GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, ?. novembra 1958
mamuaamsBamamMBmuBKaumummmmKMmmmmmmmn
LETO V. — ŠTEV. 86
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Na podlagi 2. člena temeljne Utedbc o finančno samostojnih zabili (Ur. list IL.Rj št. 51/51) in točke 27. člena statuta okraja jjubljana je okrajni ljudski odbor rJubljana na seji okrajnega zboru Da seji zbora proizvajalcev dne *• oktobra 1958 sprejel
ODLOČBO
0 Ustanovitvi Zavoda za zadružno gradnjo OLO Ljubljana t.
Ustanovi se Zavod za zadružno tffidnjo 01,0 Ljubljana (v nadalj-c,u besedilu: zavod) kot finančno dostojni zavod.
bedež zavoda je v Ljubljani.
^avod ima tele naloge:
~~ izdela program zadružne sta-vvanjske izgradnje v skladu s Infektivnim planom okraja Ljub-
L'.~r organizira hranilno službo v dal v v‘h ustanov, zavodov, gospo-v|.]*kjK in drugih organizacij ter člane kolektivov in po-' l(:ziiJk(. v zadružno gradnjo; j, ^ Zagotavlja finančna sredstva s‘? izvajanje programa zadružne . .“Dovanjske izgradnje s sklepa -j Jutn posojilnih pogodb z organi (|.'' inskih kreditnih skladov za zidn-.stanovanjskih hiš in z nngaži-i,‘!lj(‘'n namenskih vlog zadružnih "ttcrese ntov;
oskrbuje dodelitev potrebnih čitljivih zemljišč po organih nb-sj)|07,u ljudskih odborov iz sklada
n;,rMlega ljudskega premožen iu. o |(,'*'1, zamenjavami ali darili t> 111 v,><li potrebno evidenco;
Proučuje pogoje sodobne za-stanovanjske izgradnje in Si>(’ ,v*Ja ekonomske analize s po liin; "u ozirom nn državljane z. majhnimi dohodki: s p() .''Porablja znanstvene izsledke i*(rr. ,r°fja zadružne stanovanjske DitV(, 'Vie zaradi proizvodne poce-
VatljskiT!'in-OVnnj za(*rus*Doo-
®ikovVk>Jtt*ujc delovno silo zadruž-* M>o *>r‘ Rradnji stanovanjskih hiš tlel; a*umu z izvajalci gradbenih
j 'DvCs*V*yzetna za zadruge izdelavo ^DČrte * U^kih programov, oskrbuje 'Ui dov,S,v novanjskih hiš in gradbe-|	01 jenja;
jh	natečaje in oddaja
jPruvi; a dela v izvajanje ter zdajeJ Vse posle investitorja do 'Porabnega dovoljenja; j!e Kta,i ”yr^° pospeševanja zadruž-' sVqiji Je gradi stanovanjske hiše j ^	|( sredstev na zalogo;
Zadrugam vso pravno in l*vlja,ij,ilj*k° pomoč pri njih usta-
l)e in ‘Uu Pristojnim organom mne->0 uiu. x ,KC 0 vseh vprašanjih, ^Dištvo UJ(> ^“"ovunjsko za-
5.
Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga da v upravljanje ustanovitelj in s premoženjem, ki ga ustvari s svojim poslovanjem.
4.
Organa zavoda sta upravni odbor in direktor. Upravni odbor šteje II članov; sestavlja ga 8 članov, ki jih imenuje organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda, 2 članu, ki jih izvoli osebje zavoda izmed sebe in direktor zavoda. Direktorja zavoda imenuje in razrešuje okrajni ljudski odbor.
5.
Zavod ima tele sklade:
—	sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila (sklad za nadomestitev in dopolnitev);
—	sklad lastnih obratnih sredstev;
—	sklad zu pospeševanje hranilne službe in zadružne gradnje;
—	sklad za zidanje stanovanj delavcev in uslužbencev zavodu;
—	sklad za nagrade drilnvcev, uslužbencev in sodelavcev zavoda (sklad za nagrade).
6.
Plače delavcev in uslužbencev zavoda se določijo s pravilnikom, ki ga predpiše upravni odbor zavoda v soglasju z ustanoviteljem zavoda.
7.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za stanovanjske zadeve okrajnega ljudskega odbora.
8.
Do 31. decembra 1958 grbdo vsi stroški zavoda v breme povišanega predračuna Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana. Odredbodajalec za izvrševanje tega predračuna je direktor zavoda za stanovanjsko, izgradnjo OLO Ljubljana.
9- .
Ta odločba se objavi v »Glasniku«:, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: Ot/5-13721/2-58.
Datum: 5. novembra 1958.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora:
dr. Marijan Dermastja 1. r.
ObrczložStev Sveta za stanovanjske zadeve OLO Ljubšjaia k ustanovitvi Zaveda za zadružno gradnjo
Mestni svet je na 4. seji dne 8. julija 19j8 zuuolzil Svet za siu-novaiijSKo zadeve UuU Ljuoljaaa, tla nuj se za razvoj stanovanjskega zadru/.ništva ustanovi skupna organizacija stanovanjskih zadrug, ki bo reševala vse probleme stanovanjskega zadružništva. Ob tej organizaciji naj sc razvija tudi tehnična služba, ki bo vršila naloge neposrednega investitorju za stanovanjske zadruge.
