignem, bojati se — bojim se, trčati — trčim, imati — imam, drati — orem, mahati — mašem, vikati — vlčem, iči — idem, doči — dodgm, poči — podem, nači — nadem.
3.	Sadašnje vreme glagola moči glasi:
Jednina:	Množina:
1.	mogli	1. možemo
2.	možeš	2. mozete
3.	može	3. mogn
§ 35. Sadašnje vreme pomočnih glagola biti i hteti.
Potpuni oblik:	Skraceni oblik:	Odrečni oblik:
1. biti. Jedn.: 1. jesam	sam	nišam
2.	jesi	si	nisi
3.	jest(e)	je	nije Množ.: 1. jesmo	smo	nismo
2.	jeste	ste	niste
3.	jesu	su	nisu
Jedn.:	1.	hoču	ču	neču
	2.	hočeš	češ	nščeš
	3.	hoče	če	niče
Množ.:	1.	hočemo	čemo	nečemo
	2.	hočete	čete	nečete
	3.	hoče	če	neče
§ 34. Prošlo vreme (perfekt).
Od jednoga glagola dobijemo prošlo vreme, kada njegov prošasti pridev (particip perfekta II.) dodamo kratkom sadašnjem vremenu glagola biti (v. § 331).
Prošasti pridev ima nastavke -(a)o, -la, -lo: tres-ao, tres-Ia, tres-lo; vide-o, vide-la, vide-lo; sluša-o, sluša-la, sluša-lo.
Jedn.: 1. sluša-o (-la, -lo) sam ili ja sam sluša-o, (-la, lo)
2. „ „ „ si	ti si ,, „ „
» » » je	on (dna, ono) je slušao (-la, -lo)
Množ.: 1. sluša-li (-le, -la) smo	ml smo slušali (-le,-la)
2.	„ „ „ ste	vi ste „ „ „
3.	„ „ „ su	dni (dne, ona) su slušali (-le, -la)
Prošlo vreme glagola biti: bio (bila, bilo) sam ili ja sam bio.
		§ 35. Buduče vreme		(futur).		
Jedn.:	1.	ja ču kupiti	kupiču	ja ču iči	iči	ču
	2.	tt češ kupiti	kupičeš	tt češ iči	iči	češ
	3.	on (ona, dno)	kupice	6n (ona, dno)	iči	če
		če kupiti		če iči		
Množ.:	1.	ml čemo kupiti	kupičemo	ml čemo iči	iči	čemo
	2.	vi čete kupiti	kupičete	vi čete iči	iči	čete
	3.	dni (dne, dna)	kupiče	oni (one, ona)	iči	če
		če kupiti		če iči		
Od jednoga glagola dobijemo buduče vreme, kada njegov neodredeni oblik dodamo skracenom sadašnjem vremenu glagola h teti (v. § 333): ja ču kupiti. . .
Ako oblici ču, češ. . . dolaze iza neodredenog oblika, spa-jaju se s njim, a neodredeni oblik odbacuje svoj nastavak -ti: kiipiču , . .
Ako se neodredeni oblik svršuje na -či, nema spajanja ni odbacivanja: ja ču iči — iči ču.
§ 36. Svršeno prošlo vreme (aorist).
Svršeno prošlo vreme (dovršno pretekli čas) tvori se od svršenih glagola te ima ove nastavke:
A. 1. -h po hvali-h (pohvalil B. 1. -oh	stres-oh (stresel
2.	— pohvali	sem)	2. -e	stršs-e sem)
3.	— pohvali	3. -e	strSs-e
1.	-smo pohvali-smo	1. -osmo stres-osmo
2.	-ste pohvali-ste	2. -oste	stres-oste
3.	-še pohvali-še	3. -ose	stres-oše
Prvi nastavci stoje iza samoglasnika (pohvali-ti — pohvali-h; zakopa-ti — zakopa-h; poginu-ti — poginu-h; poče-ti — poč-eh), drugi iza suglasnika (stres-ti — stres-oh; sples-ti, splet-em — splet-oh).
Zapamti: diči — dig-oh, diž-e, dize (iz dig-e), dig-osmo, dig-oste, dig-oše; reči — rek-oh, reč-e, reč-e (iz rek-e), rek-osmo, rek-oste, rek-oše; dati — dad-oh ...; stati — stad-oh .. .; poči — pod-oh . . .
Glagol biti glasi u svršenom prošlom vremenu: bi-h, bi, bi, bi-smo, bi-ste, bi-še.
§ 37. Nesvršeno prošlo vreme (imperfekt).
Nesvršeno prošlo vreme (nedovršno pretekli čas) tvori se od nesvršenih glagola te ima ove nastavke:
	A.	B.	C.
1.	-ijah	-jah	-ah
2.	-ijaše	-jaše	-aše
3.	-ijaše	-jaše	-aše
1.	-ijasmo	-jasmo	-asmo
2.	-ijaste	-jaste	-aste
3.	-ijahu	-jahu	-ahu
Primeri: A. tres-ijah, tres-ijaše, tres-ijaše, tres-ijasmo, tres-ijaste, tres-ijahu (tresel sem . . .); plet-ijah; pec-ijah (iz pek-ijah).
B.	ču-jah, ču-jaše . . .; vidah (iz vid-jah); nošah (iz nos-jah).
C.	pev-ah, pev-aše . . čuv-ah; kupov-ah.
PRILOŽI
§ 38. Najobičniji priloži.
1. Priloži za vreme: kad, kada — kdaj, kadar, ko sad, sada — sedaj uvek — vedno sutra — jutri juče(r) — včeraj leti — poleti zimi — po zimi danju, obdan — po dnevi ndču — po noči odmah — takoj več — že tek — šele
Priloži
gde — ovde — onde — negde -mgde — ovamo onamo napolju unutra napred natrag daleko
za mesto: kje, kjer tu(kaj) _
—	tam(kaj)
—	nekje
—	nikjer
—	sem(kaj)
—	tja(kaj)
—	zunaj
—	notri
—	naprej
—	nazaj
—	daleč
3. Priloži za način: ovako, onako — tako drukčije — drugače zaista — zares više — več jdš(te) — še
dobro, jasno, veselo, lepo .
PREDLOŽI
§ 39. Najvažniji predloži.
1.	S genitivom: bez (slov. brez), kraj, pokraj (poleg), oko (okoli, okrog), osim (razen), pdred (poleg), usred, nasred (sredi); — kod brata (pri bratu), posle večere (po večerji), pre zore (pred zoro), ispred kuče (pred hišo).
2.	S akuzativom: krbz (skoz).
3.	Predlog s ili sa (slov. s, z) veže se kao u slovenačkom jeziku s genitivom (s konja) i s instrumentalom, ako taj padež znači društvo ili neku zajednicu (idem s majkom; usta s usnica-ma); ali kad instrumental znači orude ili sredstvo, ne stoji predlog: Gledamo očima. Dak piše olovkom; (slov. gledamo z očmi. Dijak piše s svinčnikom.)
4. Predlog u (slov. v) veže se kao u slovenačkom jeziku s akuz. (u kuču) i s lok. (u kuči), ali pored toga i s gen.: u Srba, u mene, u njega (slov. pri Srbih, pri meni, pri njem.)
SVEŽE
§ 40. Najobičnije sveže.
i — in, tudi	iako — čeprav
takode(r) — tudi	ipak — vendar
ili — ali	jer — ker
ali — toda	dakle — torej
več — marveč	zar — ali, mar
REČENICA
§ 41. Prosta, razgranata i složena rečenica.
1.	Rečenica je prosta, ako u njoj ima samo podmet (subjekt) i pri rok (predikat): Učenik piše.
2.	Rečenica je razgranata, ako su u njoj osim podmeta i priroka još dodatak (atribut), predmet (objekt) i priložna oznaka (adverbial): Valjan učenik piše svoje zadatke kod kuče.
3.	Kad se dve rečenice ili više njih slažu u jednu celinu, nastaje složena rečenica: Učitelj čita i učenik piše. Učenik ne piše, jer je zaboravio pero.
DODATAK
(ŠT IVA)*
Dobro jutro!
Dobro jutro, dobro jutro! Peto kukuriče.
Evo, več se ugasilo u sobi kandilče.
Dobro jutro! Ševa peva, zora odgovara.
Majka s čedom uranila pa prozor otvara.
Dobro jutro! Cvece miri, a guča golubi.
Na prozoru majka stoji pa čedance ljubi.
Sad ce sunce da se rodi, beži nočca tavna.
„Gledaj, čedo, rujnu zoru — je 1', kako je slavna?"
Jeste zora krasna, dtvna, jeste zora slavna —
Samo j' ljubav materina toj divoti ravna.
Jovan Jovanovič Zmaj.
Objašnjenja: peto — petao; tavna = tamna; sad če sunce da se rodi — sedaj bo solnce vzšlo; jeste = jest; ravna = jednaka.
Mana« h mhuičbh.
M&naK Aolje y jeAHy crapy Kyhy, rAe je 6hjio mhoto mh-ničba, h noHHe hx jiobhth jeAHor no jeAHor. KaA cy MHiueBH bhacjih Ty HanacT, AoroBope ce, aa BHine He CHJia3č AOJie, Hero Aa 6cTaHy rope no rpeAaMa, rAe Manan He Mome aoHh. T&Aa ce Ma^aK hahhhfl mptab h npy>kh ce, He MHHyhn ce HHMajio.
