PoSfnlna plačana v gofovlnf. Maribor* ietrSete 7n marca 1940 Stav. 10. leto flf* Cena V50 tlln 0 Kdor ne 'deta ničesar, orski umetnostni teden bo letos od 5. do 11. maja in ga priredi Umetniški klub, ki prosi pisatelje, naj mu svoja morebitna nova odrska dela pošljejo najkasneje do 15. t. m. Najboljše delo se bo v Umetnostnem tednu vpri-zoriio v gledališču. 7 dni domačih ve$ti $ & 9 $ Predsednik HSS dr. Vladko Maček je izda) oster proglas proti teroristom, pozval je vse, da pomagajo policiji pri zašle dovanju tistih, ki so se hoteli uveljaviti s peklenskimi stroji. * »Hrvatskl narod«, glasilo hrvatskih frankovcev, je bil z odlokom hrvatske banske uprave ustavljen. * Sklenitev prometne in carinske zveze med Jugoslavijo in Bolgarijo menda ni več daleč. Treba je ustvariti nekatere pogoje, da bo mogoče pristopiti k rešitvi tega vprašanja, s katerim se že pečajo merodajni krogi. Tako se glasi izjava, ki jo je podal jugoslovanski trgovinski minister dr. Andres sofijskemu listu »Mir«. Velika vinska razstava bo dne 10. in 11. t. m. v Ptuju. Razstava bo imela tudi oddelka za zgodovino in za tujski promet. Razstavljenih bo kakih 150 vrst najboljših starih in novih vin iz Slovenskih goric in Haloz. Zanimanje za to veliko prireditev je zelo veliko. ^ Ljubljanski velesejem priredi svojo pomladansko razstavo letos od 1. do 10. junija. Ta prireditev bo imela predvsem irgovins-d in industrijski značaj, dočitn velja jesenska razstava v glavnem poljedelstvu in obrti. Na jugoslovenskih železnicah imajo zunanji posetniki polovično voznino, v inozemstvu pa v nekaterih državah znatne popuste. Isto velja tudi za parnike. Že sedaj se je prijavilo precej domačih, pa tudi inozemskih tvrdk, ki bodo svoje blago razstavile na velesejmu. £ San Josejev kapar je pač najnevarnejši škodljivec sadnega drevja. Banska uprava je odredila načrtno pokončavanje tega škodljivca. V Mariboru bodo posebne kojone mestne občine škropile s posebnim škropivom vse sadno drevje v mestu. Stroški se bodo naknadno porazdelili med imetnike dreves. Sadjarji se opozarjajo, da je treba nemudoma začeti temeljito trebiti in čistiti drevje, vsaj do 15. t. m., ker drugače škropljenje ne bo imelo zaželenega učinka. * Veliko pomanjkanje vode je zadnje dni nastalo tudi v Mariboru. Zato je mestna občina odredila, da mora biti v vsaki hiši od 21. ure pa do 5. ure zjutraj zaprt glavni ventil in se v tem času voda ne sme točiti. Na ta način se bo napolnil rezervoar za potrošnjo podnevi. Računajo, da bo ta omejitev v potrošnji vode trajala kvečjemu le kaka dva tedna, ker bo medtem vsled tajanja snega in ledu zopet tiovolj vode na razpolago. ^ Tržnica se bo začela zidati v Maribora še letos, kakor zatrjujejo na magistratu. Stala bo kakih 9 milijonov dinarjev. Občina bo sedaj najela 5 milijonov kot prvi obrok za dela. Kupila je tudi že vogalno hišo med Koroško cesto in Vodnikovim trgom za 440.000 dinarjev. Grad-ba se bo izvršila v treh etapah. Računati je s tem, da se bodo prihodnje leto že lahko vselili v tržnico prvi prodajalci, predvsem mesarji. Novo gimnazifo bodo začeli letos zidati v Mariboru, že pred dvema letoma ie mestna občina kupila pri magdalen-skem parku stavbišče za 480.000 dinarjev, poslopje pa bo gradila banovina. Bo to ogromna stavba za kakih 1000 dijakov obojega spola. Prvih pet milijonov je že na razpolago, ostanek pa se bo dobil kasneje, da se krijejo stroški. Ker je ban sedaj potrdil načrte, bo že 22. t. m. v Ljubljani licitacija za prva dela. Mislijo, da se bo, ako gre vse gladko izpod rok, mladina 2. realne gimnazije lahko že začetkom šolskega leta 1941-42 vselila v novo, res lepo in moderno stavbo. * Za regulacijo Drave med Ptujem in Budfno je ministrstvo dovolilo skoraj tri milijone dinarjev. Dela se bodo že v kratkem začela. V rudniku Raša v Istri je prišlo do velike rudniške nesreče, ki je zahtevala 90 smrtnih žrtev. Trgovinski minister dr. Andres ie bil v nedeljo v Leipzigu, kjer se je udeležil svečane otvoritve velesejma in jugoslo-venskega razstavnega paviljona. Minister se je potem odpeljal v Berlin, kjer je imel važne . razgovore z zunanjim ministrom Ribbentropom. * Najstarejša požarna bramba v Sloveniji je vsekakor v Ptuju, ki slavi letos 70!etnico obstoja. V nedeljo je imelo dru Štvo, ki si je med svetovno vojno ustano navilo, reševalni oddelek, slavnostno sejo. Poročila o nenadni priostritvi diplomatskih odnošajev med Veliko Britanijo in Italijo so vzbudila v svetu veliko pozornost. Nekateri časopisi so že predvidevali možnosti oboroženih spopadov, drugi zopet so vse te vesti omalovaževali in jih proglašali kot prazne marnje. Zdi se, da niti eni niti drugi niso bili povsem v pravu. Brez dvoma gre za dovolj velike stvari, kajti Italija potrebuje nemški premog na vsak način-in bi od tega lahko odstopila le, če bi ji bila zagotovljena zadostna množina enakovrednega goriva od drugod in seveda po isti ceni, ozir. pod enak:mi pogoji. Zdi se, da angleške nadomestne ponudbe Italiji tudi iz gospodarskih razlogov niso odgovarjale. Kajti Italija v sedanjem položaju gotovo iz idejne sorodnosti oziroma nasprotovanja, ne bi odklanjala ugodnejših ponudb. Vzrok temu italijanskemu stališču mora biti drugje. Britanska nadvlada nad Sredozemskim morjem je Italiji težko breme. Dvakrat tež ko danes, ko si