Svet za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana je večkrat razpravljal o tej zadolžitvi ter dal pobudo zu imenovanje iniciativnega odbora za ustanovitev zveze stanovanjskih zadrug. Toda zaradi današnjega pravnega stanja to ni bilo mogoče. Zavod zu stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana je stanovanjskim zadrugam nudil delno pravno in organizacijsko pomoč, toda naloge, ki so splošno družbenega pomena, kot jo tipizacija gradbenih elementov, uvedba novih materialov, organizacija sodelovanja z gradbeno opera-tivo in industrijo gradbenega materiala, od česar sc pričakuje večja proizvodnja, pocenitev stanovanjske izgradnje, so ovirale Zavod v poglabljanje zadružne stanovanjske izgradnje in presegale njegove kapacitete. Samo stanovanjsko zadružništvo je posebna in obsežna tematika na področju stanovanjske politike. Zato potrebuje samostojno organizacijsko vodstvo.
Potreba po samostojnem organu za izvajanje organizirane stanovanj-
ske politike se kuže vsak dan bolj. V Ljubljani se položaj že bistveno spreminja, ni pa tako v ostalih industrijskih centrih okraju kot so: Domžale, Mengeš, Trbovlje, Zagorje.
Zaradi tega je potrebno, da se ustanovi poseben Zavod za zadružno gradnjo, s katerim bo družba obdržala učinkovit nadzor nad reševanjem stanovanjskega zadružništva, približala državljanu interesentu zadružno vključevanje ter preprečila, da bi se stanovanjsko zadružništvo razvijalo na povsem stihijski način.
V Ljubljani je registriranih nad 100 stanovanjskih zadrug, toda od teh je le ena tretjina dosegla svoj cilj. Ostale se sicer trudijo, da hi uspele, toda raznovrstne ovire, posebno pa vprašanje lokacij, načrti in problemi pravne narave, preprečujejo uspešnejši napredek.
Ob vsem tem pa zadružniki izgube ogromno časa in pogostokrat so njihova prizadevanja brezuspešna.
Družba je vsekakor zainteresirana, da vprašanja majhnih lokacij in pomanjkanje izvajalcev gradbenih del na majhnih gradbiščih ne sinejo biti ovira zu razvoj stanovanjskega zadružništvu. Uspešen razvoj zadružne stanovanjske izgradnje je tedaj osnovano pričakovati le, če se ustanovi zavod za zadružno gradnjo, ki hi na velikih kompleksih gradil tako bločne kot vrstne stanovanjske hiše. Preiti je treba iz široke fronte ustanavljanja stanovanjskih za-
drug z majhnim številom članov na široko fronto gradnje na velikih kompleksih z majhnim številom zadrug, ki bodo imele veliko število članov. Zavod za stanovanjsko izgradnjo 01,0 Ljubljana ima seznam 250 interesentov, ki bi se rudi vključili v zadrugo pa se ne morejo, ker ni zadrug, ki bi jih sprejela v članstvo kot interesente za gradnjo, čeprav imajo prihrankov cca 150 milijonov dinarjev.
Pri zbiranju dodatnih sredstev za stanovanjsko gradnjo imajo doslej vodilno vlogo gospodarske organizacije, zavodi, ustanove in le v manjši meri zadružniki sami, čeprav po drugi struni vemo, da hranilno vloge naraščajo ter da se v tej zve-' zi še ni pristopilo k organiziranemu namenskemu varčevanju. Zaradi tega obstojajo tudi določene težave pri vključevanju državljanov v zadrugo. Državljani se le premalo zavedajo, da je pri zadružni gradnji treba sodelovati z lastnimi sredstvi, ki so raz ul tat organiziranega namenskega varčevanja.
Stanovanjsko zadružništvo ima danes dve poglavitni hibi, to je, da se je razvijalo povsem stihijsko brez organiziranega namenskega varčevanja in da je v večini primerov prekoračilo ekonomske zmogljivosti družbe in poedinca. Posamezne zgrajene stanovanjske enote so imele do 100 m1 in Še več koristne stanovanjske površine in čeprav je zadružnik imel za gradnjo milijon in še več lastnih sredstev, so znašale odplačilne anuitete mesečno tudi do 7000 dinarjev. Perspektivni družbeni plan določa, da znaša povprečna vrednost stanovanja 2 milijona dinarjev, dočim je znašala vrednost doslej zgrajenih zadružnih stanovanj tudi 3,5 do 4 milijone dinarjev. Zato družbeni interes narekuje, da sc osnuje družbeni organ, ki bo organizirano vplival na razvoj zadružne stanovanjske izgradnje v nakazani smeri. Za sedanje pravno stanje je zato najprimernejša organizacijska oblika zavod s samostojnim finansiranjem.
Popravek
Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da je v besedilo odločbe o najvišjih stroških trgovine na drobno za pšenično in rženo moko in naj višjih stroških za pečenje kruha, ki je bila objavljena v »Glasniku« št. 82/58, zašla spodaj navedena napaka. Zato se daje
POPRAVEK
odločbe o najvišjih stroških trgovine lin drobno zn pšenično in rženo, moko in naivišiili stroških za pečenje kruha
V prvem odstavku IV. točke je črtati besede »nn kg moke feo skladišče grosista« in se besedilo tega odstavka pravilno glasi:
»Pekarskim podjetjem in pekarnam na območju okraja Ljubljana se za peko krnim iz pšenične in ržene moke določijo najvišji stroški poke in prodaje kruha na 1 kg, in sicer za:
STRAN 426
GLASNIK
1.	kruh	iz	moke	tipa	»1100«	do	4.	kruh	iz	moke	tipa	>600«	do
13,80 din;	12,50	diu;
2.	kruh	iz	moke	tipa	>1000«	do	5.	kruh	iz	moke	tipa	>400«	do
13,00 din;	14,00	din.