„He npeBapn!" peKHe my jeaah mhui. »fla bhahmo memhhy
oa TBoje kojkč, He 6hcmo joj ce npH6.JiibKH.flh, a KaMO jih tč6h
jom HeoAepaHčM!"	_
Jlocuuiej Očpadoeuh.
06jauiH>eH>a: ne upeeapu = Hefcem npeBapHTH — ne boš ukanil; da euduMo Memuny ... ne 6ucmo joj ce . . . — če bi videli meh ... se mu ne bi . . .
* Nepoznate reči traži straga u rečniku.
y jecčH.
TfiMHue ce yhyTa;ie,	„Kyn, je 0T'iu;ia Ta upHojKa?"
n^aHHHa ce ahmh, M&rjiH,	Harn M&nHiua nac-no nftTa,
A oč^auH rojiy6acTH	»Jlaera, one, HHje ,n66pa,
Bor Te nflTa Kyn, cy Hannu.	OTHiiMa je Aa ce CKHTa."
Ha khtft.acToj JiftnH Hauioj	„He ckht3 ce otra, ^e^o;
>KyTO rpaite hyT0, apema;	Kan H£lctahy t6imh .d^hh,
noj, CTpexoM ce rHČ3AO poHfi,	XI,o^eTehe, 3anHTahe:
Jep y H>eMy jižctč hčma.	— KSmo Ma-afi yKyhaHH?
A y3 ft>y he AO.ieTeTH MHoro, MHoro jkhbhx Tftua, Ila he ončT ojkhbcth Hama Jiiina h 6amTHua.B
MuAopad n. LUauiaHUH.
06jauiH>eH>a: Boz uie uu.iua uyč cy nazjiu — sam Bog ve, kam hitijo; cuipexa — napušč, kap; ouTuiAa = OTHinJia; lac-uo — zdaj pa zdaj; doAeuiehe, 3auuiuahe — priletela bo in vprašala; KaMo — kje so.
Poslednja ruža.
Dunuo je prvi studenl vetric, pala je prva magla. U našem vrtu nije vise lepo i veselo kao dosad.
Uvelo lišce pada s drveta i šuštl: „Ja se vračam u cfnu zemlju." Pt'ica leti s trešnje i peva: „Zbogom! Meni je putovati u daleke tople krajeve." PaOk ostavlja na plotu svoju razdrtu mrežicu pa se uvlačl u rupu na zidu. „Ovde če mi biti toplije," veli majstor prelac. Puž se uvukao ispod mahovine pa dovik-nOvši „laku noč, bračo!" zatvorio svoja kiična vrata. „Mi ne možemo ni bežati ni sakriti se," tuže se cvetiči u lejama. „Neka dode sneg pa neka nas obuče u belu košuljicu. To je za nas najlepša smrt."
— „Ja neču studene košuljice," veli poslednja ruža, koja se lepo rascvala na svome šibu.
Videla ju je u taj čas s prozora mala Dragojla pa dotrčala u vrt, ubrala ružu i metnula u kosu.
Poslednja ruža bledi u DragSjlinoj kosi i prosiplje svoje latice na ramena devojčice.	Vladimir Nazor.
Objašnjenja: če mi biti — mi bo; prelac = onaj koji prede (pauk).
Muha.
Muha upadne u lonac s masnSm čorbom. Tu se zdravo nahrani. Hoče potom da izide. Ne može. Ugreznu joj noge. Počne mahati krflima. Pomoče se i krila. Koliko se večma ko-prca, sve to večma tone. Tada počne sama sebi govoriti: „Ala sam nesrečna! Kad sam se najslade u životu najela, naplla, oku-pala i nasladila, baš onda moram poginuti!"
Dositej Obradovič.
Objašnjenja: zdravo = mnogo, vrlo; koliko večma . . . sve to večma — čim bolj . . . tem bolj.
flČMahe jKHBOTHH>e.
PaHO noijox Ha nš3Sp
Kynnx BČJia 3& AHHap.
Oj th, Bo^e, Kyho Mdja!
A th, KpaBO, My3o Moja!
A TH, K0ft.y, TpKO MOja!
A th, 6paBe, xpaHo Moja!
A th, obuo, CTpftro MČja!
A th, k030, 6pftro Moja!
A th, rycKO, meBeA.ajKo!
A th, naTKO, mHro-MHro!
A th, neTJie, paHO aoIjh
Te mh CTčj, Te mh noj!
Hapodna uecMa.
06jauiH»eH>a: uotjo.\:, Kyuux (cBpuieHO npouuio BpeMe) — sem šel, sem kupil; čunap — HOBau; Kowy, uipKo (Moja) — o konjče, (moj) skakonče; osno, cuipuzo (Moja) — o ovca-volnarica; zycKo, lueee/bajKO — o goska, guga-gaga; uaiiiKo, iuuzo-muzo — o raca, pica-paca.
Dobro mesto.
Covek jedan iz pokrajine pisao je ročtaku svome u glavni grad: „Hoču da stuplm u službu. Budi tako dobar pa mi nadi mesto s velikom plačom, ali takvo, gde ne bih trebao nista raditi."
Rodak mu odgovori: „Postaraču se, da nadem mesto, kakvo želiš, i kako ga nadem, odmah cu ga zamoliti za — sebe."
Bpa6au h MaiKa.
„r,n,e heui, Bpan^e, 3hmob3th ?" IlHTa Ma^Ka Bpanua CTapa. „„OBAe, OHAe — Tyaa, CByAa!"" T&ko Bpa6au oaroBapa.
„rae heui, BpanMe, Mnac pyMaT'?" IlHTa Ma^Ka Bpžnua crapa. „„Hž Kpaj mopa, H&Bpx opa!"" TžkO Bpa6au OArČBapa.
„A r^e th je KOHaK, Bpanqe?" IlHTa MS^Ka Bpanua CTapa. „„LIlTa th 6piira? norojm ra!"" Tžkč Bpa6au OArČBšpa.
„3Ham jih, Mope, 3aurr' Te rihtam?" — „„Jep ch MaHKa, ii ja nTftaa.'"' To je peKO, na yTeKO,
OcTa M&MK3 Ty>KHa JIHUa.
JoeaH Joeauoeuh 3Maj.
06jauiH>eH>a: . . . heui . . . 3UMoeauiu — boš . . . prezimo-val; naepx opa = H3Bpx opaxa; Mope — hej ti; 3aiuui = 3amTO; peno, yiuercd = penao, yTeKao; ociua (cBpuieHO npouuio BpeMe)
—	je ostala.
JlHCHua h japau.
jlhchua h japau; cfl^y y jeaaH 6yHšp, na ce Hannjy x;iaAHe boač. Ka,n cy ce HannjiH, japau ce ct^hS 663HpaTH Ky^a he H3HhH, a jihchu,a My peKHč: „H£ SpHHH ce! CaMO th c/iyuiaj MČHe, na ce hč 6oj! YcnpaBH ce, noAHrHH npe^me Hore hS 3ha, normi niaby h poroBe h&npea!"
hi cbe roTOB, japsu, yqhhfl, uito my je jihcnua pČKJia. tžaš ce jihchija nonHč ha meroBa Jielja h poroBe, hckomh H3nojbe h ck3hyhn oko 6yHapa no^hč ce pyrara japuy. UIto ce japau bh-iue JbyTHO 366r iteHOr bepojiomctba, 6ha my ce bhihč cmejajis roBopehH My: „Moj jap^e! Ha hmsui tojihkč M03ra, kojihko 6pa,n.e, th HHnomTO he 6h y 6yHap chjia3h0 npe ho mTO 6h AoSpo p^3mhcjiho, k3k0 heui hshHh!" Jlocuuiej Očpado8uh.
06jauJH»eH>a: na cee zomob — na vse pripravljen; uiiuo euuie
—	čim bolj; da uMaiu ... — če bi imel. . .; upe ho tuiuo 6u . ..
—	preden ne bi . . .
IlpBH CHer.
y ocBHTKy 3ope Kpo3 cyMpdnaK TŠBHH IloKpHBeHe cHeroM noHHBajy paBHH.
A CT^AeHH JiaXOp Kp03 AOJIHHe MHpHČ, IlpeKo nyCTBx nojba kSa h Khna nftpHe;
H c BiixopoM jiSkhm ceoaa ce XBaTa ria 3^CHn^>e CHeroM h cTpexe h BpŽTa.
a y cwy jouiTe y np630pje mhjis Hoh, be^pa h xjihnm, he ndahjkč kptmo.
H3 AajbHHe caMO jiHCHua ce KpaAe, na kokoluh bpč6a h nmhhe m^a^e.
H oa k>eh0x mana h tyha h tSmo, y npBčMe CHery Tpar ce bhah cSmo ...
BojucAae J. M.iuh.
06jauiH>eH>a: ceou,a ce xeaiua — zaveje v vasico; ciupexa — napušč, kap; He uodujice upiuio = He OAJia3H.
Božič u Srba.