skuša Italija izgraditi z novopriborjenimi ozemlji svoj imperij, kajti odprta in osrednja lega Apeninskega polotoka v Sredozemskem morju ni zb Italijo zgolj vzpodbuda, da sledi benečan-ski politiki v srednjem veku. ampak predstavlja za Italijane tudi stalno nevarnost pred vsako pomorsko velesilo. Italija upa, da bo v sedanji vojni s sPre* no diplomacijo dosegla toliko, da ji ne bo treba posegati po orožju. Na eni strani je v njenem niteresu, da se angleška po morska sila zlomi ali vsaj oslabi. Od takega konca vojne si obeta Italija ogromne koristi, kajti s tem bi ji bila odprta pot. da sledi sredozemski politiki rimskega imperija. Na drugi strani pa bi ji zaplet v vojno lahko prinese! mnogo težkih preiz- kušenj. Da ne omenimo zgolj bremen, ki jih nalaga današnja vojna vsaki državi — o tem so si Italijani, ki so se šele pred nedavnim vrn;li iz sicer zmagovite voine, popolnoma na jasnem; mnogo bolj mora vplivati na Italijo zavest angleške pomorske moči. ki bi, še tako raztresena po vsem svetu utegnila prizadeti Italiji še precejšnje neprilike. Kajti Italija ima ogromno pomorsko mejo, ki zahteva že za svojo obrambo mogočno brodovje. Zdi se, da so vsa ta nzmotrivanja odločilna za stališče Italije napram Veliki Britaniji. Kakor na eni strani — pod dosedanjimi predpostavkami — ni verjetno, da bi prišlo med Veliko Britanijo in Italijo do prijateljskega sodelovanja, ie na drugi strani še manj verietno. da bi prišlo med obema državama do odkritega spopada. Angleški iai?urlst! in verna Voditelj angleške delavske stranke major Atlee je imel pomemben govor, v katerem je opredelil stališče delavstva napram vladni politiki. Z ostrimi besedami se je obrnil proti Nemčiji, ni pa pozabil omeniti, da se mora tudi Velika Britanija odpovedati vsakršnemu imperializmu. Dali smo primer in pokazali, je dejal govornik, kako se morejo politično zediniti pod neodvisno vlado narod' raznih plemen in iezikov. Smatram, da ie pravilno, da naša država in druge države obdrže svoja posestva po načelu mandata, ter moram končno ugotoviti, da ta ozemlja upravljamo v imenu njihovega prebivalstva, v interesu vsega sveta, in ne samo v korist našega naroda. Če to zahtevamo od drugih držav, moramo biti pripravljeni, da to idejo spreimemo tudi sami. Svet se mora v bodočnosti približati idealni or*-ganizaciji skupnosti vseh narodov. & Velike skakalne tekme bodo v nedeljo, 10. t. m. v Planici na Gorenjskem, kjer se bodo merili najboljši skakači Jugoslavije in tudi inozemstva na ogromni skakalnici. Med tekmovalci je tudi ne-mec Bradi, ki je pred leti v Planici postavil s svojim 107 metrov dolgim skokom svetovni rekord, čeprav ga mednarodna organizacija ni priznala, ker tudi velike skakalnice ni hotela priznati. Iz Maribora vozi ponoči posebni vlak v Planico in nazaj. Voznina je znižana, ako se do sobote prijavi »Putniku« vsaj 200 oseb, znaša le 88 dinarjev za tja in nazaj. * Prošnje za odpis zaostalih davkov iz leta 1937. po novih določbah je treba čim prej predložiti pristojni davkariji. Potrebna dokazila pa se lahko prediože tudi kasneje, najkasneje pa do 20. junija, ko morajo davkarije vzeti prošnje v pretres. £ Enodneven tečaj za pokončavanje sadnih škodljivcev in škropljenje dreves priredi vinarska in sadjarska šola v Mariboru dne 12. marca. Pouk traja od S. do 12. in od 14. do 18. ure. Ogromen hotel namerava sezidati v Dubrovniku eden naibogatejŠih Jugoslovanov, znani brodar Boži Banac iz Londona, ki je udeležen v mnogih brodarskih in drugih podjetjih. Mož se je obrnil do banske uprave banovine Hrvatske s predlogom, naj mu odstopi v Dubrovniku park se sedanio bolnico, on pa bo zaslonj sezidal v bližini mesta moderno bolnico s 300 posteljami, zraven tega pa še elektrarno in klavnico. Na odstopljenem prostoru bo Banac podrl staro bolnico in sezidal hotel z naimanj tisoč sobami. Ta hotel bo največji v Jugoslaviji in menda tudi ob Sredozemskem morju. Banska uprava sedaj proučuje predlog in ga bo nemara brez drugega sprejela. 7 dnf po svefg# □ Bivši čsl. predsednik dr. Beneš je na nekem banketu dal zanimive izjave o ciljih današnje voine. Kot cilj vojne je označil dr. Beneš ne samo vpostavitev svobode malih in srednjih evropskih narodov, temveč tudi ustanovitev federativnih zvez v različnih delih Evrope, ki bodo tvorile novo osnovo Zvezi narodov in gospodarskemu sodelovanju. P V karibiškem morju ob ainerišk' obali so se pojavile nemške podmornice. Ena izmed njih je napadla angleško ladjo »Southeast«, ki je morala klicati na pomoč. □ Ruski ocmočmk komisarja za zunanje zadeve Potemkin, je postal komisar za prosveto. Njegovo mesto bosta prevzela oba druga pomočnika Dekflnezov in Ložanov. □ Angleška letala, ki so letela nad Berlinom, so metala na mesto letake in goreče bakije. Tako poročajo iz Londona. □ V Indiji so sklenili pričeti s pokre-tom državljanske nepokorščine. Na Gan-dhijev nasvet bodo še nekoliko dni počar kali. □ V Tadžikistanu so pričeli z gradnjami velikih cest, ki naj spajajo glavno mesto republike Stalinabad z afghanistansko mejo. f~j Sumner VVelles o svojem razgovoru s Hitlerjem ni hotel dati nikakih izjav.. □ Nemško-belgijska in nemško-nizo-zemska meja sta zaprti. □ Angleške lad’e ne bodo več dopuščale prevoza nemškega premoga v Italijo. Italijanska vlada je poslala zato oster