3.	kruli iz moke tipu >950« do	Iz Skupščinske pisarne
13,00 din;	OLO Ljubljana
bora Ljubljana Drago Vončina, inšpektor za osnovne šole OLO Ljubljana;
Izvcliive, imenovanja in razrešitve
6. V upravni odbor Sole za socialne delavce se za naslednjo mandatno dobo imenuje Ignac Voljč odbornik okrajnega zbora;
na 3. skupni seji OLO dne 24. oktobra 1958
7. Za direktorja Zavodu za za-io OLO
1.	Za sodniku za prekrške pri Senatu za prekrške OLO Ljubljana je. bil izvoljen Metod Marinček;
2.	Pri okrajnem sodišču v Ljubljani se razrešite dolžnosti sodnika Vinko Hozjan in Štefan Lebar;
3.	Kot član Sveto za tržišče se' razreši inž. Rudolf Jenčič in imenu-
je za člana svetu za urbanizem OLO;
4.	Kot član Sveta za urbanizem se razreši Alojz Dular in imeni^c za člana sveta za tržišče OLO;
5.	V šolski svet Višje gospodinjske šole-v Grobljah se imenuje kot zastopnik okrajnega ljudskega od-
družno gradnjo OLO -Ljubljana se imenuje inž. arh. Jurij Jenšterle;
8.	Anton Ogorelc se razreši dolžnosti direktorja Zavoda za gospodarsko ureditev ljubljanskega barja;
9.	Za v. d. direktorju Zavoda za gospodarsko ureditev ljubljanskega barja se imenuje inž. Herman Viktor, uslužbenec tega zavoda.
II. poglavje
Industrija
Predvideva se v letu 1958 povečanje proizvodnje v industriji v primerjavi z letom 1957 zn 7%. Za večjo proizvodnjo je potrebno dvigniti storilnost dela in izkoristiti obstoječo zmogljivost obratov. Gradnja novih obratov ali rekonstrukcija obratov se v tem letu ne predvideva. Naloga »Industrije usnja« Vrhnika je, da na račun izpadanja surovin — svinjskih kož — išče nadomestitev novih izdelkov zn izko-riščenje svojih zmogljivosti. Op6' karna Vrhnika se zadolži za izdelavo študija in programa za nadaljnji razvoj podjetja in rešitev vprašanja stalne zaposlitve delovne sile.
(HM INSKI LJUDSKI ODBORI
III. poglavje Kmetijstvo
V letu 1958 predvidevamo, da s° bo na območju občine povečal®
»ri-
0BČINA VRHNIKA
415.
Na podlagi 1. odstavka 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 52/57), 26. člena statutu občine Vrhnika, v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1958 (Ur. list FLRJ št. 54/57), določbami zveznega družbenega plana LR Slovenije za leto 1958 (Ur. 1. LRS št. 3-7/58) ter določbami družbenega plana okraju Ljubljana za leto 1958 (»Glasnik« št. 45/58) je občinski ljudski odbor Vrhnika nn seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. aprila leti; 1958 sprejel
leta 1957 zajetih 87% vseli krav ple-menic ali 18% več kot letu 1956.
Gozdarstvo
Posek v privatnem sektorju na področju občine Vrhnika je v letu 1957 znašal 8732 m* stoječega lesa, od tega 5847 m’ iglavcev in 2885 m’ listavcev. Od skupnega poseku je bilo porabljeno za domačo uporabo 1575 m3 iglavcev in 2033 m3 listavcev, prodanega je bilo skupaj 5124 m3 lesa.
V družbenem sektorju je leta 1957 posek znašal 3307 m3 stoječega lesa, od tega 2490 m3 iglavcev in 817 in3 listavcev.
Zadružništvo
Na področju občine posluje 8 kmetijskih zadrug. Te zadruge se ukvarjajo s kmetijskimi in nekmetijskimi dejavnostmi, predvsem s trgovino. Promet odkupa kmetijskih proizvodov in lesa so je v primerjavi z letom 1956 povečal za 33%, v trgovski mreži kmetijskih zadrug na maloprodajo pa se je promet povečal zn 22%. Zadruge niso bile dovolj aktivne, da bi odkupile tržne viške na svojih področjih.
kmetijska proizvodnja zn 3% v prJ' merjavi z letom 1957. Na povečani6
kmeti iških nrnizvnHnv lin vnlivO"6
kmetijskih proizvodov bo vpliva še nadaljnje povečanje uporab6 umetnih gnojil, zaščitnih sredstev *® ostalih agrotehničnih ukrepov.
Z urejevanjem barja, z upošt6'
Gostinstvo
DRUŽBENI PLAN
občine Vrhnika zn leto 1958
L DEL
SPLOŠNI PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1957
V letu 1957 jje .bilo v privatnem sektorju pogozdenih 7,80 ha površin in posajenih 35.000 sadik. Za gojitvena in varstvena "dela se je porabilo 308.000 din. Čiščenje gozdov se je izvrševalo na površini 31,10 ha, za to delo se je porabilo 378.000 din.
Kakor v zveznem, republiškem in okrajnem merilu je bila tudi v občini Vrhnika v letu 1957 dosežena povečana proizvodnja.
Popravila gozdnih cest privatnega sektorja so bila izvršena v dolžini 98 km. Za tu popravila je bilo izplačanih 3,100.000 din. Sredstva so se porabila iz gozdnega sklada.
