V središču Ormož • Le četrtina odpuščenih iz Šarila je našla novo zaposlitev Z> Strani 6 in 7 Štajerski Podravje Gorišnica • Jezni in razočarani starši, ker v vrtcu ne dobijo mesta za otroka O Stran 5 Ptuj, petek, 17. septembra 2021 Letnik LXXIV • št. 72 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Podravje • Preverjanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) v zdravstvu prepuščeno zdravnikom Nenujni primeri brez PCT bodo čakali v vrsti »Nihče zaradi pogoja PCT ne bo ostal brez storitve, brez katere bi se mu zdravje lahko poslabšalo, bo pa morda zaradi tega prišlo do časovnega zamika pri izvajanju nenujnih pregledov,« zagotavlja direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah. Opredelitev pojma, kdaj je stanje bolnika nujno in kdaj ne, je (lahko) zelo široko, zato prihaja do različnih tolmačenj med Vec na strani 3. _ Aktualno Podravje • Okužbe v Domu upokojencev, začeli cepiti s tretjo dozo O Stran 2 Podjetništvo Podravje • Cene ogrevanja kmalu višje tudi za Ptujčane O Stran 5 Turizem Ormož • Manjkajo tuji gostje, ki so večji potrošniki O Stran 8 Kmetijstvo Podravje • Zahteva za prosto rejo pomeni konec srednje velikih kmetij O Stran 9 S-Vo3-3flAä Samotestiranje • Delodajalci nezadovoljni, | j ; stroški bodo znašali desettisoče evrovl Aktualno • Bodo ptujske festivale organizatorji »odpeljali« drufS O Stran 2 r Trg nepremičnin v Podravju • Čeprav so draga, je stanovanj še vedno veliko manj, kot je kupcev Foto: CG 2 Štajerski Aktualno petek • 17. septembra 2021 Ptuj, Podravje • O načinu delitve denarja festivalom in transparentnosti Bodo ptujske festivale organizatorji »odpeljali« drugam? Pri debati o porabi in delitvi občinskih sredstev za izvedbe ptujskih festivalov se mnenjajavnosti že leta krešejo. Tisti, ki so uspešni na razpisu, bi si praviloma želeli še kak evro več iz občinske malhe, s strani občanov in svetnikov pa je pogosto možno slišati očitke na račun nepravične porazdelitve denarja. Medtem ko nekateri organizatorji festivalov dobijo 40.000 evrov, se morajo drugi zadovoljiti s simboličnimi zneski občinske soudeležbe. Ptujski svetniki so pred kratkim - sicer za zaprtimi vrati - razpravljali o tem, kakšna uravnilovka bi bila pravična in poštena ter ali je prihodnost ptujskih festivalov ogrožena. Se bodo tudi drugi - kot letos Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj - selili drugam? V proračunu za letošnje leto ima Mestna občina Ptuj na postavki festivali 120.000 evrov. Gre za denar, ki se razdeli organizatorjem treh festivalov: Arsana, Art stays in Dnevi poezije in vina. Tudi drugim organizatorjem dogodkov gre občina naproti in jim iz drugih postavk nameni sredstva, a v manjših zneskih. Za primer: Rimske igre dobijo iz občinskega proračuna 15.000 evrov. Ker je Mladen Delin kot organizator festivala Arsana, ki je sicer med prejemniki z največjim deležem občinskih sredstev, izrazil nekatere pomisleke, je bil na njegovo pobudo izveden delovni sestanek svetnikov z županjo Nu-ško Gajšek. »Vsem skušamo pomagati, iščemo rešitve, a občinska vreča denarja ni neskončno polna. Dejstvo je, da zaposlitev društvom ne moremo financirati kot si predstavljajo nekateri. Se pa zavedamo, da je sodelovanje Zavoda za turizem pri organizaciji dogodkov ključno in da bo tudi na tem treba kaj narediti,« je vsebino sestanka povzela županja. Čelan: »Mnogi festivali so že odšli iz Ptuja« Kot je dejal Štefan Čelan, so se med drugim na delovnem sestanku dogovorili, da bodo na temo prihodnosti festivalov razpravljali tudi na mestnem svetu, ko bodo govorili o strateških usmeritvah občine na področju turizma: »Že vrsto let ponavljam, da so Mestna občina Ptuj in okoliške občine, kar se tiče tradicionalnih