protest. Tudi časopisje piše v zelo ogorčenem tonu. Italija je v mirnem času uvažala 10 milijonov ton premoga iz Nemčije. Od tega polovico po morju. n Japonci širijo po Kitajskem kajenje opija. V Nankingu so ustanovili 173^ kadilnic opija. Kar niso dosegli z orožjem, skušajo sedaj doseči z opijem. □ Razbitine križarke »Adm’ral von Spee« je nemška vlada prodala neki argentinski tvrdki kot staro železo. [H Italijanska vlada je prepovedala odhod italijanskim prostovoljcem na Finsko. ^ Obtok bankovcev je v Jugoslaviji dosegel že deset milijard. Konec februarja je obtok narastel na 10.071.9 milijonov dinarjev. Kritje bankovcev znaša 26.70%, v samem zlatu pa 26.52 odstot-kot. Carinski nžllo se le v Jtigoslav'(t zvi-IaJ od 12 na 13. Zlati dinar je sedaj ;;ara- • čunati s 14 navadnimi papirnatimi ali sre- KCC1 v™ia svei brnimi dinarji. ' Palatms. ZANEMARJANJE V MLADOSTI SE MAŠČUJE NA STAROST! Otroci, katerih starši skrbe za to, da redno čistijo svoje zobe s SARGOVIM K a 1 o d o n t o m proti zobnemu kamnu, si ohranijo zdrave in trdne zobe. Nasprotno pa otroci, ki jih starši niso naučili, da čistijo zobe, ali so sami v tem oziru malomarni, že zgodaj trpijo na obolenju zob. Dolžnost staršev je torej, da o pravem času nauče otroke na redno čiščenje zob s SARGOVIM K a 1 o d o n t o m, ker si bodo na ta način ohranili do visoke starosti trdne, zdrave in lepe zobe. □ Na južnem Finskem je pričelo snežiti. Ponekod pa so nastopile poplave, ki jih skušajo Finci izkoristiti sebi v korist. □ Nemška vlada se ie opravič’la belgijski, ker so njena letala sestrelila dve belgiiski nad belgijskim ozemliem. [H Nova meia med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo meri 1500 kilometrov. □ Znanega slikarja van der Spigeleja so belgijske oblasti aretirale radi komunistične propagande. □ V Franciji Je prepovedano tri dni v tednu točiti alkoholne pijače. □ Poljski ministrski predsednik Zaleski ie izjavil, da ie Poljska s Sovjetsko Rusijo v voini. Borila se bo za osvoboditev narodnih manjšin, posebno Ukrajincev. □ Bivši predsednik ČSR dr. Beneš bo proglašen za častnega doktorja oxfordske univerze. □ Obletnica Masarykovega rojstva (7. marec)je v Zedinjenih državah proglašena kot »dan češkoslovaške«. n v Sofijo je prispel vodja sovjetske gospodarske delegacije Dimirdjev. □ Jugoslovanski trgovinski minister dr. Andres je bil odlikovan z velikim križceir reda nemškega orla. □ V Franciji bodo uvedli karte na kruh. Slaščičarne bodo tri dni v tednu zaprte. □ Sumner VVelles je v Lausanni sprejel novinarje in zagotovil, da je njegovo poslanstvo le zbiranje podatkov, zanikal je, da bi imel namen sklicati v Londonu vse ameriške poslanike v skandinavskih državah. n 25 danskih ladij z 80.000 tonami in 280 mrtvih mornarjev — to je žrtev nev* tralne Danske na oltar današnje vojne. n Angleško-italijanska gospodarska pogajanja so se prekinila. Italijansko poslanstvo je odpotovalo domov. □ 9 italijanskih brodov s premogom so angleške oblasti zaplenile in odpeljale v kontrolna pristanišča. n Radi povečanega ameriškega izvoza v Rusijo in druge nevtralne zemlie so v AnglUi precej vznemirjeni, ker sumiio. da gre blago po ovinkih v Nemč'io. Od^o-ia-li so v Zedinjene države poslanstvo, ki-ni vodita Charles Rist in znani Ashtor? Gwatkin. O lok Sv. Helene nekdaj in sedal bič psa. Palatinski dež. knez Friderik IV. Kadar se imenuje otok Sv. Helene, se imenuje tudi Napoleonovo ime. Vendar je s tem vse znanje o otoku Sv. Helene izčrpano in le malokdo ve kaj natančnejšega o tem otoku. Otoik Sv. Helene leži 1200 angleških milj zapadno od afriške obale v južnem Atlantskem oceanu.Je to najstarejša angleška kolonija. Pod oblast angleškega imperija je prišel otok leta 1651. ter je bil odslej angleški, razen kratke dobe 1. 1673, ko ga je imela v oblasti Nizozemska. Otok sam je maihen in zapuščen, vendar je pomenil v dobi jadrnic važno pristanišče, ker se je nahajal otok v območju pasatnih vetrov. Prebivalstvo je mešanica angleških kolonistov, Afrikancev in priseljenih Indijcev. Obala otoka je strahovita; strma, polna Čeri in skal in se, zato ni čuditi, da ie Napoleonu upadlo vsako upanje na rešitev, ko je zagledal otok. čim pa človek pride le nekolikov notranjost otoka, naleti na leno pokrajino z zdravim podnebjem. Prebivalstvo je zelo revno in je sedaj angleška vlada na- ( potila na otok vrtnarje, ki nai naučijo otočane saditi lilije, za katere le pod-nebie zelo ugodno ter bi si z izvozom MIH otočani ooomogli. S Longvvood, kjer je bival Napoleon šest1 let, je ostal tak, kakor je bil. Njegova roba je ostala neizpremenjena, ravno tako stražarska soba in tudi okno, *kozi katerega je z dalinogledom Napoleon opazoval morje, je še isto. Zanimivo je, da prebivalci otoka Sv. Helene ne pomnijo, da bi kdaj bliskalo nad otokom in grmenja soloh ne poznajo. Kljub temu, da se nahaia otok v casu tropskega podnebja, prebivalstvo ne pozna malarije in na otoku ni moskitov. Kar je posebno čudno je to, da doslej na otoku niso še našli niti ene kače. Otočani, ki živijo zelo samotno žaljenje, bi lahko mnogo zaslužili s tujskim prometom, vendar se nahaja otok zelo daleč od rednih prog veVkih oaronlovnih družb in le tu in tam zaide kak večii parnik za par ur k otoku, da si radovedni potniki ogledajo zadnje Napoleonovo