Gostinska mreža na področju občine je v letu 1957 v primerjavi z letom 1956 povečala promet za 22%. Na povečanje prometa je vplival večji priliv turistov Iz drugih krajev. Število gostinskih obratov ne zadostuje potrebam. Izvršen je bil plan gradnje turističnih objektov, vendar še vsi turistični objekti niso dograjeni. Pripravlja sc investicijski program za gradnjo novega hotela, da bi rešili vprašanje prenočišč in da bi nudili gostom solidno postrežbo. Namerava se izvršiti reorganizacijo gostinske mreže in osamosvojiti gostišča.
vanjem obstoječih in gradnjo večjih in manjših odvodnikov se bo j izboljšala in povečala krinska ba*® zn govejo živino, kar je prvi pog°J za dvig živinoreje. Kmetijsko P°' sestvo »Cankarjevo« Verd bo z n>6' lioracijo in arondacijo zemlji?*68 prešlo nn čredinske pašnike, P®-"8 bo urejena na sodobni način z el e®' tričnimi pastirji. S tem bodo p°v"‘ j čnli stalež goveje živine za s* odraslih krav. Predvideva se, da ®, bo povečal pridelek industrijski” rastlin in povrtnin. Pri industrij' škili rastlinah se zlasti predvidev® povečanje pridelkov lanu in son6' nie. Zavod za pospeševanje živi®®' reje se bo kadrovsko izpopolnil, bil bo še enega veterinarja, tak0 da bo veterinarska služba kos n®' logom kurativne in preventive službe v živinoreji. Prav tako s predvideva, da bo
osemenjeval®8
služba v letu 1958 zajela 90% v®6
krav plemenic.
Industrija
Industrijska podjetja so v letu 1957 v primerjavi z letom- 1956 povečala proizvodnjo za 7%, v dohod'
Gradbeništvo
Gradbeniška dela na področju občine so se v primerjavi z letom 1956 povečala za 73%. Na povečanje gradnje je pozitivno vplivala razdelitev sredstev iz stanovanjskega
Obrtništvo
Obrtništvo družbenega sektorja je v letu 1957 povečalo celoten dohodek v primerjavi z letom 1956 za
zn 23% Povečanie nrnizvndnie aemev sreosiev iz stanova?!jsKega	Izpolnjene so bile naloge obrt-
stroji iu opremo za povečanje zmogljivosti in večjo storilnost dela. V ta namen je občina dala investicijsko posojilo iz občinskega investicijskega sklada v višini 2,700.000 dinarjev.
II. DET.
IV. poglavje Gozdarstvo
r)llU'ti
ganjem storilnosti in boUšo organi-'	«\ktorjn v višini 25.400.000 di-
oprema v mlinski industriji, kar je dinarjev. "	‘L® PH s() bila na
pripomoglo k povečanju proizvod- razpolago sredstva sklada gospodar-njc dohodku.
Po okrajnem družbenem P'-1,0 za leto 1958 se predvideva, da ^ posek v privatnem sektorju im P° 1 ročju občine Vrhnika znašal 70 stoječega lesa. od tegax5000 m3 ifj‘a,, cev in 2000 m3 listavcev. Od s®11,!!,
nega poseka bo za domačo pot66
■b®
v t#
porabljeno 1144 m3 iglavcev in 10 listavcev, zn pr0<1'
Kmetijstvo
Skupna površina zemljišč na območju občine Vrhnika znaša 10.994 hektarov, od tega je obdelovalne površine 4672 ha, kmetijske površine 1039 ha, gozdov in nerodovitne površine 5283 ha.
V kmetijstvu je povečana proizvodnja v primerjavi z letom 1956 za 9%. Na povečanje proizvodnje je vplivala večja uporaba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, s tem pa sc je dvignila živinoreja in mlečnost krav. K napredku živinoreje je prispeval velik del Zavod za pospeševanje živinoreje, katerega je ustanovila občina v začetku leta 1957. Naloga zavoda je, zdraviti živino, zatirati in preprečevati živalske kužne bolezni, vršiti umetno osemenjevanje in kontrolirati mlečnost krav. Zadovoljivo deluje umet-noosemcnjevalna službo, saj je bilo
skib organizacij, namenjena za gradnjo. Gradbena dela bi lahko bila še večja, če ne bi bilo prisilne likvidacije gradbenega podjetja »Standard«, Tolmin, ki ni dokončalo poštnega poslopja na Vrhniki.
kul), metrov
pa 4851 m3.	ej<
V družbenem sektorju bo P0!,()(i lesa.,
GLAVNE NALOGE IN SMERNICE ZA RAZVOJ V LETU 1958
Trgovina
Trgovska maloprodajna mreža še ni zadovoljivo urejena. Izpolnjen jc bil pričakovani blagovni promet, v primerjavi z letom 1956 je bil povečan blagovni promet za 22%. Ustanovljena je bila še ena prodajalna čevljev na Vrhniki podjetja »Planika« Kranj, da se potrošnikom nudi večjo izbiro. Ostala trgovska mreža še ni zadovoljivo rešila vprašanje zaloge raznovrstnega blaga. Tehnična oprema trgovin je zadovoljivo rešeno samo v trgovini »Hrib« in »Delikatesi«. V ostalih trgovinah jc oprema slaba, zastarela In ne ustreza sodobnemu načinu trgovanja.
I,' poglavje
Smernice za razvoj gospodarstva občine Vrhnike v letu 1958 so v skladu z, načeli zvezneira, republiškega in okrajnega družbenega plana. V letu 1058 se predvideva na področju občine nadaljnji porast družbenih proizvodov in narodnega dohodka v vseli panogah gospodarstvo. Na predvideni porast lin vplival nadaljnji dvig proizvodnje v industriji, obrtništvu, kmetijstvu, kakor tudi nadaljnji dvig blagovnega prometa v trgovini in gostinstvu. povečanje gradben e delavnosti, gradnja komunalnih objektov in stunnvan iških blokov. Predvideva se. da se bo družbeni nmizvod v letu ffjgg povečal nasproti lotu 1957 sa 7%.
znašal 2660 m3 stoječega tega 2060 m3 iglavcev in 600 m‘ stavcev.
Gojitev in varstvo gozdo* .^j predvideva za leto 1958 nn 92 lin; posajeno bo 45.500 sadi®- ^ ščnnje gozdov se predvideva nllvllr
Ijeno 937.000 din. Na območju
Sa«;'
vršini 68 Im. Zn gojitvena i® ' .b-
-o6®
b? ob ■a'
■ K' “
se bodo črpala iz. gozdnega s®
st vena dela bo predvidoma "l|l,ir-
"j'
a
I*
bodo znašali 2.300.000 din. ,^'jiid®'
se bodo popravljala gozdna P® ji® dolžini 95 km. Stroški za I®?PrL(f® 1: O ton ono -lin SrCe’ja.
