ČLANSTVU! Z nekim obotavljanjem smo se odločili za poziv, ki terja od vas novih žrtev. Vemo kaj to ob sedanjemi gmotnem položaju učiteljstva ponieni in le globoko prepričanje o nujnosti iir upravieenosti stvari nas j-e napotila k temu koraku. Piriznajmo, zadnje čase smo skoroda pozabtfi na svopi socialni ustancvi: na UčiteJjski dom v Liubkani in Mariboru. Nič več ne beretno pogostih iizkazov o darovih zanju. Koliko sil posveča učiteijstvo drujrini ustanovam in namenom, nase pa pozablja! Ali smo res obsojeni, da oslanemo sredi pota -db cil;a? Roko na srce! Koliko veljajo razlogi, ki jih navajamo v opravičilo? Ni-li bila beda stalen gost v učiteljskih domovih, v prejšnfih časih nič manj kot danes — in vendar je učitelj radi žrtvoval svoj obolus v prid skupne stvari? — Pa čemu naj žrtvujem, ko ne bom deležen ugodnosti? — Ne tako! Pojmujmo tovarištvo nekoliko globlje. Ali smo se kdaj obotavljali spre.ieti sadove dinevnega truda idealnih naših stanovskih delavcev! — Čast tcvarišicam, ki v tem oziru marsikaterega tovariša prekašajo v široko-srčnem poj-movanju stanovskih dolžnost/. Ne pozabljajmU tudi, da domova nc bosta shižila le učiteljskim otro-kom. Ali ne čutimo prav živo vsi po-trebe poi nekem: domu kot središču stanovskega »ivljenja, kot sha;ališču in zavetišču učiteljstva, ki bi tudi na zunaj bil častna priča naše moei in solidarnosti? Ali naj ostane vedno tako, da iščcmo ob prilliki tečajev, sestankov, prireditev gostoljubja vsepovsod, ali pa frosLm-o denar v gostilnah, ker nimamo lastne strehe? Čim realnejši postajamo v pojmovanju svojih poklicnih nalog, tem: živeje se poraja želja po raznih strokovmh tečajih. S špecializacijo bo rastlo vsako leto njiih število. Prznajte, lasten dom bi nam omogočil marsikako koristno akcijo, ki brez njega rni izvedljiva. Zato vsi in vsak na delo! Tovariši, tovarišice! Stavimo si kot oilj. da v d-obi enega leta omogočimo realizacijo projektov, ali se j'i vsaj odločno približamo. Leftoi 1929. naj bo posvečeno najživahnejši akciji v prid obeh d;cmov. Letos naj stoji v društveneim \n stanovskem življenju ta misel povsod v osprediju. Naj ne mine prilika, da se je ne bi sp&mnili. Podpi- rajmo čim izdatneje gospodarske akcije obeh društev in odpirajmo jima s tem nove vire dohodkcv. Zgodovina našega stanut priča, da smo z združenimi Siilami in z enotno voljo dosegli marsikaj, kar se nam je sprva zdelo nemogoče. V veliki veri ;e zmaga! Skeptiki naj umiolknejo'. Kjer je dvom v začetku, je ideja že pokopana. Da preidemo čirrrprej od besed do dejanj, da v satnem začetku celi akciji izvojujemo odločen uspeh, izdajamo ta apei na vse članstvo, ga pozivljatno *in prosimo. da se ob priliki izplačila »razlik« spomni naših domov. Vemos m. si je marsikateri tovariš že naročil najnujnejše stvari na -račun tc »raziike«, vcmo pa tudi, da je v^čina odi nas že obupavala nad njenim izplačilom, znano nam je nadalje iz jpremnogih izkušenj, da oni, ki ima tnalo4 dostikrat raje in več da od onega, ki živi v izobilju. Ni res, da bii idealizem že bil izumrl v naših vrstah. Zato smo prepričani, da naš poziv ne ostane brez uspeha. Nočemo pa enega: da bi se odzivali zopet le eni in- isti, si mogoče od ust odtrgavali, dooim b; večina stala ob strani. Deviza naša bodi: Rad dain in dvakrat toliko dam, ako vem, da dalo tudi drugi, da moj daf ni le slučajen kamenček v skupni zgraclbi, ampak važen in potreben donos. Zato predlagamo članstvu sledfeče: Zavežimo se, vsak posameznik s poscbno zaveznico, da ob izplačilu razHk (v dveh obrokih) darujemo Učiteljskemu domu v Ljubljani, oziroma \ Mariboru po 100 Din, 200 Din, ako se najde v vsaki oblast; vsaj 500 tovarišev in tovarišic, ki storijo istoi. Obveznost za vplačSlo zneska bi stopiia tore.< šele v veljavo, ko^ je doseženo označeno število podpisov. Vsaka oblast zbira za svoj dom. iPrijave bi sproti izkazoval »Učiteljski Tovariš«. Plemenito tekmovanje naj bi se začelo med obema oblastima, med posameznimi okraji, dništvi, šolami in članli, med tovariši in tovarišicarni. Afi jc preveč, kar zahtevanio, ali se bomo \arali \^ svojlh upih? — Prepričani smo, da bo odziv častno izpričal upravičenost naše vere v stanovsko zavednost slovenskega učiteljstva. Računamo trdno vsaj na odziv onih, koiih razlika znaša 1000 Din in več. Onii pa, kojih razlika dos-ega 3000 Din, na) bi podpisali, akio le količka! mogoče, obveznico za 200 Din. Prihodnji številki »Učit. Tovariša« bo priložen obrazec obveznice 'za vsakega člana. Vsaki šoli, kjer se je priglasil vsai en'obveznik. se dcj>cšljeta dve položnici Učiteljskega doma v Ljubljani oziroma v Mariborti. Tovariši, tovarišice! Storite vsak svo.e, da akcija čim lepšc uspe. VpHvajte na sotovarise in jih pridobite za stvar. Smatrajte stvar kot častno zadevo nasega stanu. Dokažite. da idealizem, s katerim se je nekdaj ponašal naš stan, še živi, živi tudi v vrstah mlajše generaci.je. Dokažite, da nejeverniki nimajo prav in da učteljska solidamost, tovarištvo, stano\rskai zavediiost niso fraze, ampak realna sila. Po skiepu seje ožjega sosveta Poverleništva U.IU — Lfiibljana. dne 31. januarja 1929. Antlrej Skulj. poverjenik.Josip Kobal, ta.:nik.