prebivališče. Ne more biti dovolj žita, če uporab-liajo kmete v času poljskih del za kaj drugega. Ne more biti dovoli rib, če Je dovoljeno loviti v motni vodi z drobno pleteno mrežo. Kmalu bo zmanjkalo drv, če se sme vsak čas s sek’ro v gozd. če je narod lačen in v b?d\ nartane iz mnogih malih ne^tfovnlVev p^o vel'ko. Konfucij (551—478 pr. Kr.) SODOBNI OBRAZI »Mirovni agelj" Sumner WeIIes spada med tiste ljudi, o caterih se izredno mnogo govori, a le prav malo ve. Kakor da bi ga ovijala neka i-krivnost, ki ji skušajo priti novinarji do ina, a jo z raznimi ugibanji vedno bolj mpletajo in zakrivajo! Morda pa je mol-■:eči državnik vso to tajno še stopnjeval • raznimi izjavami, ki pričajo, da je Sum-ler VVelles diplomat stare šole, ki govori e toliko, kolikor je potrebno, da zakrije orave misli. Njegovo poslanstvo očito spominja na poslanstvo polkovnika Edvvarda Mandella douseja, ki je kot Wilsonov zaupnik ned svetovno vojno prepotoval Evropo, '‘reden je stopil na ladjo »Rex«, da bi odpotoval v Evropo, so ga seveda »napadli« novinarji in želeli od njega raznih po-asnil. Sumner Welles je izjavil: »Jutri se bom vkrcal na »Rexu«, ki se aelje v Italijo. V Napolju se bom izkrcal. Moje potovanje po Evropi bo trajalo kava dva meseca in preden se ne vrnem, ne 'J0'm dajal nikakih izjav in še to, kar bom aoročal po povratku, bosta izvedela le predsednik Roosevelt in zunanji minister Cordel! Hull«. Vse, kar se še ve o tej skrivnostni poti, ^e ie izvedelo samo iz raznih zanikavanj, ki jih je pošiljalo ameriško zunanje ministrstvo v svet. Sumner Welles se je zavil '/ trmast molk, ki ga noben novinar s še tako bedastim vprašanjem ni mogel prelomiti. Nekdo je vprašal, ali bo stavil Sumner Welles bojujočim se državam kake mirovne predloge, drugega je zanimalo, ali si bo vzel s seboj mnogo kr„avat, ali pa jih namerava, kupiti v Londonu. Vse je . bilo zaman. Molčeči diplomat je ostal neizprosen. Sicer pa zadnje vprašanje niti ni bilo tako brez pomena, kakor je na prvi pogled videti. Sumner Wel!es namreč ni Zgolj diplomat in Rooseveltov zaupnik, ampak tudi izvedenec za modo. On pome-nja za ameriško modo nekako isto, kar ie pomenjal bivši princ od Wellsa v Angliji. Kadar se ie Welles pojavil z novim klobukom ali z novimi rokavicami, e bila to za ameriške škrice prava senzacija in stotisoči mladih mož so ga skušali posnemati. Lahko si mislite, da vprašanje o kravatah ni bilo kar si bodi, saj bi moglo povzročili krizo v ameriški kravatni industriji, če bi Welles po neprevidnosti izdal, da namerava kupiti kravate v Londonu. Mislim, da bi ga ameriški kravatni kralji križali, ko bi se vrnil. Sumner Wel!es izvira iz istega družabnega okolja, kakor današnji predsednik Zedinjenih držav. V njegovi stari aristokratski družini so se krčevito držali stare ameriške tradicije — prav tako kakor pri Rooseveltovih, študiral ie kakor Roosevelt šolo v Gortonu in vseučilišče v Harvardu. Svojo diplomatsko kariero je pričel pod Rooseveltovim varstvom že med svetovno vojno, ko ie kot dinlomatski uradnik zastooal USA v Tokiiu in kasneje v Buenos Airesu. S 40 leti ie postal poslanik na Kubi, kjer je imel srečo, da se ie sprjja-teljil s tedaj še neznatnim agitatorjem podnarednikom Batisto, ki je postal kmalu nato državni poglavar, že tedaj se je izkazal Wellesov dobri nos. Posebne senzacije povzročaameriški jav nosti njegov zakon. Ne da bi kdo mislil, da se s svoio ženo morda ne razume — nasprotno, vsi, ki ga poznaio, zatriuiejo. da sta prav vzoren zakonski par. Toda njune politične simoatije se često za 180 stopinj razhajajo. Dočim je on očitno simpatiziral za generala_ Franca, da navedemo le en primer — ie njegova žena prirejala javne zbirke za republikansko Španijo. To je vsekakor edinstven primer soo štovanja tuiega mnenja — so zabeleže-vati ameriški novinarji. Soseodarsfsr© Kfe tiči slavni virok preobiBesa už vanja a kota'a Zadnji čas čitamo po časnikih pogosto-ma poročila o nesrečnih posledicah pre-obilega zauživanja alkohola. Mladina nravno propada, vrste se uboji s krvavimi razračunavanji med fanti, ki mnogokrat nimajo pravega‘razloga ta to. Alkohol deluje kvarno na mladega človeka in oni, ki se mu popolnoma uda, postane nesrečen za vse življenje. Vse te slabe strani našega narodnega občestva nam okrnjajo veljavo, ki jo kot narod na visoki kulturni stopnji sicer zaslužimo. V veliki meri se radi močno razširjenega pijančevanja kritizira prosta žganjekuha, češ, prav to je glavni vzrok tolikega pijančevanja. Brali smo celo _v nekem slovenskem strokovnem listu širšo razpravo nekega strokovnjaka, ki prihaja do zahteve, da se prosta žganjekuha sploh oblastveno ukine. Mi, ki iz bližine opazuiemo življenje na deželi in smo sami deležni »dobrot«, katere prejema v današnjih časih naš kmet in delavec, presojamo to drugače. Kajti uresničenje navedene zahteve ne .bi ome- jilo pijančevanja, ampak še pospešilo bi ga z nedoglednimi nasledki. Edina umestna rešitev omejitve pijančevanja na deželi je primeren dvig sedanjih cen vinu in žganju ter zagotovitev večjih dobrih tržišč za alkoholne pijače. Prav gotovo si bo kmet rad pritrgal pr; alkoholni pijači, ako mu bo dana možnost, da svoj pridelek primerno vnovči, da ne bo več tako odvisen od organizirane družbe mešetarjev, ki si kupičijo dobiček na njegov račun. V interesu našega, zlasti malega vinogradnika in bajtarja je, da se na novo uvedena državna trošarina na vino in žganje vsaj za polovizo zniža. Izkušnje iz zadnjega časa so pokazale v praktičnem izvajanju te nove uredbe, da škoduje visoka trošarina v prvi vrsti pridelovalcu, ki mora na račun te trošarine svoj pridelek ceneje prodajati. Mešetarji in trgovci se izgovarjajo na trošarino in znižujejo cene. Nuino je, da se tukaj najde nrimerna rešitev. Jože Rajh. Prdelu!!?!