V. poglavje
Gradbeništvo	|iV0-
Gradbena dejavnost se bo Ljo®’ čaju za 50% v primerjavi 1 1957, Predvideva se gradite6 stanovanjskih blokov, osnovnemu# dozidava pekarne, rekonstf^ij# kovinarskega obrata, rckonst1-1
vodovoda in novogradnja k®0 jjfi' rije Za gradnjo blokov jn J A0rl'
rije /a gradnjo piokov . «(0r dualnih stanovanj se bodo
GG GG^CJS
GLASNIK
STRAN 427
s>‘u sredstva iz stanovanjskega sMada občine v višini 50,800.000 din. '“dolži se »Gradbeno podjetje Vrh-‘okti«, da poveča svojo gradbeno ?'n_°gljivost za 50°/o nasproti letu \™7, istočasno pa okrepi uslužnostno ^javnost in rešuje probleme stalne ZaPoslitve delovne sile.
VI.	poglavje Trgovina
. Skladno s sedanjim razvojem “Sovine na drobno se predvideva Povečanje blagovnega prometa za | v primerjavi z letom 1957. Rc-()^Sanizirala se bo zadružna trgov-s*a mreža, tako da bo v občini le niočno trgovsko podjetje. Nestabilne poslovalnice po vaseh sc °do osamosvojile oziroma o rga nihale kot trgovine na pravila. Za-®?J*i se »Trgovsko podjetje Vrh-,"*a*. da nadaljuje z urejevanjem rj?ovskih lokalov in zamenjavo teh-, ,('ne opreme. Podjetje naj skrbi za v01 i*<> založenost' trgovin z raznoličnim blagom. Pripraviti je teh-. ,< no dokumentacijo za gradnjo JKovskega lokala v bodočem sre-d,^u Vrhnike.
VII.	poglavje
Zadružništvo
i V letu |958 se predvideva pri litijskih zadrugah na področju . ,Pe Vrhnika izvršitev rcorgani-njihovega poslovanja s tem, K'! bodo vse kmetijske zadruge opu-v llc nekmetijsko dejavnost, pred-'('ni trgovino. Zadolži se vse kino-^Jske zadruge, da bodo intenzivneje odkup tržnih viškov na svo-jj? Področjih. Urediti je vprašanje, .< 0 ho nadaljeval gradnjo zadruŽ-„ Rn skladišča na Vrhniki, odnosno pjr.a('njo nadaljevati preko koopera-°^čin|Vse^' kmetijskih zadrug v
Vlil. poglavje Gostinstvo in turizem Predvideva sc nadaljnje povečali6 prometa v gostinstvu, in sicer 8a 5*/o nasproti letu 1957. Osnmo-Jjojena gostišča je organizacijsko tetr<)iti, pri tem po je gostišča, pri ka-, r'ni možna sanitarno tehnična tej ‘tev, treba ukiniti. Delati je na k(|nL <hi se v letošnjem letu do-Kr,?i P 11 ri'di dokumentacija za Po s »K ° nov,‘ga hotela na Vrhniki. 9rcj.na naloga je organizacijska 1 '*ov družbene prehrane.
Na
IX. poglavje
Obrtništvo
0r).„" °snovi vlaganja investicij v (inJ1’0 in širitev obrtnih obratov dvjJ ’c,leRa sektorja ter nadaljnjega <la j? *lorilnosti dela se predvideva, 15»/ 0 Povečan celotni dohodek za dv(g Primerjavi z letom 1957. Isti bera a°hodka se pričakuje v zaseb-"a n„Sok,°rju obrtništva. Posebne (P® so:
fitev "!uhdjn ja modernizacija in ši-Ustnji0“.^oječili obratov v okviril Pili .n, 'mančnih možnosti in lnst-h) ,a<‘ov obrtnili podjetij:
*irj(Vj ,n obrtna podjetja pri svoji i^iio Jn Jahanju zmogljivosti Isto-iavn,,., rfP>jo pravo uslužnostno de-"adiil j, . °r da v tem okviril iščejo l'°vihJn i ,noJnosti za ustanavljanje c) r>»S u.?no*inih obratov;
Pri n«!, xVi.na 'n primerna politika Posti .ohzaeiii družbenih dejav-lr°mn dajatev z vidika stn-e, ,een ter upoštevanje blo-edstev investicijskega sklada.
X. poglavje
. Kot l Komunala
soboslikarstvo, Vodovodno instala« terstvo, Elektron, Kino Cankarjev dom, Vrhnika.
Storitve in proizvodnja komunalnih podjetij so bo v letu 1958 znatno dvignile. Pekarna Vrhnika bo izvršila dozidavo in rekonstrukcijo obrata ter postavila novo parno p$6 ter s tem povečala proizvodnjo krnita.
V Mlekarni Vrhnika se predvideva izvršitev modernizacije strojnega parka ter ureditev prostorov za pasterizacijo mleka in polnjenje steklenic. Pri Klavnici se predvideva ureditev tehnične opreme, kakor tudi v prodajalnah mesa. Potrebno je odpreti novo prodajalno mesa na Stari cesti.
III. DET,
PREDPISI
O EKONOMSKIH INSTRUMENTIH OBČINE VRHNIKA ZA LETO 1958
XI.	poglavje
Amortizacija
Vse gospodarske organizacije plačujejo amortizacijo po stopnjah, ki so določene z. zveznimi predpisi.