Uoči Božiča, na Badnji dan, poram domačin, da još pre sunca odseče badnjake, obično dva. Uveče 6n ih unosi u kuču. Kad stupl u kuču, rekne: „Dobro veče i čestit vam Badnji dani" Celjad ga posipaju žitom i odgovaraju: „Bog ti pomogao i čestitl Badnji dan!"
Zatlm se badnjaci meča na vatru, a domačica izade u dvo-rlšte, uprti breme slame i unese ga u kuču. Onoseči slamu u kuču ona kvoče, a deca "ido za njom i pijučfi. Tu slamu domačica prostre po kuči i po sobi, a iznosi je tek trečl dan Božiča i meče je oko vočaka, da bi dobro radale.
Siitradan peče se pečenica i zamesl se česnica. Domačin izlazl pred kuču i oglašuje piicanjem iz puške, da je došao Božič. DolazI polažajnlk da čestita praznik Hristova rodenja. Kad prekorači kiičnl prag, rekne: „Hristos se rodi!" Iz kuče mu odgovaraju: „Va Tstinu se rodi!" I njega posipajo žitom. Polažaj-nlka počaste pečenicom.
Kad polažajnlk otide, postavi se u kuči ručak, domačin se pomoli Bogu i onda nastaje prava gozba.
Objašnjenja: badnjak = sirova cerova glavnja (klada); Hristos se rodi (rodi: svršeno prošlo vreme) — Kristus se je rodil; va istinu = u istinu, zaista.
Majmunče i majmun.
Majmunče jedno uzbere orah s ljuskčm i ne znajači, da ga valja prS oljuštiti, zagrizč u nj; no našav, da je gorak i zube da sapinje, okesl se i bacl ga rekavši: „Eto ti te velike hvale, što mi je moja mati uvek govorila za orahe. Da Bog da, sve nj ima urodilo, ali ja se nj'ima ne hranio!" — Tu se desio i stari majmun te orah sa zemlje digne, oljuštl ga, raskoll i izede, pa onda rekne onomu ludomu majmunčetu: „Srce moje, mati tvoja ne laže; orasi su dobri, ali se valja potruditi, jer bez truda nema uživanja."	Janko Jurkovič.
Objašnjenja: našav — ko je našel, spoznal (našla, spoznala) ; sve njima urodilo, ali ja se njima ne hranio — naj obrodijo sami [orehi], samo tega nikar, da bi se moral(a) jaz z njimi hraniti.
npoJieTfta 3opa.
Ha hctoky ruiabom pyjHa 3čpa py,a,H.
i^HHCHTe ce, Aeuo! /OiJKHTe ce, jbyah!
ycTa^e cy rm&ie; noAHrjio ce u,Behe;
Ca AaJiŽKflx ropa noBeTŠpau Jifihe.
y MHpScy uBeha, y čiicepHoj poc«,
Oh bam cbakč 3apab^>e h becejbe hoch.
no nojbmna TpaBHHM pžmeace ce jena,
OajeKyje Hefio h no^ba AajieKa.
H Kpd3 THxe paBHH nČTOHHh KpHBy,n,a;
A necMe h CBfipKe p^3^e»y ce CByzia . ..
O a 3apaB^>a h cpefce h^ahm^ ce rpy,a,h.
ycT3HHTe, fleuo! PyjHa 3opa pyA0!
BojucAae MAuh.
7
Kmšt h UflraHHH.
Ckphbho heiuto Lj,hrahhh,\H kmet ra ocyflfi ha abaaecet ft neT Bpyhnx. Il/iaKao je h Soropa/uio, /ia My ce onpocra, ajiH ce kmct He Aaae ymojihth. kaa blw,e, na my h&uiTa he nčmajke, KJieie npe/i kmctom h 66rp;i0 my Hore pH/iajyhh: „Jby6vim th pyKe h Hore, onpoc™ mh 6ap caMo je,a.hy!" JXa ra ce oTapacn, kmžt pene: „Xaj,a.' Ao6po, je^hy th npaurraM, jie3H caMo!" —
npBy, JienH h AoSpH KMeTe!" 3aBHKa UiiraHHH.
Hapodna UpuuoeeiuKa.
06jamihett>a: KMeiu — vaški župan (sodnik); ocydu, dade, Bude, KAeie, očzpAu, 3aeuKa (cBpmeHO npouuio BpeMe) — je obsodil, dal, videl, pokleknil, objel, zakričal.
Sloboda.
Lepo peva slavujak u zelenčj šiimici na tananoj grančici. Otud Ydu tri lovca, da streljajo slavuja. On se nj'ima molio: „Nem5jte me streljati, ja ču vama pevati u zelenoj baštici na rumenoj riižici."
Uhvatiše tri lovca i odnese slavuja,
Objašnjenja: otud = tuda; ja ču pevati — jaz bom pel; uhvatiše, odnese, metnuše, pustiše (svršeno prošlo vreme) — ulovili so, odnesli so, postavili so, spustili so; neče da peva — noče peti; stade (svršeno prošlo vreme) — začel je.
Dva seljaka.
Seljak vozi voz sena, a drugI mu ide ususret. „Zdravo!" — „Zdravo! Sta voziš?" — „Drva." — „Kakva drva, ta to je seno?" — „Kad vidiš, da je seno, zašto pitaš?"
metnuše ga u dvore, da im dvore veseli.
Neče slavuj da peva, nego hoče da jadl.
Odneše ga tri lovca i pustiše u luge, stade slavuj pevati:
„Teško drugu bez druga i slavuju bez luga."
Narodna pesma.
Turčin i hajduk.
Nekakav Turčin svrne s puta u potok, da se napije vode, pa ga uhvatl hajduk; a on onda dozvavši svoga druga, kojl je b'10 ostao na putu, kaže mu: „Hodi, uhvatio sam hajduka!" Drug mu odgovori: „Kad si ga uhvatio, a ti ga povedi amo!" Onda mu on kaže: „Ali neče da "ide." Kad mu drug na to reče: „Ako neče da 'ide, a ti ga pusti," a on mu odgovori: „Pu-stio bih ja njega, ali neče on mene!"
Narodna pripovetka.
Epafca h ečeTpa.
JIbž cy 6opa HanopeAO pacjia, Melj^ ft>HMa TaHKOBpxa jejia; To He čfijia ABa 6opa 3e^eHa, Hh Mel]' ftHMa TaHKOBpxa j&ia, Beh to 6njia abž 6paTa pdijeHa: Jčaho IlaB^e, a Apyro PaAyne, Met)y hbHMa cecTpnaa JejiHHa. Bpafra cejy bjmo MiMOBajia, CBaKy cy joj mmoct AOHOCHJia.
Hapočna UecMa.
06jauiH>eHjas h e 6uacl = HHcy 6 h ji a; cejy = cecTpy; muaocuL = Aap.
Dve ptice.
Zabludila morska ptica U daljine top!e zemlje I susrela kosovicu Gde u gaju slatko peva.
—	„Kako možeš pevat', tužna, U pustinji ovoj suhoj,
Gde ni kapi vode nema?"
—	„Pevahu i moji stari U istome ovom gaju."
Domovina, kakva bila, Rodenom je sinku mila.
Pet ar Preradovič.
Objašnjenje: pevahu (nesvršeno prošlo vreme) — so peli.
7*
Marko Kraljevič i soko.
Razbolje se Kraljeviču Marko Pokraj puta, druma junačkoga; Vise glave koplje udario, A za koplje Sarca privezao. Još govori Kraljeviču Marko: „Ko bi mene vode napojio, Ko li bi mi hladak načinio, Taj bi duši mjesta uhvatio."
Tu dopade soko ptica siva, U kljunu mu vode donosio Pa je Marka vode napojio; Nad Markom je krila raskrilio, Pa je Marku hladak načinio. Još govori Kraljeviču Marko: „0 sokole, siva ptico moja, Kakvo sam ti dobro učinio, Kad si mene vode napojio, I kad si mi hladak načinio?"
Soko ptica odgovara Marku: „Ne budali, Kraljeviču Marko! Kad-no bjesmo na Kosovu bojnom, Teškl bojak ml s Turci tfpljesmo; Onda Turci mene uhvatiše, Oba moja krila odsjekoše; Ti si mene uhvatio, Marko, Metnuo me na jčlu zelenu, Da me turški konji ne sataru; Tu si meni dobro učinio."
Narodna pjesma.
Objašnjenja: razbolje se (svršeno prošlo vreme) — zbolel je; Kraljeviču (vok. mesto nom.) — Kraljevič; udario — zasadil; Šarac = šaren (lisast) konj Kraljeviča Marka; govori (svršeno prošlo vreme) — je dejal; taj bi duši mjesta uhvatio — ta bi rešil svojo dušo; dopade (svršeno prošlo vreme) — je priletel; je . . . vode napojio — je napojil z vodo; kad no = kad; bjesmo — smo bili; s Turci = s Turcima; bojak trpliesmo (svršeno prošlo vreme) — borili smo se; uhvatiše, odsjekoše (svršeno prošlo vreme) — so ulovili, so odsekali; sataru = satru (stro).
Opafbe Mapna KpajbeBHha.