® ten m tanop?!® Lan in konoplja sta že od nekdaj igrala v našem kmetijstvu važno vlogo in sta bila že izza srednjeveške dobe važen gospodarski pripomoček. Kmet je prav za prav prideloval in sam doma proizvajal obleko in perilo za sebe in svoio družino. še živi med nami starejši rod, ki pre-često vzbuja spomine na to platneno dobo, ko še niso poznali svile, suknenega in volnenega blaga. V tej dobi sta bila lan in konoplja nenadomestljivi rastlini, ki so ju sejali v velikih množinah. £e važne rastline so nekdaj gojili z vso primerno nego in ljubeznijo. Ko je pridelek dozorel, so ga po t. i. »plehanju« spravili v sušilnice, dokler ga pozno jeseni niso te-rice predelale v predivo. V zimskem času so obratovali v kmečkih hišah številni kolovrati. Predice so veselo predle. Iz preje so tkalci izdelovali domače platno za perilo, domače in ce'o pražnje obleke, ki so jih tudi barvali. Ta način proizvajanja platna in izdelovanja perila in oblek je bil kajpak močno različen od sedanjega, ko je na višku tehnika: je pa bil velikega goroodarskega pomena za naše podeželje. j Sedanje težke gospodarske razmere, ki , nam jih je ustvarila sedanja vojna, povzročajo po mnogih kmečkih in delavskih družinah občutne posledice nerentabilno-| sti kmetskih posestev in ročnega dela. Do-! hodki, ki jih nudita zemlja in delo, ne do-našajo več toliko, da bi bilo vsaj za najvažnejše življenjske potrebščme. Za obleko je vedno huje, zlasti v številnih družinah, posebno v zadnjem času radi naraščajoče splešne draginje. Naši tekstilni industriji utegne kmalu zmanjkati surovin, ker jih vedno teže dobavlja iz tujine radi težkih vojnih razmer. Ako si hočemo za bodočnost zagotoviti lažjo preskrbo naroda z obleko in perilom, je ptrebno, da pride pridelovanje lanu in konoplje zopet do svoje prave vezave. Pri nas še vse premalo upoštevajo resnično lepoto nošnje iz domačega blaga. Pa tudi naša tekstilna industrija bi potrebovala in rada odkupovala take kmetijske pridelke. Na vsak način bi se pridelovanje lanu in konoplje izplačalo. Jože Rajh. Težave sa trgovce Iz trgovskih krogov smo prejeli in objavljamo: Z izbruhom nove vojne v Evropi, ki traja že nad pol leta, so za prebivalstvo tudi nevtralnih držav, kakršna je naša Jugoslavija, nastopili hudi Časi. Iz inozemstva prihaja vedno manj blaga, zlasti iz prekmorskih krajev, ker si brodarji ne upajo izpostavljati svojih ladij torpedom in minam. Nabava blaga je vedno težja, radi tega pa je draginja vedno hujša. Inozemsko blago, posebno kolonialno, se občutno draži že v produkcijskih deželah, zraven pa so tovornine vsak dan višje. Za nekatero blago so se nrevoznine že podvojile in celo potrojile. Pa tudi domače blago se draži, v glavnem življenjske potrebščine. Nevolja prebivalstva se obrača v prvi vrsti proti trgovcu, ker pri njem kupuje blago, češ da on navija cene. Očitki niso na mestu, ker se naši trgovci drže vladnih naredb o pobivanju draginje in o kon- troli cen. Niso pa oni krivi, če morajo blago dražje kupovati, če ga sploh dobe v zadostni množini. Vladna naredba je v prvi vrsti naperjena proti trgovcem, ki se jim preti s hudimi kaznimi za vsak prestopek, in to ne samo z denarnimi, ampak hkrati tudi z zaporom. Posebnost teh uredb je, da so vse kazni brezpogojne in sta torej uredbi še mnogo strožji kot kazenski zakonik, ki vendar predvideva pogojne kazni, kadar gre za olajševalne okoliščine. čim delj traja vojna, tem večje so težave, s katerimi se imajo boriti tudi trgovci. V poštev prihajajo momenti, na katere ni nihče mislil, najmanj pa ukrepi vlade. Tak moment, ki ga je presojati z vso pozornostjo, se je začel porajati z draginjo. Vsak pameten trgovec si nabavi kolikor mogoče mnogo blaga, da lahko kupcu vedno postreže s potrebno količino in veliko izbiro. Ako je na primer pred me- seci kupi! izvestno blago po 10 in ga tekom časa prodal po dovoljeni ceni, recimo 12, si mora sedaj, ko se za'oga nagiba h kraju, nabaviti novo. Blago pa se je med tem občutno podražilo in mora trgovec kupiti novo zalogo, recimo že po 15, ki jo bo v nekaj tednih ali mesecih prodal na primer po 18. Ko bo ta zaloga pošla, si bo moral zopet nabaviti novo, toda, ker bo draginja vedno večja, dražje, na pr. po 25. To blago bo prodal morda po 29 itd. Res je, trgovec ima pri blagu gotov, splošno dovoljen dobiček, da lahko živi, da se mu trud izplača in da krije režije, ki običajno niso majhne. Toda med Izkupičkom izprodanega blaga in nabavo nove zaloge je vsled povišanja cen nastala vrzel, ki jo je treba premostiti. Pr! zadostni zalogi gre razlika v deset in štoti-soče, kakršno je pač blago. Kje naj dobi trgovec denar, da premosti to rdztiko med obema cenama? Gotovine navadno nima, -ker je presežek investiral v podjetje ali nepremičnine. Mora vzet! posojilo. Kredit pa ie dandanes drag in zelo težko ga je