XII.	poglavje
Obresti od sklada osnovnih sredstev
Obrestna mera od sklada osnovnih sredstev znaša za: a) Trg. podjetje Vrhnika 2°/o, te Obresti pripadajo občinskemu investicijskemu skladu; b) kmetijske zadruge 2%>, te obresti pripadajo skladu osnovnih sredstev zadjuge, ki jih plačuje.
XII. poglavje
Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij
Del dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka organizacij, vlagajo: 1. Kmetijska zadruga, Verd 85®/« v občinski inv. sklad in 15®/o v sklad e,sil. sredstev gospodarskih organizacij; 2. Kmetijska zadruga Vrhnika 83®/« v občinski iftv. sklad in 15®/« v sklad osn. sredstev gospodarskih organizacij; 5. Kmetijska zadruga Dragomer 756/o v občinski inv. sklad in 25 •/« v sklad osn. sredstev gospodarskih organizacij; 4. vse ostale kmetijske zadruge 70% v občinski inv. sklad in 50®/e v sklad osn. sredstev gospodarskih organizacij; 5. Kmetijsko posestvo Cankarjevo Verd 100 °/o v sklad osnovnih sredstev gospodarskih organizacij.
XIV.	poglavje Dopolnilni proračunski
prispevek iz osebnega dohodka
10°/o dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka plačujejo vse nepevšalizirane gospodarske organizacije, ki poslujejo na območju občine.
XV.	poglavje
Občinski prometni davek
Za pobiranje občinskega prometnega aavka od prometa z izdelki in storitvami veljajo do objave občinskega odloku o občinskem prometnem davku tarifo okrajnega odloka o pobiranju občinskega prometnega davka za območje okraju Ljubljana (»Glasnik« št. 50/56 in 55/57).
Občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja ter pa individualnih proizvajalcih se obračunava in plačuje z veljavnostjo od 1. aprila 1958 dalje po posebnem odloku ObLO Vrhnika (»Glasnik« št. 52/58).
Občinski prometni davek od prometa na drobno se plačnic po odloku ObLO Vrhnika (»Glasnik« št. 64/56 in 81/57), oziroma po odloku ObLO Vrhnika (»Glasnik« št. 32/58).
XVI. poglavje	nih poklicev In od premoženj se
Občinska doklada	pobira po določbah odloka o uvedbi
Za leto 1958 se določi občinska občinske doklade od kmetijstva, doklada;	samostojnih poklicev in premoženja
a)	za kmetijstvo enotna stopnja v občini Vrhnika za leto 1957 (»Glas-21% od katastrskega dohodka; nik« št. 45/57).
b)	občinska doklada od samostoj-
XVII. poglavje
SKLADI IN NJIH SREDSTVA
A. Občinski investicijski sklad
V občinski investicijski sklad se bodo v letu 1958 stekala naslednja sredstva:
v 000 din
1.	25«/o prispevka od dohodka nepavšulistov, za politične
teritorialne enote.......................................6.598
2.	42®/o obvezne občinske doklade v kmetijstvu ....	1.309
3.	Občinska taksa na pse..................................... 177
4.	45®/o takse na priprave za proizvodnjo.................... 734
5.	20 °/o zeml j urine kmetijskih organizacij................ 128
6.	Del prispevka od dohodka trgovine, komunale, pavjsuli-
stov In KZ...............................................5.138
7.	Obresti od osnovnih sredstev gostinstva, obrti in komunale ................................................. 1,018
8.	Obresti od sklada obratnih sredstev obrti, gostinstva in
komunale.................................................  884
9.	Anuitete in obresti......................................3.878
Skupaj priliv sredstev v letu 1958 (100®/« blokirano) 19.864
10.	Razdeljena a neizkoriščena sredstva iz leta 1957 . . .	1.111
11.	Sproščena blokaeija leta 1957	...................... 3.552
12.	Prosta sredstva za koriščenje v letu 1958 .......... 4.633
Od skupnega zneska prostih sredstev se vzame 10®/« kot posojilo proračunu, ostanek se porabi za že odobrene kredite iz leta 1957 in za posojilo kinu »Cankarjev dom« Vrhnika.
B. Občinski stanovanjski sklad V sklad sc bodo v letu 1958 stekala naslednja sredstva:
v 000 din
1.	90 °/o stanovanjskega prispevka od gospodarstva — ne-
pavšulisti — brez 21P in gradbišč.................... 20.488
2.	50 %> stanovanjskega prispevka od ŽTP............... 255
3.	100 °/o stanovanjskega prispevka od pavšalistov . . .	5.303
4.	90 ®/o stanovanjskega prispevka izven gospodarstva in
proračuna OLO in ObLO..................................5.143
5.	90 ®/o stanovanjskega prispevka zavodov in ustanov
OLO in ObLO . >........................................2.163
6.	Prispevek po stopnji 2®/o od	najemnine JLA ....	710
7.	Najemnina, amortizacija in procenti od najemnine lokalov ...............................................1.832
8.	Anuitete- in obresti..................................2.000
Skupa sredstva iz leta 1958 , . . 37.894
9.	25«/o blokaeija sredstev leta	1958 .................. 9.473
10.	Ostane sredstev za izkoriščanje..................... 28.421
11.	Sproščena blokaeija iz leta 1957 .................... 3.208
12.	Neizkoriščena razdeljena sredstva iz leta 1957 .... 18.626
Prosta sredstva zn koriščenje v letu 1958 . , . 50.255
Prosta sredstva sklada se bodo porabila:
1.	Razdeljeno v lotu 1957 bo koriščeno v letu 1958 . . . 18.626
2.	Zdravstveni dom Vrhnika — stanovanja..................2.000
, 3. Komunala za komunalno dejavnost .....................11.000
4.	Kmetijsko posestvo Cankarjevo Verd za stanovanja .	3.000
5.	Zasebniki.............................................6.000
6.	Industrija usnju Vrhnika — za stanovanjski blok . . .	9.000
7.	Rezerva................................................ 629