Bhho nftje KpajbeBHhy MapKo Ca CTapHUOM JeBpOCHMOM MajKOM. A KaA cy ce Hanojn^H BHHa, MajKa MapKy craAe SecjeAHra: „0 moj chhko, KpajbeBnhy MapKo! OcTaBH ce, chhko, netobatt>a, Jep 3Jio Ao6pa AOHHjera Hehe; A CTapoj ce AOcaAH./io MajuH Cbž nepyhH kpbsbe xajbHHe. Beh th y3MH pajio h bojiobe, flaK th opH Sp^a h acwihhe, Te cflj, chhko, nmehhhy 6jejiHHy, Te th xpaHH h MeHe h ce6e."
To je MapKo nocjiymao MajKy: Oh y3HMa pajio h BČ^OBe. Aa' hč ope čpAa h aojihhc, Beh oh ope uapeBe ApyMOBe. 0Tya, wy TypuH j&HHqapH, ohh hocč Tpft TOBapa Sjiara, fla roBope KpajbeBHhy MapKy: „Mope, MapKo, He opn ApyM0Ba!a
—	„Mope, TypuH, He ra3'Te opaft>a!" „Mope, MapKo, He opn ApyMOBa!"
—	„Mope, TypuH, He ra3'Te opaita!" A KšAa ce MapKy AOcaAHJio,
,zi,h>Ke MapKo pa;io h bojiobc Te oh n66n TypKe jiiHHHape, IlaK y3HMa Tpft TOBapa čjiara. ČAHece hx cBojoj crapOj Majun: »To caM tž6h AaHac H3opao."
Hapodna ujecMa.
06jaiiiH>eH>a: ciuade (cBpmeHo npomjio BpeMe) — je začela; Majnu ce docadujio cee uepyhu ... — mati se je naveličala venomer prati . . .; opu, cuj — orji, sej; ouiyd = Tyna; zasule = ra3HTe; dujtce, uoču, oduece — je dvignil, je pobil, je odnesel.
Vo i komarac.
Uranio delija komarac, Uranio, zuječ poletio Na livadu, gdjeno stada pasu, Pa se hvata volu medu roge, Te nišanl koplje čiidnovato, Svoje rilo po dlaci debeloj, Da ga turi volu medu roge, Pa govori volu na plandlštu: „Neču, more, baš sjahati s tebe, Dok se lijepo meni ne namoliš!" Vo i ne zna, otkud glas dolazl, No poznao deliju po riječi Pa mu muklim odgovara glasom: „Jadan stvore, delijo komarče! Nit' sam znao, kad si uzjahao, N'it' cu znati, kad češ sjahat' bolan."
Eto slike, kako stvar je smiješna, Kada slabi jačemu pri'jetl.
Antun Nijemčič.
Bože pravde.
Bože pravde. Ti što spase Od propasti dosad nas, Cuj i odsad naše glase 1 odsad nam budi spas! Močnom rukom vodi, brani Buducnosti naše brod! Bože, spasi, Bože, hrani Našeg kralja i naš rod!
Složi našu braču dragu Na svak dičan, slavan rad! Sloga bTče poraz vragu A najjačl svima grad. Nek na našoj blista grani Bratske sloge zlatan plod! Bože, spasi, Bože, hrani Našeg kralja 1 naš rod!
Nek na naše vedro čelo Tvog ne padne gneva grom! Blagoslovi naše selo, Polje, njivu, grad i dom! Kad nastupe borbe dani, K pobedi nam vodi hod! Bože, spasi, Bože, hrani Našeg kralja 1 naš rod!
Iz mračnoga sinu groba Naše krune novi sjaj Nastalo je novo doba, Novu sreču, Bože, daj! Kraljevinu našu brani, Petvekovne borbe plod! Aleksandra, Bože, hrani Moli Ti se sav naš rod! __Jovan Dordevic.
RECNIK
A
alal — ah! oh! ali — toda ambar — žitnica amo — sem(kaj) azbučnT — abecedni azbuka — abeceda
B
baba — stara mati, babica baba (babo) — oče, očka babuščica — babica bacati, -am — metati baciti, haclm — vreči (proč), zagnati
Badnji dan — sveti dan (dan
pred božičem) bdka(bakica) — stara mati, babica bar — vsaj bara — mlaka bašta — vrt
baštica (baštica) — vrtec
bat, bata (množ. batovi) — bet,
kladivo; utež berač, berača — trgavec beračica — trgavka beri) a — trgatev bes(j)editi, -Tm — govoriti bez, predi, s gen. — brez bezazlen — nedolžen; brez hudobije
bezvučan, -čna, -čno — nezveneč biče — bitje
bilje, sr. r. jedn. — rastline blag akcenat — kratek potegnjen naglas
blago — zaklad, bogastvo blagodaran, -rna, -rno — hvaležen blagbvalište — jedilnica
blejanje — meketanje blistati, -am — svetiti se, lesketati se boca — steklenica bogoraditi, bogoradim — prositi boja — barva bdjati, -Tm se — bati se bolan, bolna, -Ino — bolan; nesrečen, reven bolest, -lesti — bolezen bolestan, -sna, -sno — bolan brav, -a — ovca, koštrun brdo — hrib, gora brdovit — hribovit, gorat briga — skrb
brinuti, -nem se — skrbeti, brigati se
broj, broja (množ. brčjevi) — število; števnik brojčanica — številnica, kazalo brojka — številka brz, bfza, -o — hiter; brze — hitreje buba — mrčes, hrošč budaliti, -im — govoriti neumnosti budan, -dna, -dno — čuječ bujati, -am — naraščati, kipeti bunar, -ara — vodnjak, studenec bunda — kožuh bat, buta — stegno, bedro
C
cipela — čevelj
c rep, -a (množ. crepovi) — strešnik; črepihja crnojka — črnka črtati, -am — risati crven, crvena, -o — rdeč crvenkast — rdečkast cvetati, -am — cvesti
cvetic — cvetka
cvrkutati, cvrkučem — čivkati, žvrgoleti
Č
čakšire, čakšTra — hlače čaporak, -porka (množ. čaporci)—
krempelj čarapa — nogavica čardak, -a — koruznjak (shramba
za koruzne stroke) čas — hip; ura
časovnik — ura (žepna, stenska)
čedance, -četa — otročiček
čedo — dete, otrok
čeljad, -i — družina, domačini
česnica — božična pogača
četovšnje — vojskovanje
čibuk, -a — pipa
čiji — čigav, čigar
člniti, -Tm — delati, tvoriti
činovmk — uradnik
čltav — ves, cel
čiviluk — klin, obešalo
člzma — škorenj
čorba — juha
čudnovat — čuden
čiilo — čut(ilo)
čuvati, čuvam — varovati, hraniti
Č
čiler, -a — jedilna shramba
čirilovski — cirilski
čuteti (čutati), -Tm — molčati
D
dakle — torej daleko — daleč dan, dana — dan debljT — debelejši deca — otroci dečji — otroški deli/a, m. r. — junak deo, dela (množ. delovi) — del desiti, desim se — biti (kje), muditi se
dignuti, -nem — dvigniti dimnjak — dimnik diviti, divim se — čuditi se divlji — divji dlzati, dižem — dvigati do, predi, s gen. — zraven, poleg doba, sr. r. (ne menja se) — doba, čas dobro — dobrina dočekati, -am — pričakati doc i, dodem — priti dodatak, -tka — pridevek, prilastek
dok — dokler, medtem ko, do-
čim, ko, kadar dbkle — dokler
dokučiti, dokučlm — doseči; razumeti ddlaziti, -Tm — prihajati domačica — gospodinja domačin — gospodar dopasti, ddpadnem — priteči, prileteti
dopreti, doprem — dospeti dosad — doslej
dosadan, -dna, -dno — dolgočasen, neprijeten dosaditi, dosadlm — priskutiti, naveličati se dotrčati, Tm — priteči, prihiteti doviknuti, dovTknem — zaklicati dovršivati, dovršu/em — dokon-čavati
dozivati, dozivam — klicati dozvati, dozovem — priklicati,
poklicati drug (množ. drugovi, druži) — tovariš
drukčije — drugače drurn, druma — cesta društvo — družba drveče — drevje drvo, drveta — drevo dučan, dučana — trgovina dug — dolg
dugačak, -čka, -čko — dolg, podolgovat dugovati, dugujem — dolgovati
Dunav, -a — Donava
dunuti, dunem — zapihati, pihniti
diivati, duvam — pihati
dužT — daljši
dvojak — dvojen
B
dak, daka — dijak dakonija — slaščica durdina — georgina
D ž
džep, džepa — žep džepni — žepni
E
eno ! — glej (tam)! eto ! — glej (tam)! evol — glej (tu)!