dobiti spričo nezadostne likvidnosti denarnega trga. In ko dobi kredit, je ta le posloven in zato kratkoročen, zato je treba ob dospelosti^ denar brezpogojno vrniti. Trgovec je zašel vsled draginje v nove težave in v nova bremena, ker mora plačevati tudi obresti za posojilo, da je mogel kupiti novo blago. Če pa nima denarja in tudi ne more dobiti kredita, potem je prisiljen, 7 iz-kuoičkom stare zaloge nabaviti si manišo količino novega blaga, ki se na ta način vedno in stalno zmanjšuje, in tako gre sigurnemu obubožanju nasproti. Kaj pa, ko bo vojne konec, ko bo zopet dovoli blaga in bodo cene nazadovale? Vršil se bo obraten proces. Trgovec bo n. pr. kupil blago po 30 in ga vsled nazadovania cen prodal po 28. Kupil bo novo zalogo, recimo po 25 in proda! blago po 22 itd., dokler se če ne ne reducirajo več ali manj na predvojno stanje. To so izgube, ki jih bo moral vsak trgovec utroeti, ko »izbruhne« mir, ako smemo rabiti ta, že skoraj udomačeni izraz? Za trgovca pa bodo potem nastopili časi polni skrbi, ker bodo njemu prinesli veliko izgubo in bo morda šlo po vodi vse, kar si je pridobil z velikim trudom tekom let. N skaj zanimivosti iz čebelarstva Predno zberejo Čebele I kilogram medu, morajo prinesti ekstrakt 7,500.000 cvetov. Ako bi hotel človek na isti način pridobiti kilogram medu, bi potreboval za to delo 12.500 ur ali približno 1562 dni. Pot, ki jo preletijo čebete pri nabiranju cvetnega soka, ki je potreben za kilogram medu, znaša trikratni obseg naše zemlje, kar je okroglo 120 tisoč kilometrov! Med je eno izmed redkih hranil, ki jih kri popolnoma vsrka. čebelarji, ki jim je med stalna hrana, dosežejo visoko starost in jim poteka življenje skoro brez bolezni. Zanimivo je, da skoro vsa lepotna sredstva vsebujejo precejšnjo količino medu, kajti znano je in ugotovljeno, da dela med kožo gladko in prožno. Dobra vlada je tista, ki pravilno Izbira služabnike. Konfucij (551—478 pr. Kr.) KORIZMA V članku »Komunizem na vas:« v številki 5. od I. II. 1§40. smo čita-telje »Edinosti« seznanili s hrvatsko seliaško književnico gospo Maro Matočecevo. Mnogi drugi poznajo to duhovito seljanko tudi iz njenih predavanj pri nas, na pr. lani v Ljudski univerzi v Studencih in v Mariboru, pa iz njenih snisov. Podpisani prevajalec jo je bil naprosil za kak prispevek, ki ga je dobil in ga tu prinaša v slovenskem prevodu. Beseda »korizma« ie italijanskega izvora in pomeni »sliridesetdanski post.« Lahko razumljivo narodno pesem v besedilu prinašamo v izvirniku. Gospa Afara Matočec končava ljubeznivo pismo k članku takole: » Želeč Vam Sretan Uskrs kao svima gospo-djama koje se mene sječaju in našima Hrvatima koji se nalaze kod Vas.« Tudi mi njej želimo vesele velikonočne praznike in se ji za bratsko pozornost zahvaljujemo. Prevajalec: Andrei Žmavc. Korizma je. Hodijo bolj pridno v cer- kve, pa tudi doma navadno bolj dolgo molijo nego v drugem času. Tudi me, tvoje, že poročene vnukinje, ko se zberemo, se razgovarjamo o tebi, draga babica, ki si nam vsekdar, dokler si še bila med nami, poleg molitve tudi še pela postno pesem. Pri tem se ti je utrnila solza in zdrknila po tvojem velem licu. Solza, ki je bila istinska in čista ko bistra voda iz živega vrelca. A mi deca smo umolknili, se zamislili in zaspali. Tudi me pojemo svoji deci in ji pripovedamo o tebi. Pojemo tiho in zamišljeno. Zamišljamo se v svoje detinstvo: Marija češe. žute lase. Andiel nosi tužne glase. Oj ti andjel, dobro moie. Kaj za glase, andiel mili? Nikaj dobra, o Marijo, Sina su ti ulovili. Otpelali po tom putu, Po tom putu u crnu goru. Marija brže k njemu tekla I lijepo mu mati rekla: Oj ti sine, dobro moje, Jel te bole rane tvoje? II te peku Suze moje? Ne bole me rane moje, Nego, majko, suze tvoje. Evo, i me to popevamo, draga babica! Pojemo o Materi, ki je nosila toliko boli. Bila je sama ljubezen, da je mogla roditi onakovo ljubezen. Ljubezen in resnico, ki je zvršila na križu. Zato si, babica, plakala nad boljo Matere, nad ljubeznijo Sina, ki je za svoi najvzvišenejši nauk moral na sramotni les križa. Ko pa ljudstvo, ali bolje rečeno, vodilni in odločilni niso imeli smisla za resnico! Ti si plakala, pa tudi mislila. Pela in žalovala si. Pa utihnilo je tvoje grlo za vedno, dobra naša babica. Zaprle so se tvoje trudne oči in solze ne tečejo več. Solze, ki so bile mnogokrat odraz tvoje boli ter tvojih veldcih in težkih križev. Imela si jih pač tudi ti, kakor vse sirotne žene, matere, ki gredo rade na drugi svet. ker so prepričane, da jih bo samo Oni tam gori razumel, medlem ko jih toliko drugih ni hotelo ali ni moglo razumeti. Umrla si neslišno in neznano, kakor mnoge druge sirote, ki jim je edina priča njihovega težkega življenja in trpljenja fsli leseni križ tam na gomili. Umrla si ko i druge matere in žene v zavesti, da si veliko nalogo, ki sta ti jo naložila Bog in priroda, izvršila, ne ogrešivši se niti ma- lo. Zavedala si se, da si dala vse, kar si mogla dati kot žena in mati hiši in obi-telji, da si pomagala v selu, komur si le mogla, da si podprla in ustvarila v selu več domkov po porokah in ženitvah. Zavedala si se, da si svoj prispevek-obol doprinesla tudi na oltar domovine, pa i vsega človečanstva. Dala si vse, kar si mogla dati, to je, dala si sama sebe. Tako se me tudi sedaj o koriznti