Skupaj . . . 50.255
C. Občinski cestni sklail
V sklad se bodo v letu 1958 stekala naslednja sredstva:
v 000 din
1.	Prometni davek od zasebnih prevoznikov...............1.200
2.	30 ®/o' takse na vprežna vozila....................... 984
3.	Občinska taksa na motorna vozila....................... 144
4.	Dotacija proračuna 1958 '............................12.000
Skupaj sredstva 1958 . . . 14.328
3. 40 °/e blokacije sredstev leta 1958 brez dotacije proračuna 1958	....................................... 931
6.	Ostane sredstev leta 1958 zn koriščenje..............13.397
7.	Prosta blokaeija sredstev iz le la 1957 ............... 500
8.	Neizkoriščena prosta sredstva iz leta 1957 ......... 12.600
>Vsa prosta sredstva za koriščenje v letu 1958 26.497
Prosta sredstva sklada se bodo rabila:
1.	Vzdrževalna dela mostov..............................4.360
2.	Tekoče vzdrževanje cest...............................2.000
3.	Kanalizacija Starc ceste in Klisa.....................4.000
4.	Vzdrževanje dela cest v novih naseljih................2.900
5.	Površinska obdelava Stare ceste......................11.237
6.	Rezerva.............................................  2.000
Skupaj . . . 26.497
STKAN 428
GLASNI*
XVIII. poglavje
BILANCA SREDSTEV PRORAČUNA A. Dohodki
v 000 din
1.	54 »/o od osebnega dohodku nepavšalistov...........19.043
2.	Dopolnilni prispevek od oseb. dohodka nepavšalistov	4.100
5. 54% od osebnega dohodka zavodi, uradi in ustanove	6.020
4.	70% od dohodka pavšalistov komunalnih podjetij . .	800
5.	80% iz osebnega dohodka pavšalistov................ 6.000
6.	Del dohodnine od kmetijstva . . . . . . . . . .	12.200
7.	Del dohodnine od obrtnikov in samostojnih poklicev .	5.500
8.	58% obvezne doklade od kmetijstva.................. 1.807
9.	100% neobvezne doklade od kmetijstva...............15.795
10.	100% doklada samostojnih poklicev in obrtnikov . .	600
11.	Občinski prometni davek............................ 6.000
12.	Davek na maloprodajo v trgovini ........	5.400
15. Davek na prodajo alkoholnih pijač v trgovini . . .	1.250
14.	Davek na prodajo alkoholnih pijač v gostinstvu, družbeni in zasebni sektor ............................... 7.270
15.	Zvezni prometni davek zasebnikov................... 10.500
16.	Občins' e takse....................................
17.	Dohodki uradov in ustanov . ....................... 1.400
18.	Presežek iz leta 1957 ...............v.............
19.	Povračilo gozdarstvu za gozdarsko službo........... 858
20.	Razni dohodki:
a)	razni dohodki...............	. ............... 200
b)	zemljarina nekm. gosp. organizacij............... 1.400
21.	Dotacija okraja Ljubljana.......................... 15.680
22.	10% investicijskega sklada — posojilo.............. 466
Skupaj . . . 117.569
B. Izdatki
1. Administrativni proračun
96.569
2. Negospodarske investicije......................21.000
Skupaj
117.569
XIX. poglavje KONČNE DOLOČBE
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da po potrebi izda natančnejša navodila za izvajanje družbenega plana.
Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1958 dalje. Vrhnika, dne 14. aprila 1958.
Štev.: 156/5-58.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Janez Brenčič 1. r.
416.
Na podlagi 16. in 50. člena zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52). 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih
(Ur. list FLRJ št. 15/56) ter 2. in 5. točke 26. člena statuta občine Vrhnika je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. aprilu 1958 sprejbl
. 117.569.000 din 117,569.000 „
ODLOK
o proračunu občine Vrhnika za leto 1958
1. člen
Proračun občine Vrjinika za leto 1958 s posebnimi prilogami obsegu: I. Občinski proračun:
z dohodki........................
z izdatki .......................
II.	Proračune finančno samostojnih zavodov:
z dohodki .......................
z izdatki........................
s presežkom izdatkov.............
III.	Predračune proračunskih skladov:
z dohodki .......................
z izdatki........................
in presežkom izdatkov nad dohodki
45.845.750	din
51.127.750	„ 7,284.000 „
14.497.000	din
26.497.000
12,000.000 „
2. člen
Presežek izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v znesku 7,284.000 din in presežek izdatkov nad dohodki v predračunih proračunskih skladov v znesku 12,000.000 din se krijeta z dotacijo občinskega proračuna.
nance ObLO, da se steka v posamezne sklade.
To dovoljenje lahko izda Svet za družbeni plan in finance ObLO šele po pregledu zaključnega računu finančno samostojnih zavodov za loto 1958.
6.	člen
Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1958 na novo ustanovljeni, potrjuje Svet za družbeni plan in finance ObLO.
7.	člen
Nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se lahko izvršijo le po poprejšnji pritrditvi Svetu za družbeni plan in finance ObLO.
8.	člen
Krediti, ki so v predračunih organov in zavodov predvideni za ho-
norarje in posebno izdatke, sc smejo
kov, po potrebi pa tudi po mesečnih planih dohodkov in izdtflkov.
5. člen
Svet za družbeni plan in finance ObLO Vrhnika sc pooblašča, da najame pri Komunalni bunki v primeru neenakomernega dotekanja dohodkov kratkoročno posojilo s pogojem vrnitve do konca proračunskega leta. Posojilo se snte najeti do višine 75% trofnesočnega planu vsakega tromesečja.