G
gace, gada — hlače, gate gajenje — gojitev, reja; gajSnje
stoke — živinoreja gajiti, gajim — gojiti gde — kje, kjer, kamor gdekojT — nekateri gdjeno ~ gde gibanica — potica gladan, -dna, -dno — lačen glup, glupa, -o — neumen gnev, -a — jeza gnjat, -a — golen godina — leto godišnji — letni goditi, -Tm — ugajati gorak, -rka, -rko — grenek gore — huje gotov — pripravljen gozba — gostija, pojedina grad — mesto
graditi, gradim — zidati, delati
g/adski mestni
gradanin (mn. gradani) — meščan
grana — veja
granat, -a, -o — vejast
grančica — vejica
gršnje — vejevje
groblje — pokopališče
grozde — grozdje
grudi, grudi, ž. r. množ. — prsi
grudvati, -am se — kepati se
gubica — gobec
gukati, gučem — gruliti
guma — brisalica
gust, gusta, -o — gost
H
hajduk, hajduka — ropar, razbojnik
halja (haljina) — obleka hartija — papir hlad, -a — senca hladak, -tka — senčica hladnoča — mraz hleb — kruh
hteti, hoču, hočeš — hoteti hvatati, -am (se) — loviti (se), prijemati (se)
I
i — in, tudi iako — čeprav iči, idem — iti
ikakav, -kva, -kvo — sploh kakšen ili — ali
imanje — imetje, posestvo imati, imam (imadem) — imeti;
ima — je Jmenica — samostalnik inače — sicer ipak — vendar
ispraviti, -Tm — popraviti; zravnati
ispred, predi, s gen. — pred
istina — resnica
istočni — vzhodni
i stok — vzhod
istom — šele
istoriski — zgodovinski
išta — sploh kaj
izači, izadem — iziti, priti (ven)
izazivati, izazivam — izzivati izdišuči — umirajoč izesti, izedem — pojesti izgledati, izgledam — pričakovati izgrtati, izgrčem — izkopavati, iz-grebati
iziči, izidem — iziti, iti (ven) izlaz — izhod, vzhod izlaziti, -im — hoditi ven, vzhajati
izmači, izmaknem — uiti, pobegniti
izmedu, predi, s gen. — med izmenjati, izmenjam — pregibati
(sklanjati, spregati) izneti, iznesem — iznesti, nanesti iznositi, iznosim — nositi (ven) izradivati, izradujem — izdelovati izuzev — izvzemši izvaditi, -Tm — izvleči, vzeti (iz...) izvlačiti, izvlačim — vleči (ven, gor)
izvor — izvir, studenec izvuči, izvučem — izvleči
J
jabuka, ž. r. — jabolko jačati, -am — krepiti se, postajati
močnejši jačina — moč, sila, jakost jadan, -dna, -dno — nesrečen, reven
jaditi, -Tm — tarnati, tožiti, jadiko-
vati jaje — jajce
jak, jaka, -o — močan; jak ak-
cenat — potisnjen naglas jarac, jarca — kozel jaram, -rma (množ. jarmovi) — jarem
jedamput — enkrat, nekoč
jednačenje — prilikovanje
jednom — nekoč
jedva — komaj
jeftin — cenen, poceni
jeka — odmev
jelo — jed
jer — ker
jdš(te) — še
jotovanje — mehčanje
juče(r) — včeraj
j uriti, jurlm — hiteti, drveti
K
kabanica — plašč kad (kada) — kdaj, kadar, ko kadgod — (sploh) kdaj kadšto — včasih kakav, -kva, kvo — kakšen, kakršen
kako — kako, kakor; ko, kakor hitro
kakotati, -čem — kokodakati kaldrmisati, -šem — tlakovati kamo — kam, kje; k. li — kaj šele
kandilče, -eta — svetiljka
kao — kakor, kot
kap, -i — kaplja
kapak, kapka — pokrov; veka
kaput, kaputa — suknjič
karanfil — nagelj
karati, karam — grajati; kaznovati
kašika — žlica
kat (množ. katovi) — nadstropje katkad — včasih kazati, kažem — reči; kažem — rečem, pravim kazivati, kazujem — praviti, pripovedovati kaznjen — kaznovan kči, kčeri — hči kesten, -stena — kostanj kisa — dež kitnjast — košat kleči (klekriuti), kleknem — poklekniti klizati, -am se — drsati se klupa — klop
kmet — vaški župan (sodnik) ko — kdo, kdor kod, predi, s gen. — pri kogod — sploh kdo; ko god — kdorkoli
kola, kola, sr. r. množ. — voz kolovoz — avgust komadič — košček komarac, -rca — komar konak, -a — prenočišče; dvor,
dvorec koplje — kopje
kopirati, -am se — cepetati, brcati
kdriti, -Tm — grajati, karati kosa, ž. r. jedn. — lasje kosovica — kos (ptica) koš, koša — kašča koštica — koščica kdšulja — srajca košuljica — srajčica kotačič — kolesce kotarica — košara, koš krači — krajši
kraj, predi, s gen. — pri, poleg kraj, kraja, — rob; kraj, dežela k raj nji — končni kretati, krečem — gibati, premikati krilo — perot krivudati, -am — viti se krov, krova — streha kroz, predi, s ak. — skozi krstina — kopica krtica — krt krv, krni — kri kucati, -am — trkati, biti kuča — hiša kuči — domov kud (kuda) — kam, kamor kaditi, -Tm — grajati kukavan, -vna, -vno — reven, ubožen
kupiti, -Tm — pobirati, zbirati kupus, -a — zelje kašati, -am — pokušati kvocati, -čem — klokati
L
lada — ladja lahor, -a — sapica lak — lahek lakat, -kta — laket
lakom, -a, -o — lakomen lakši — lažji lasta — lastavica latica — cvetni listek lat iti, -Tm se — lotiti se lav — lev
leda, sr. r. množ. — hrbet
leja — gredica
lek, leka — zdravilo
lekar, lekara — zdravnik
lenjTr, lenjira — črtalo
letati, lečem — letati
letnjT — poletni
leto — poletje
leti — poleti
lice — obraz; oseba
lični — osebni
lija = lisica
tipanj, -pnja — junij
listopad — oktober
lišče — listje
ločika — glavnata salata
lopta — žoga
ložnica — spalnica
lud, luda, -o — neumen
ludost, -dosti — neumnost
lug — log, gaj
luk, -a — česen, čebula
liikav, -a, -o — zvit, pretkan
lupiti, -Tm — lopniti; planiti
Lj
ljubiti, ljubTm — ljubiti; polju-bovati
ljuljati, ljuljam — zibati Ijiiska — luskina, olupek, lupina tjut, ljuta, -o — hud ljutiti, Ijutim(se) — srditi, jeziti (se)
M
magarac, magarca — osel magla — megla magliti, -Tm se — megliti se majmun, -a — opica majmunče, -eta — mala opica majušan, -šna, -šno — prav majhen
mališa — malček
maramica — robček
mart — marec
medu, predi, s instr. — med
medutlm — medtem; toda
menjati, mšnjam — pregibati,
sklanjati, spregati mesto - prostor, kraj mešina — meh
metati, mečem — postavljati, de-vati
metnuti, metnem — postaviti micati, -čem — premikati milosrdan, -dna, dno — usmiljen milostinja — miloščina, vbogajme milovati, -tujem — božati; ljubiti /7110, mila, -o, — mil, drag miriš — vonj
mirisati, mirišem — duhati, dišati, dehteti miriti, -Tm — dišati, dehteti miška — roka, mišica; nadlaket mladi — mlajši
mlekar, -kara — shramba za mleko moči, mogu, možeš — moči moliti, molim se (Bogu) — moliti momak, -mka — mladenič, fant more — morje more! — hej! ti! možak, mozga — možgani; pamet mršav — suh, pust, slab mudar, -dra, -dro — moder mudrac, mudraca — modrec, modrijan
mudrost, -drosti — modrost mukao, -kla, klo — zamolkel; ne-
zveneč munja — blisk
muza (muzara) — molža (krava) N
načiniti, načinlm — napraviti nači, nadem — najti nadleštvo — urad nadopuniti, -Tm — izpolniti nahraniti, nahranim — nakrmiti najpre — najprej
najzad — končno nalaziti, -Tm se — nahajati se namestiti, -Tm — postaviti; pogrniti (mizo) nameštaj — pohištvo, oprava namisliti, -Tm — skleniti napast, -i — nezgoda, nesreča napokon — končno, naposled napolje — ven; napo/ju — zunaj napomena — opom1. a naporedo — vzporedno, drug poleg drugega napuniti, -Tm — napolniti napustiti, napustTm — zapustiti napuštati, napuštam — opuščati, zapuščati
naslutiti, naslatim — zaslutiti nasred, predi, s gen. — sredi nastavak, -stavka — končnica nastaviti, -Tm — nadaljevati natrag — nazaj
naumiti, -Tm — nameniti, skleniti navika — navada navikao -kla, -klo — navajen navodenje — navedba; znak na-
vodenja — narekovaj navuči, navučem — natakniti;
obleči, obuti nazivati, nazivam — imenovati,
klicati nego — marveč nekada — nekdaj riekakav, -kva, -kvo — neki, nekakšen neko — nekdo nšma — nima; ni nemočan, -čna, -čno — slab, bolan nemoj, nemojte — nikar, nikarte neoderšn — neodrt neodreden — nedoločen nepce — nebo (v ustih) nepčanT suglasmk — topljeni so-glasnik
nepostojan, -a, -o — nestalen,
gibljiv neprijatelj — sovražnik nepromenljiv — nepregiben
nerazdvojan, -jna, -jno — neločljiv
nesrečan, -dna, -čno — nesrečen
nešto — nekaj
ne(t)ko — nekdo
nevaljao, -ala, -alo — malopriden
nevolja — stiska, težava; nesreča
nigde — nikjer
nikad(a) — nikoli
riikakav, -kva, -kvo — nikak,
noben riikako — nikakor riiko — nikdo, nihče nimalo — prav nič, niti najmanj nipošto — nikakor nišaniti, -Tm — meriti nista — nič nlštica — ničla ni(t)ko — nikdo, nihče nizak, riiska, -o — nizek no — toda, ampak noču — po noči
Nj
njezin — njen njuška — gobec
O