spominjamo tistih časov,, ko si bila še z nami. Pa ne zameri, da nam je tvoj inc pred očmi vsako leto baš o korizmi! Me, tvoje vnukinje, želimo srečno Veliko noč vsem ženam in materam vsega sveta.' želimo mir med ljudmi. Da bo sveto Vstajenje Kristovo v vseh liudsklh srcih. Da bodo ljudje — ljudje. Da prestanejo Golgota in korizma in solze in plač. Da se ljudje ima?o za brate, ne pa za neprijatelje. O, pridi Kristovo Vstajenje in prinesi vejico mira in velike bratske ljubezni! Pridi Krl-otovo Vstajen’e tudi s svojo toploto ter ogrej mrzla in ledena ljudska srca! Mara. Podpirajte CMD To je tudi avtomobil Obramba Londona pred napadi iz zraka IzkuSnje iz preteklosti — šo a za bodočnost Pred 25 leti, ko je začela svetovna vojna, nihče od prebivalcev Londona ni mislil na to, da bi mogli priti nemški avioni nad London in ga bombardirati. In vendar so izvršili Nemci v času od 1914. do 1918. leta 111 napadov iz zraka na London; od teh so jih izvršile 52 zračne ladje — Zeppelini, a 59 napadov so izvršili avioni. Na London je bilo vrženih vsega skupaj okroglo 8500 bomb najrazličnejših velikosti, v skupni teži okoli 300 ton. Materialna škoda je znašala 3 milijone funtov šterlingov, ubitih in ranjenih je bilo vsega 4820 oseb, torej razmeroma silno majhno število napram žrtvam prometa, ki znaša 7000 mrtvih in okroglo 250.000 ranjenih letno v Angliji. Povprečno je bilo pri vsakem napadu 52 mrtvih. Opazilo se je, da so bile žrtve dnevnih napadov mnogo večje od onih v noči, posebno radi tega, ker je bilo mnogo ljudi ranjenih in ubitih od drobcev granat lastne artilerije, ki je streljala na neprijateljske avione. Razen tega se nahaja po dnevi mnogo ljudi na cesti in niso mogli vsi dobiti takoj primernega zatočišča, če so se nenadoma pojavili avioni nad Londonom. Z ozirom na to, da so bile žrtve v pretekli svetovni vojni majhne, da pa je bilo zato moralno dejstvo teh napadov mnogo večje in je delovalo na živce celokupnega prebivalstva, so že takrat zaceli misliti na to, kako bi obvarovali mesto pred napadi in kako bi najbolje uredili zaklone za prebivalce. — Danes bi izgledali taki napadi na velemesto kot je London precej drugače, saj se je to dobro videlo na Poljskem. Zato so se merodajni faktorji pobrigali, da v mejah mogočnosti obvarujejo tako mesto, kakor prebivalce pred napadi iz zraka. že na obali Anglije so postavljeni posebno občutljivi aparati, ki zaznamujejo (udi le najmanjši ropot in šum prihajajočih avionov. Razen tega so postavljene vzdolž obale protiaeroplanske baterije, ki v slučaju napada s celine bruhajo veliko število granat, tako, da tvorijo v zraku nekak zid, skozi katerega ni lahko priti neprijateljskemu avionu. čim bi se približali neprijateljski avioni, se o tem takoj obvestijo angleška letališča in takoj se dvignejo esfcadrile sovražniku nasproti. — Če pa dospejo kljub vsemu neprija-teljski avioni do mesta, jih sprejme peklensko stresanje protiaeroplanskih baterij, ki so prav na gosto postavljene okoli mesta in v samem mestu. Razen tega je ves London obdan od balonov, ki vfsijo v treh nadstropjih eden nad drugim, zvezani med seboj z debelimi žicami, skozi katere teče električni tok visoke napetosti. čim se dotakne avion žice, se užge, sicer se pa zaplete v debelo žico, si odlomi ob njej krHo ali razbije vijak in je zapisan pogubi. Po celem Londonu so zgrajena zaklonišča, ki so varna tako pred granatami in bombami, kakor pred plinskimi napadi. Občina mesta Londona je izdala na občinstvo sledeč proglas: »čim je dan signal, da se bližajo ne-prijateljski avioni, steci v najbližje zaklonišče. Če si doma, zapri vsa okna in idi v zaklonišče, ki je za te določeno. Prekinite takoj vse telefonske pogovore in ne širite panike z raznašanjem alarmantnih vesti. Zvočniki, obešeni na javnih mestih, vam bodo dajali navodila, kako se morate ravnati. Po njih boste izvedeli, kako poteka napad in obramba. Pripravite maske in če te zaloti napad na ulici, natakni takoj masko na lice.« Razen tega je vse prebivalstvo razdeljeno na aktivni in pasivni del. Pasivni del je oni del prebivalstva, ki se mora brezpogojno pokoriti vsem ukazom in ki mu je samo na tem, da samega sebe reši pred bombami in plini. Aktivni del pa tvorijo vsi oni prebivalci, ki bodisi kot bolničarji, bodisi kot gasilci ali na kateri koli drug način pomagajo in se udejstvujejo za časa napada. Predvsem imajo nalogo obdržati red in disciplino, kajti vsaka panika bi bila v takem slučaju katastrofalna. Dragocenosti in umetnine so prenešene na varne kraje; spomenike, ki jih ni bilo mogoče odnesti, so obložili z deskami in vrečami peska. Isto tako so naredili tudi trgovci s svojimi izložbami. Vsaki hiša mora imeti vsaj en prostor, ki je hermetično zaprt pred zunanjim zrakom. Nabrane so zaloge živil, mesto so evakuirali. Ostalo je samo ono prebivalstvo, ki mora ostati na svojem mestu radi opravljanja službe. Vsak prebivalec Londona ima noč in dan pri sebi masko. Od nje se ne loči ter jo jemlje celo v cerkev s seboj. Prve dni so se ljudje čudno gledali, posebno daine, ko so imele obešeno preko rame masko, a sedaj se ozirajo za onim, ki hodi brez maske okoli. Nošenje mask je obvezno le za javne nameščence, vendar jo nosijo skoro vsi brez izjeme. KULTURNA OBZORJA Uradni tečaji za marec. Finančno ministrstvo je določilo sledeče uradne tečaje za inozemska plačilna sredstva za mesec marec: napoleondor 350, turški zlati funt 398.30, angleški funt 217.50, ameriški dolar 55, kanadski dolar 54.80, nemška marka 14.80, belga 9.30, penga 8.70, brazilski inilrejs 2.85, egiptski funt 217, palestinski funt 216, urugvajski pezo 18.70, čilenski pezo 1.25, argentinski pe zo 12.80, turški papirnati funt 34, 100 francoskih frankov 123.30, 100 švicarskih frankov 1235, 100 lir 228.80, 100 holandskih goldinarjev 2929, 100 levov 45, 100 lejev 25, 100 drahem 40, 100 danskih kron 1063, 100 švedskih kron 1300. 