4. člen
Proračun se izvršuje po trome-sečnih planih dohodkov in izdut-
5. člen
Svet za družbeni plan in finance ObLO je pooblaščen, da finančno samostojnim zavodom, ki bodo po svojem zaključnem računu za- leto 1958 dosegli presežek dohodkov nad izdatki, dovoli, da vplačajo v svoje sklade del presežka, ki so ga dosegli po prizadevanju delovnega kolektiva ali z uspešno organiziranim izvrševanjem svojih planov in nalog, ter da določi odstotek od tega dela presežka, ki se vplača v posamezne sklade. V sklad zn nagrade se stoku največ ena dvanajstina rednih osebnih izdatkov, ki so bili izplačani v letu 1958. vendar pa ne več kot 50% tistega dela presežka, za katerega dovoli Svet za družbeni plan in fi-
virmiruti le s poprejšnjim pristankom Sveta za družbeni plan in U* nance ObLO.
9.	člen
Svet za družbeni plan in financ® ObLO je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana proračunske rezerve, o Čemer mora naknadno poročati občinskemu ljudskemu odboru.
10.	člen
Tu odlok velja od dneva objav® v »Glasniku«, uradnem vestnik« okraja Ljubljana, uporablja pa s od I. januarja 1958.
St. 214/8.
Vrhnika, 14. aprila 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Janez Brenčič 1. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH Dohodki
1. dei _ Dohodki iz gospodarstva
51,548.000 din
I s=gtit! šlhkšs/..;
4. del — Ostali doliodki . . . • • • • • •
6.	del — Presežek dohodkov nad izdatki . . .
7.	del — Dotacije • • ................
8.	del — Dohodki iz fondov............
Skupni doliodki . .
1.	del
2.	del del del del del del del
10. del
Izdatki
Prosveta in kultura...........
Socialno skrbstvo.............
Zdravstvena zaščita...........
Državna uprava................
Komunalna dejavnost . . . . Negospodarske investicije . . .
Dotacije .....................
Obveznosti iz posojil . . . .
Proračunska rezerva...........
Skupni izdatki
65,600.000	„
1,400.000	
1,858.000	„
817.000	„
15,680.000	„
466.000	
117,569.000	din
27,508.000	din
5,650.000	„
2.510.000	„
18,571.000	„
9,650.000	„
2t.000.000	„
25.954.000	
1.500.000	„
7,246.000	»«
117,569.000	din
OBČINA LOGATEC
417.
Na podlagi 12. člena, 1. odstavka 15. člena in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19/52), 38. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ štev. 51/53 in 30/54), 1. in 3. člena uredbe o conah za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije državni organi in zavodi (Ur. 1. FLRJ štev. 16/58) ter 23. člena statuta občine Logatec je občinski ljudski odbor Logatec sprejel na seji občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 22. junija 1958
ODLOK
o določitvi tarife za potrošnjo vode na območju občine Logatec.
1. člen
S tem odlokom se določi tarifa za porabo vode, ki jo prodaja potrošnikom Uprava za komunalno dejavnost in nepremičnine občine Logatec.	2. člen
Tarifa za 1 m3 vode znašli:
a)	za splošno potrošnjo 20 din;
b)	za vso ostalo potrošnjo 60 din.
Porabo vode po točki a) tega
člena plačujejo vsi potrošniki, ki porabljajo vodo za svoje lastne potrebe, kakor tudi za potrebe svojih gospodinjstev oziroma gospodarstev.
Porabo vode po točki b) tega člena plačujejo vsi ostali potrošniki vode, gospodarske in druge organizacije, državni organi in zavodi.
3. člen
V primerih, kjer potrošniki vode, navedeni pod točko a) prejšnjega člena, nimajo vodovodnih števcev, plačujejo porabo vode v mesečnih pavšalih, in sicer:
a)	v znesku 30 din za vsakega člana gospodinjstva ali gospodarstva;
b)	v znesku 20 din na vsako glavo živine (krave, konji, prašiči).
4. člen	,
Ta odlok velja od dneva ob.;av
v »Glasniku«, uradnem vestniku okra, ja Ljubljana, uporablja pa se o 1. julija 1958 dalje.
Predsednik ObLO Anin i Petkovšek, 1. r-
OBČIMA
LJUBUANA-BEŽIGRAD
R o 7. p i s
Komisija za uslužbenske zad^' občinskega ljudskega odbora LJ. ljena-Bežigrad razpisuje na P", lagi 21. člena zakona o javnih usu v bencih naslednja mesta uslužben ljudskega odbora:
ldskega odbora:	m
1. pisarniSko uslužbenko s srt.
'•m	znanj®1
in z
strokovno izobrazbo stenografije;	. j
2.	dve pisarmiSkl uslužbenki z ,0 jo strokovno Izobrazbo — zaž® znanje stenografije;
3.	referenta za gradnje in um ; zem — srednja ali visoka lzobra^j0
4.	tržnega inšpektorja s srt
izobrazbo.	„tr v
Kolkovane ponudbe z opisom ■	«.
kovne prakse in življenjepisom^..^,
Ijitc občinskemu odboru Ljubljana. Parmova 33.	e
Komisija za uslužbenske zim^-
Vsphino	druj|1o
n Odločim « imtiinovllvi /uvodu *»
.ršv" i*
Obrazložitev Sveta zn Slanu*«* MVi (love OLO ’ Ljubljano k unton
vodo zo zlitimčho gradnjo.
Popravek odločbe <> ne)vi$j*™ .n r/c' trgovjne mi drobno zn	ncčr11”
moko in nnjvifljih stroSktb	^
kruhu.
•j j Družbeni pita n zn I. 1918 ob* 41f> Odlok o iirornČtuiu 7,1 *oto
Vrhniki.. '	.	pnim6"^
417 Odlok določitvi tarifo *»
vode oboi ne Logatec. . LjubU*n Razpis delovnih mest občine ^ Bežigrad.