o, predi, s lok. — o, na, ob čbdšn — po dnevi obeležiti, -Tm — zaznamovati obgrliti, -Tm — objeti običan, -čna, -čno, — navaden obilat — obilen, bogat obim, -a — obseg obližnjT — bližnji obradivati, obradujem — obdelovati obraz — lice obrazac, -sca — zgled dbuča — obuvalo obuči, obučem (3.1. množ. oblika)— obleči
obuhvatiti, -Tm — objeti, obseči očešljati, očešljam — počesati
odbacivati, odbacujem — odpa-hovati
odeliti, odelTm — oddeliti, ločiti odelo — obleka odjednom — na mah odjekivati, odjekujem — odmevati odlaziti, -Tm — odhajati odmah — takoj
odmarati, odmaram se — počivati odmčriti, odmorTm se — odpo-
čiti se odnosnT — oziralni odrečan, -čna, -čno — nikalen odrediti, ddredTm — določiti odreden — določen oduševljavati, -ševljavam — navduševati odiizimanje — odštevanje odžak, odžaka — dimnik oglasen — na glasu oglašivati, oglašujem — oznanjati,
naznanjati ograden — ograjen ogrepsti, ogrebem — popraskati ogrtač, ogrtača — odeja; plašč okesiti, čkesTm se — zarežati se,
spačiti se oko, predi, s gen. — okoli, okrog okolina — okolica okoreo, -rela, -relo — trd okrenuti, okrenem — obrniti okusiti, -Tm — pokusiti olovka — svinčnik oljiištiti, oljuštTm — oluščiti, olupiti omladina — mladina onakT — tak(šen) onamo — tja(kaj) onda — tedaj onde — tam(kaj) onomadne — ondan, nedavno onud — ondot opadati, -am — odpadati opasnost, -nosti — nevarnost op6t — zopet drmar, ormara — omara orude — orodje osečati, osečam — čutiti dsim, predi, s gen. — razen
dsobito — posebno ostaviti, -Tm — zapustiti; o. se — opustiti
ostavljati, -am — zapuščati; shranjevati
osvetiti, osvetlm — maščevati
osvitak, -tka — svit, zora
dštar, -tra, -tro — oster
otac, oca — oče
dtadžbina — očetnjava, domovina
otarasiti, -Tm se — znebiti se, od-
križati se otegnuti, d egnem — raztegniti,
zategniti oterati, oteram — pregnati ottči, otldem (odem) — oditi, iti dtkako — odkar otrčati, -Tm — odhiteti, pobegniti otud — odtod, odondot dva j, dva, ovo — ta ovako — tako, takole ovamo — sem(kaj) ovde — tu(kaj) džujak, ožujka — marec
P
padež — sklon
pamtiti, -Tm — pomniti, spominjati se papak, -pka — parkelj papuča — copata para — para, denar pas, psa — pes pauk — pajek pazar, pazara — sejem pčela — čebela pečenica — božična pečenka peci, pečem (3. 1. množ. peku) — peči
pendžer, -a — okno penjati, penjem se — vzpenjati se, plezati
perad, ž. r. jedn. — perotnina pesma (gen. množ. pesSma) —
pesem pešak, pešaka — pešec petao, petla — petelin
petvekovan, -vna, -vno — petsfo-leten
pevati, -am — peti piče, sr. r. jedn. — pitje, pijača pijukati, pijučem — čivkati piliči, m. r. množ. — piščeta pipati, -am — tipati pirnuti, pirnem — pihniti, zapihati plsanka — zvezek pismo — pismo; pisava pitalica — (šaljivo) vprašanje pitanje — vprašanje pitati, pitam — vprašati pitomina — obdelana zemlja plakati, -čem — jokati plandište — počivališče za živino, (senca)
plivati, -am — plavati, pluti plod, ploda — sad plovka — raca pljeskati, -am — ploskati pobeda — zmaga početi, počnem — začeti, začeti se poči, po dem — pojti, iti, odpraviti se podalje — precej daleč podanik — podložnik podeliti, podelim — razdeliti podignuti (podiči), podignem —
dvigniti, postaviti, zgraditi podizati, -žem — dvigati podmet — osebek podrum, -a — klet podugačak, -čka, -čko — precej
dolg_ « podviiči, -čem — podčrtati poginuti, -nem — poginiti, umreti pognuti, pognem — pripogniti, skloniti
pogoditi, pogodim — uganiti pohode, ž. r. množ. — obisk pokazivati, pokazujem — kazati pokazni — kazalni pokraj, predi, s gen. — poleg,
pri, ob pokrajina — dežela polazak, -ska — odhod
polažajmk — prvi obiskovalec o božiču
polokati, poločem — posrebati poluglas — polglasnik pdmičan, -čna, -čno — premičen, gibljiv
pomorac, -morca — mornar, pomorščak pdnajviše — večinoma poneti, ponesem — ponesti; p.
se — prevzeti se pdništiti, -Tm — uničiti; p. se —
ponižati se ponositi, ponosTm se — ponašati se ponuditi, -Tm (koga) — ponuditi (komu)
ponudati, ponudam — ponujati popločan, -a, -o — tlakovan popuniti, Tm — izpolniti poraniti, -Tm — zgodaj vstati pored, predi, s gen. — poleg poredenje — primerjanje, primerjava
porodica — družina
posao, posla (množ. poslovi) —
posel, opravilo posipati, -am — potresati posle, predi, s gen. — po posle, prilog — potem, pozneje poslovica — pregovor pospremati, pospremam — pospravljati pospremiti, pospremTm — pospraviti
posramljen — osramočen posvaditi, -Tm se — spreti se posve — povsem posvedočiti, posvedočTm — izpričati, potrditi pošto — potem ko potegnuti, potegnem — potegniti;
zamahniti, udariti pdtpun — popoln potražiti, pbtražTm — poiskati potvrdno — trdilno pbuzdati, pouzdam se — zanesti se povetarac, -rca — sapica poviknuti, pdvTknem — vzklikniti
povrče, sr. r. jedn. — zelenjava poznamk — znanec poznat — znan
pozvati, pozovem — poklicati, povabiti prašina — prah pravda — pravica pravedan, -dna, -dno — pravičen praviti, -Tm — delati prS, predi, s gen. — pred; p. nego
li (sto) — preden predak, pretka (množ. preči) — prednik
predeo, predela — kraj, pokrajina predsoblje — prednja soba prekid — prestanek prelaziti, -Tm — prehajati prema, predi, s lok. — proti, napram, po preobratiti, preobratim — preobrniti, spremeniti prepreka — ovira, zapreka prestati, -nem — prenehati prestupan, -pna, -pno — prestopen pretvarati, pretvaram — pretvarjati, spreminjati pribor — priteklina, orodje pridev — pridevnik prilog — prislov priložna oznaka — prislovno določilo
primati, primam — (s)prejemati, dobivati
primiti, primim — sprejeti, dobiti pripremiti, pripremTm — pripraviti prirok — povedek pristojan, -jna, -jno — dostojen,
spodoben prisvojan, -jna, -jno — svojilen pritrčati, -Tm — priteči prizeman, -mna, -mno — pritličen pfljiti, prljim — smoditi, peči prodi, prodem — mimo iti progutati, -am — pogoltniti prolaziti, -Tm — iti (preko, skoz, mimo)
prolazmk — mimoidoči, pešec
prdleče — pomlad proletnjl — pomladni proliti, prolijem — razliti promečuran, -rna, -rno — pameten, iznajdljiv promena — sprememba; pregibanje
promenljiv — pregiben prosinac, prosinca — december prdsipati, -pijem — osipati prost — navaden prošasti pridev — tvorno pretekli
deležnik II. prdšlost, -losti — preteklost prozor, -a — okno prozorje — svitanje, zora prsluk — telovnik prilžati, pružam — iztegovati pucanje — streljanje pucati, -am — streljati pun — poln pustinja — puščava puštati, puštam — puščati, dopuščati
put, piita — pot; prvi put — prvikrat, prvič piitem — po poti puž — polž
R
rad — delo raditi, ridim — delati radnl — delovni; r. dan — delavnik radnlk — delavec radati, radam — roditi ralo — oralo, plug rame, -ena, sr. r. — rama rano — zgodaj
rashladiti, rashladim se — ohladiti se
raskoliti, raskollm — razklati rasterivati, rasterujem — razganjati rat, -a — vojna ratar, -a — poljedelec ravnalo — ravnilo
razbeči, razbegnem se — razbe-žati se
razgranat — členovit, razširjen razmfskati, razmrskam — razbiti,
raztreščiti, zdrobiti rda — rja rdav — slab reč — beseda rečenica — stavek rečnik, rečnika — slovar redni broj — vrstilni števnik rešiti, rešim — krasiti ribar, -a — ribič ridati, -am — tarnati rid, rida, -e — rjavordeč rika — mukanje roba — blago rod, roda — rod, spol roda — štorklja roditelji, roditelja — starši rodak — sorodnik roden je — rojstvo roniti, -Im se — rušiti se rublje — perilo ručak, ručka — obed, kosilo ručati, ručam — kositi rudeti, -Tm — rdeti riigati, rugam se — rogati se rujan, -jna, -jno — rumenordeč; žareč
rujan, -jna — september rukovet, -i — peščica, rokovet rumen, rumena, -o — rdeč rupa — luknja, jama
S
s (sa), predi, s gen. i instr. — s, z
sabiranje — seštevanje
sad, -a — nasad
sad (sada) — sedaj
sadašnjT — sedanji
sadržaj — vsebina
sahnuti, sahnem — veniti
sakovati, sakujem — skovati
sakriti, sakrijem — skriti
samoča — samota
sam rt = smrt
s anduk — zaboj
sapinjati, -em — zapenjati, ukle-
pati; vezati sastavak, sastavka — sestavek sasvim — popolnoma sat rti, satrem — streti sav, sva, sve — ves savet — svet sazreti, -Tm — dozoreti sazrevati, sazrevam — dozorevati sSčanj, -čnja — januar sečati, -am se — spominjati se seči, sečem — sekati, rezati sed, seda, -o — siv sedmica — teden seja — sestra selica — selivka selo — vas seljački — kmetiški seljanin (množ. seljani) — vaščan seoskl vaški