100 norveških kron 1250, 100 pezet čeških kron 150.50, fns-kih mark 100 latov 720 in 100 iranskih rialov dinarjev. Naše podeželje potrebuje potujcčin knjižnici Vedno bolj spoznavamo, da je preprost slovenski človek čedalje bolj odrezan od knjige; misMm od dobre slovenske knjige, zakaj, tako zvane šund-literature nikjer ne manjkajo. S tem pa ne trpi samo kvalitetna knjižna produkcija in dejstvo, da bi naj umetnina proniknila do »narodove duše«, do širokih ljudskih plasti, temveč tudi kulturna raven malega slov. človeka, kulturna rast našega naroda sploh. Ker povečini gmotne prilike preprostega kmečkega človeka in delavskega človeka z dežele ne nudijo nobenih možnosti, da bi se temu odpomoglo s posameznikovo zainteresiranostjo in nakupom, je treba misliti na skupinsko organizacijo na društvo. Slej ko prej so pa tudi podeželska društva siromašna, brez denarnih sredstev; ob sicer povoljnem gmotnem stanju pa je možno tudi, da se v izbiri in nakupu slovenskih knjig pokaže — strankarstvo. pboje bi lahko v določeni meri premostili pokrajinski slov. kulturni centri, in to — s potujočimi knjižnicami, ki jih Slovenci še komaj da poznamo. Potujoče knjižnice — knjige bi se povečini lahko zbrale zastonj — bi se obnesle ne samo po večjih vaseh, temveč tudi v odmaknjenih, zakotnih vasicah; seveda, efekt bi bil skoro izključno moralen, to pa mora biti pri tem itak prvi in edini cilj. fš- PREJELI SMO: Pred dnevi je izšla 1. in 2. št. »Mladega Prekmurca«, glasila mladih prekmurskih književnikov, ki stopa že v četrto leto in se čeda'1'je krepkeje, uveljavlja v re-vialnem slov. tisku. — Topot sodelujejo: urednik Šiftar z uvodnim člankom, Marika K a r d o š, Pajlin R. Rehar, B. Rudolf in E. Muser s pesmimi, izmed katerih so značilne predvsem pesmi zadnjih treh avtorjev in Kardoševe; F. Godina je prispeval avtobiografsko in toplo črtico. S prozo so dalje zastopani Vran, F. šebjaničin pisatelj M. Kranjec, ki je prispeval aktualno in stvarno kritiko del prvih prekmurskih ustvarjalcev na likovnem polju. ^ Revija zasluži vso pozornost, zakaj kvalitativno in tehnično je na dostojni stopnji. DOPISI ____________________ AtURSKA SOBOTA Odhodnlea. Tukajšnje Sokolsko društvo ie pretekli teden priredilo v mali dvorani Sokolskega doma odhodnco svojim članom, ki odhajajo k vojakom. Ob tej priliki se je zbralo okrog 35 članov in članic, v katerih imenu se je od odhajajočih poslovil starosta Velnar. — Istega dne so pozivniki delali pred župno komisijo tudi izpit za skrajšan vojaški rok. Pasia nadlega. Ob poznih večernih urah se po soboških ulicah kaj rada stvori^ nezaželjena s promenada« — psov. Ni tudi slučaj, da eden ali celo več »sprehajevalcev« kratkomalo napade samotnega potnika: v najboljšem slučaju saženo psi samo oglušujoč lajež. Skraint čas je, da se napravi temu enkrat konec. IZ SLOVENSKIH GORIC Lepo uspel zadružno-gospodarski tečaj se je vršil dne 29. febr. t. 1. v kat. prosv. domu pri Sv. Ani v Slov. gor. Predavali so priznani kmetijski strokovnjaki. To je bil v omenjenem kraju že tretji poučni tečaj, ki jih je organizirala banovina z pomočjo Kmetske _ zveze. Potrebno bi bilo, da se vrše v bodoče tudi praktični poučni tečaji in to poleti ob raznih sezonskih delih. Radi neznosne bede so pričele nekatere viničarske družine beračiti. Vedno pogosteje se oglašajo po raznih krajih Apaške kotline m severnega dela Slovenskih goric družinski očetje številnih družin, ki prosijo od hiše do hiše milodarov v živežu, da se lahko na ta način prežive, dokler ne bo nastopila ze težko pričakovana spomlad. PRAGERSKO Sadjarsko društvo na Pragerskem je priredilo v osnovni šoli zelo poučen film o sadnih škodljivcih. Prireditvi se je odzvalo lepo število sadjarjev iz Pragerskega in o!:olice, vendar pa obisk ni bil tak, kakršnega so pričakovali. Upamo, da bomo enake poučne filme v Pragerskem še videli. Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik urednik Jaroslav Dolar, novinar. — Tiska Mariborska ravnatelj kmetijske šole v pokoju. — Odgovorni ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru. MARIBORSKA TISKARNA VODILNO TISKARSKO PODJETJE S EV ER M E S LOV E M I JE POSTREŽEMO HITRO. DOBRO IM PO HIZKIH CENAH TELEFON 25-67, 25-68. 25-69 Deiovska Amum vajena poljskega in gozdnega dela, dobi v najem stanovanje z zemljiščem. Uprava veleposestva KRUMPERK, pošla Dob pri Domžalah. OilasivJisirjiiiMgiilisigiiinielElt Mali ogiasj beseda 0*55 din, doptsovan.e po fSO din: tnse-ratm da veh do 40 besed v- din, rad 40 besed 2*- din. Za Siiri-rana pisma se plača 16— J in. Za c c g c v ar ie priložiti 3m— din v znamkah MARIBOR KOPALIŠKA ULtCA 6 Tiskarna' l-TOGRAF oA AN L N S K T SK KNJ'GCVEZNiCA KARTC NA Z A plakat ranje