sestričina — nečakinja (po sestri) sestrič—sestrič, nečak (po sestri) sevati, sevam — bliskati se s iči, sidem — zlesti silaziti, -Tm — iti navzdol, padati sinovac, -novca — bratič, nečak
(po bratu) sinovica — nečakinja (po bratu) sjahati, sjašem — razjahati skazaljka — kazalec skitati, skitam se — potepati se skoro — kmalu skrhati, -am — zlomiti skriviti, skrivim — zagrešiti skršten — prekrižan skupiti, -Tm — zbrati slab — šibek; s. akcenat — potegnjen naglas slabina — lakotnica slagati, slažem — zlagati se slavuj, -vuja — slavec slavujak, -jka — slavček slavujev — slavčev slog, sloga — zlog slovo — črka
složiti, složTm — zložiti, zediniti slušati, -am — slušati, poslušati
služavVa — služkinja službemk — služabnik smed — rjav
smetati, smetam — ovirati smeti, smem — smeti; upati se smežuran, -a, -o — zgrbančen smisliti, -Tm — izmisliti; skleniti smud, smuda — smoj (riba) snažan, -zna, -žno — močan; s. akcenat — dolg potisnjen naglas spas — rešitev spasti, -em — rešiti spavati, spavam — spati spaziti, -Tm — zapaziti spomenuti, spomenem — omeniti sprat (množ. spratovi) — nadstropje
spremati, spremam — pripravljati spremiti, spremim — pripraviti,
pospraviti sprovdditi, sprovodim — sprevajati spiižva — goba srpanj, -pnja — julij stado — čreda stajati, stojim — stati stan (množ. stanovi) — stanovanje
stanar, stanara — stanovalec, najemnik
starati, -am se — truditi se stati, stanem — obstati; začeti staža — steza
sfiči (stignuti), stignem — dospeti; dohiteti
stideti, -Tm se — sramovati se
sto, stola — miza
stoka — živina
stolica — stol
stdlnjak — namizni prt
straga — zadaj
streha — napušč, kap
stiiden, studena, -o — mrzel
studen, -i — mraz
studenT, -noga — november
sud — sod
suknja — krilo
sumračak, -čka — mrak
sunder, -a — goba
siisresti, siisretnem — srečati suton — mrak sutra — jutri sutradan — drugi dan suza — solza
svadati, -am se — prepirati se svaki — vsak
svakojak — raznoter, različen sva(t)ko — vsakdo svetlost, -losti — svetloba sveža — veznik svibanj, -bnja — maj svidati, svidam se — ugajati svinjče, -četa — prašič svirka — piščal; godba svratiti, svratlm se — zaviti (h komu), iti svfnuti, svrnem — kreniti svršavati, svršavam — končevati svršivati svršujem — končevati svuda — povsod
Š
šaka — pest
šar zemljin — zemeljska obla
šešlr, šešira — klobuk
šetati, šStam — sprehajati se
seva — škrjanec
šib, šiba — grm
širi — širši
škdla — šola
šljiva — sliva, češplja
šor, šdra — ulica
šta — kaj
štampati, -am — tiskati šteta — škoda štetočinja, m. r. — škodljivec što — kaj; kar
štogod — nekaj, sploh kaj; što
god — karkoli šuba — kožuh šubara — kučma šuma — gozd šumica — gozdič šumski — gozdni šiištati, -Tm — šumeti, šušteti
T
ta — saj; pa taban, -a — podplat tajna — tajnost, skrivnost takav, -kva, -kvo — takšen takoder — tudi taman, -mna, -mno — temen tamo — tam(kaj) tanan, -a, -o — tenek tankovrh — vitek tanjir, tanjira — krožnik tavan, -a — strop; podstrešje tek — šele ferati, -am — gnati tešiti, -Tm — tolažiti, miriti težak, težaka — poljedelec tikva — buča tkd = kd tkbgod = kogod toplina — toplota toranj, -rnja — stolp tovar — tovor trig, -a — sled travanj, -vnja — april tražiti, tražim — iskati, zahtevati trbuh — trebuh trčati, -Tm — teči treba — potreben (-bna, -bno) je,
spodobi se trebati, -am — potrebovati trepavica — trepalnica trešnja — črešnja trpeza — miza trpezarija — jedilnica truhnuti, -nem —: trohneti tuda — tod, tu t ud, tuda, -e — tuj tuna — tu(kaj) t uriti, -Tm — poriniti, vtakniti tužan, -žna, -žno — žalosten tužiti, tužTm se — pritoževati se tvrdica — skopuh
U
u, predi, s ak. i lok. — v u, predi, s gen. — pri ubrati, uberem — odtrgati
učemk — učenec
učiniti, učinim— storiti, narediti;
u. se — zazdeti se iičtiv — vljuden, prijazen učiitati (učuteti), -Tm se — umolkniti, utihniti iidaljen — oddaljen iidarati, iidaram (na što) — dišati (po čem) udaviti, iidavTm se — utopiti se, utoniti
udeliti, udelim — dati vbogajme iidisati iidišem — vdihovati iidžbenik — učna knjiga ugao, ugla (množ. uglovi) — ogel ugostiti, ugostTm — pogostiti ugreznuti, -nem — pogrezniti se iihvatiti, -Tm — ujeti, uloviti ujak, -a — ujec ujuiru — zjutraj ukazivati, ukazujem - pokazovati iikočen — otrpel, odrevenel iikučanin (množ. ukučani) — domačin
ukusan, -sna — okusen ulaziti, -Tm — vstopati iimeti, umem (3.1. množ. umejti) —
umeti, znati umiljavati, umiljavam se — prilizovati se umoliti, umollm — izprositi umoran, -rna, -rno — truden unuk — vnuk iinuka — vnukinja umitra — notri
aoči, predi, s gen. — (dan) pred upitati, upTtam — vprašati iipitru — vprašalni iiplašiti, -Tm se — ustrašiti se uporediti, -Tm — primeriti upravljati, -am (čime) — voditi (kaj)
Hraniti, -im — zgodaj vstati
urdditi, urodTm — obroditi
iisev, -a — setev
usklik — vzklik, medmet
usnica — ustnica
iispraviti, -Tm se — zravnati se
usred, predi, s gen. — sredi ustanova — naprava ustupiti, ustupTm — odstopiti utorak, -orka — torek utvrden — utrjen, pritrjen iiveče — zvečer uvek — vedno uvrediti, uvredTm — razžaliti uvuči, -čem — pritegniti; u. se —
povleči se uz, predi, s ak. — pri, ob, poleg uzak, uska, -o — ozek iizbrati, izberem — odtrgati uzeti, uzmem — vzeti uzimati, -am — jemati uzjahati, -šem — zajahati iizlaziti, -Tm — dvigati se iizvTk — klic; klicaj; medmet uži — ožji
V
vaditi, -im — jemati (iz česa) vajat, vajata — prizidek s spalnicami
valjan, valjana, -o — priden valjati, -am — veljati; valja —
potrebno je valjda — menda, bržkone variti, -varim — kuhati; (prebav-Jjati)
varTvo — sočivje, prikuha varoš, -i — mesto v atra — ogenj v a zdu h — zrak
veče, večera, m. r. i sr. r. — večer
večit — večen
več — marveč; že
večma — več, bolj; sve večma —
če dalje bolj veljača — februar všran, -rna, -rno — zvest verolomstvo — nezvestoba vezilac, vezioca — vezač vežbanje — vaja vid — oblika vidan, -dna, -dno — svetel vihor, -a — vihar vikati, vtčem — vpiti, klicati
viljuške — vilice visok akcenat — dolg potegnjen naglas
više, predi, s gen. — nad više, prilog — več vladanje — vedenje vladati, vladam se — vesti se vo, vola (množ. volovi) — vol voče, sr. r. (jedn.) — sadje vdčka (gen. množ. vočaka) — sadno drevo vodnjak — sadni vrt voleti, volim — ljubiti vratiti, vratlm (sej — vrniti (se) vrebati, vrebam — prežati vrediti, v redim — veljati, (vreden biti)
vredati, v reda m — žaliti vreme, vremena — čas vrlo — zelo vuk — volk vuna — volna vunen — volnen
Z
zabluditi, -Tm — zabloditi zaboraviti, -Tm — pozabiti zači, zadem — zaiti zadatak, -tka — naloga zagrada — ograja; oklepaj zakvalan, -Ina, -Ino — hvaležen zahvalnost -nosti — hvaležnost zaista — zares
zajednica — skupnost, družba zajedno — skupaj zaklanjati, -am — varovati, braniti zaklinjati, -em — rotiti zalazak, -ska — zahod zalogaj — založek, grižljaj zalddu — zastonj zamenica — zaimek zameniti, zamemm — zamenjati,
nadomestiti zanat, zanata — obrt zanatlija, m. r. — obrtnik zanemiti, -Tm — onemeti zao, zla, -zlo — zloben, hudoben zapaliti, zapalim — zažgati
zapeta, — vejica
zar — ali, mar	•
zarez, -a — vejica
zaštita — zaščita
zaštititi, zaštltTm — zavarovati
zašto — zakaj
zatlm — potem, nato
zatrpati -am — zagrebsti, zakriti
zatvdriti, zatvorTm — zapreti
zavarati, -am — prevariti
zavičaj — domovina, rojstni kraj
zavideti, -Tm — zavidati
zavlačiti, zavlačim se — zavleči
se, zlesti zavratiti, zavratlm — zavrniti; skrčiti
zbirna imenica — skupno ime zSc — zajec
zemlja — zemlja, dežela
zgrada — stavba
zguren — sključen
zimi — po zimi
zmija — kača
značenje — pomen
znojav — znojen, poten
zreti, zrim — zoreti
zub — zob
zujati, -im — brenčati
zvati, zovem — klicati, imenovati
zverad, ž. r. jedn. — zverine
zvonce, sr. r. — zvonček
zvučan, -čna, -čno — zveneč
Ž
žaliti, -Tm — obžalovati; ž. se —
pritoževati se žbun — grm žeci, žežem — pripekati žega — pripekanje, soparica ženka — samica žetelac, žeteoca — ženjec žetva — žetev židak, žitka, -o — redek život, života — življenje živbtinja — žival žut, žiita, -o — žolt, rumen žuteti, žutTm — rumeneti žvatati, žvačem — žvečiti
SADRŽAJ
v	Stran a
I. VEZBE
1.	y>IHOHHUa................... . 3
Cirilica (§ 1).
2.	LUkojickh pa3roBop 1............... 4
Glasovi č, d, dž (§ 1 i 83).
3.	Školski razgovor II................ 5
Sadašnje vreme glagola biti (§ 331).
4.	KaKO JiaB cyn.H ................. 7
Sadašnje vreme glagola biti u odrečnom obliku (§ 331). — Vrste reči (§ 14).
5.	A. JeceH (Čajkovac, Treca čitanka). — B. O BpTy . . 8
Sadašnje vreme (§ 321).
6.	BajbaH IjaK................... H
Prošlo vreme (§ 34). — Pretvaranje suglasnika / u o (§ 13).
7.	Kuča...................... 12
Promena imenica ž. r. s nastavkom -a (§ 15 i 17).
8.	A. JlHCHua h poaa (CumuH, noyKe 3a 4. p.). — B. JIh-CHua h njiOBKa. — U. O jihchuh........15
Pretvaranje suglasnika k u c (§ 102a). — Promena prideva ž. r. (§ 23).
9.	A. Kažnjeni jelen (D. Obradovič). — B. O jelenu . . 17
Promena imenica m. r. (§ 16i,4b).
10.	MeflBea h ciapau................ 18
Promena imenica m. r. na nepčani suglasnik (§ 162,3). — Odredeni i neodredeni pridevi (§ 21). — Promena neodredenih prideva m. r. (§ 22).
11.	Spartanci i starac................ 21
Promena imenica m. r. na -ac (§ 16 2 b, 3,5 i 11). — Neposto-jano a (§ 7).
12.	A. MwjiocpiiHH MHJiaH (CumuH, noyKe 3a 3. p.). — B. Mhhh ao6po {Hapodua uecMa). — U. IlocjiOBHua. —
4. O pyiKy................... 22
Pretvaranje suglasnika k, g, h (§ 162b,4a i 10i,2b). — Promena odredenih prideva m. r (§ 23)
Stran*
13.	A. ABa MHiiia (Jj. Očpadoeuh). — B. Cejio h rpaa . . 25
Promena imenica sr. r. (§ 19). — Promena prideva sr. roda (§ 22 i 23).
14.	A. Zima. — B. Toplo odelo i obuča........ 28
Zbirna imenica deca (§ 20).
15.	OTaMČHHa (TIo }K. O. Jjanuhy)........... 30
Promena imenica ž. r. bez nastavka (§ 181). — Jotovanje su-glasnika (§ 12).
16.	A. Bpeiwe. — B. O nacoBHHKy.......... 32
Glavni i redni brojevi (§ 30 i 31).
17.	A. Težak i pomorac {Nazor, Druga čitanka). — B. Po-rodica i zadruga................,35
Promena imenica mati, kči (§ 182,3). — Zbirna imenica brada (§ 20). — Prisvojne zamenice (§ 26)
18.	MajiwyH h ma4ka (CumuH, IloyKe 3a 4. p.) ..... 38
Lične zamenice (§ 25).
19.	ByKOBH h OBue (3opHua IV)...............40
Pokazne zamenice (§ 27).
20.	A. riHTajiMue. — B. nocjiOBHU,e.......... 41
Upitne i odnosne zamenice (§ 28).
21.	A. Baka i unuka (J.Jovanovič Zmaj). — B. Poslovice 43
Neodredene zamenice (§ 29).
22.	A. 3auiTO cy Cp6n cnpoMauiHH (Hapodna upuuoeeulKa).
.— B. Myupau h CJiyra (EucaAoeuh-TepauH, MnTaHMHua) 45 Glagol hteti (§ 332).
23.	A. Udi čovečjega tela (Divkovič, Čitanka za 1. r.). —
B. O našem telu................. 46
Sadašnje vreme glagola hteti u odrečnom obliku (§ 33 2) — Promena imenica oko i uho (192). — Instr. bez predloga (§ 393).
24.	npOMehypHa fleBOjna (BucaA08uh-Tep3UH, MHTaHMHija) 49
Buduče vreme (§ 35)
25.	JleTO..................... 50
Zvučni i bezvučni suglasnici (§ 82). — Jednačenje sugl. (§ 9a).
26.	Svet (J. Jovanovič Zmaj)............. 50
Ekavski i ijekavski izgovor (§ 6).
II. TUMAČENJA.................. 53
III. PREGLED GRAMATIKE............. 70
Strana
IV.	DODATAK (ŠTIVA)
1.	*Dobro jutro! (Jovan Jovcinovič Zmaj) ....	92
2.	ManaK h mhuucbh (Aocuuiej Odpadoeuh) ....	92
3.	*y jeceH (MuAopad /7. LUaUHaHUH) .....	93
4.	Poslednja ruža Vladimir Nazor)..............93
5.	Muha (Dositej Obradovič)....................94
6.	*/lOMahe >khbothh>6 (Hapodna uecMa)..........94
7.	Dobro mesto . . ,........................94
8.	*Bpa6au h manka (Joean Joeanoeuh 3Maj) ...	95
9.	JlHCHtia h japau, (Jjocuuiej Očpadoeuh)..........95
10.	*IlpBH CHer (BojucAae J. MauH)................96
11.	Božič u Srba ..............................96
12.	Majmunče i majmun (Janko Jurkovič) ....	97
13.	*npOJieTH>a 30pa (BojucAae J. HauK)..........97
14.	Kmct h U,HraHHH (Hapodna upuuoeeuiKa) ...	98
15.	*Sloboda (Narodna pesma)..................98
16.	Dva seljaka................................98
17.	Turčin i hajduk (Narodna pripovetka) ....	99
18.	*Bpaha h ceCTpa (Hapodna uecMa)............99
19.	*Dve ptice (Petar Preradovič)................99
20.	*Marko Kraljevič i soko (Narodna pesma) . .	100
21.	*OpaH>e MapKa KpajbeBHha (Hapodna UecMa) .	101
22.	*Vo i komarac (Antun Nijemčič) ......102
23.	*Bože pravde (Jovan Dordevič).......102
V.	REČNIK.....................103
Opomba.
Knjiga je akcentuirana po Vukovem sistemu. Vendar se je upoštevalo, da se današnji književni jezik ponekod glede naglasa razlikuje od Vukovega. Tu gre:
1.	za posamezne besede, kakor more (Vuk: more), prozor (Vuk: prozor), škola (Vuk: škdla), stlan (Vuk: silan) . . .
2.	za prehajanje akcenta na predlog (tro- in večzložne besede zadrže akcent: na jezero; večzložni predlogi in proklitične konjunkcije po navadi ne prevzemajo akcenta: preko mora, ni bratu).