prireditev, usodno povezane. Ali je npr. projekt Dobrote slovenskih kmetij mestni projekt in vsi ostali izhajajoči iz tradicije? Ali je možno, da bi ta projekt postal vseslovenski, če bi ga npr. razvijala samo občina Ptujski mestni svetniki so razpravljali o prihodnosti festivalov, in kot vse kaže, bo to tudi v prihodnje tema za debato. Žetale? Odgovor je na dlani. Mesto izgubi vse tradicionalne prireditve (Kurentovanje, Dobrote, vse poletne festivale, Festival narodno-za-bavne glasbe, Martinovanje itd.). V vseh ostalih okoliških občinah pa nimajo niti kadra niti finančnih sredstev za izvedbo, kaj šele za razvoj teh prireditev. Tako kot se trenutno vede občinska oblast in posamezni izvajalci prireditev, pa smo na dobri poti, da se nam bo zgodilo tako, kot se je v zgodovini že zgodilo s kmetijskim sejmom, ki smo ga razvili na Ptuju in je danes v Gornji Radgoni, obrtnim sejmom, ki smo ga razvili na Ptuju in je danes v Celju, in vinskim sejmom, ki smo ga razvili na Ptuju in je danes v Ljubljani.« Prepričan je, da bi vsaki tradicionalni prireditvi morali dodati še kongresno in sejemsko dejavnost. Tak koncept naj bi začeli razvijati pred leti v konzorciju, »ki pa ga je žal oblast pod vodstvom prejšnjega župana razbila in vzpostavila ■ Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Resnica o selitui NZG Ptuj u Juršince Eden izmed razlogov za letošnjo selitev festivala NZG Ptuj v Juršince je tudi dejstvo, daje ta festival od občine prejemal neprimerno manj sredstev kot ostali festivali (čeprav zadnja leta nekoliko več kot prej), pa tudi, daje bil velikokrat prezrt kot „nepomemben". Zaradi odnosa občinskih služb in zavodov do samega dogodka seje direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak odločil, da letos festival izpelje v Juršincih. Kot pravi, zahteva organizacija tako velikega dogodka ogromno sredstev: »Če smo mi pripravljeni zagotoviti 50.000 evrov, pričakujemo tudi posluh občine in občinskih služb. Tak festival je izjemna promocija za našo družbo in mesto. Kako bo v prihodnje in kje bo festival potekal, še ni odločeno. Sva pa s ptujsko županjo že govorila na to temo, oba se strinjava, daje najbolje, da ostane na Ptuju.« Županja Nuška Gajšek »Upamo, da je bilo to zadnjič« Dejstvo, daje bil letošnji festival, ki ga organizira družba Radio-Tednik Ptuj, v Juršincih, je sprožilo veliko dilem in vprašanj. Županja MO Ptuj Nuška Gajšekje to komentirala: »Gre za poslovno odločitev lastnika. Seveda smo s svetniki o tem neformalno govorili. Drži tudi, da smo dobili veliko klicev občanov, daje zanje selitev v Juršince nesprejemljiva. Ptujska občina z družbo Radio-Tednik sodeluje odlično na več področjih, kako sodelujejo z drugimi akterji v občini, pa težko podajamo ocene. Si pa seveda želimo in od svojih zavodov pričakujemo maksimalno angažiranost in kooperativnost. Strinjam se z vsemi, ki pravijo, da tak festival sodi v staro mestno jedro Ptuja in si seveda želimo, daje to bila prva in zadnja selitve na drugo lokacijo.« Zavod za turizem. Da je šlo za veliko napako, ni treba posebej pojasnjevati.« Klemenc: »Enoten ključ naj velja za vse!« Občinski svetnik Milan Klemene je prepričan, da si bo končno treba naliti čistega vina in ovrednotiti pomen in vlogo različnih festivalov: »Res je, denarja ni neskončno v občinski blagajni, treba pa ga je transparentno in pošteno razdeliti. Pregledati programe in nato postaviti enoten ključ za vse. Nekateri dobivajo denar preko društev, zato svetniki nismo niti upravičeni do podatkov o porabi sredstev. Vse to so stvari, o katerih moramo v prihodnje govoriti.« Enako menijo v Listi Andreja Čuša, in sicer da je treba narediti pregled vseh festivalov, ki se odvijajo, ter jih ovrednotiti na novo. Čuš: »Zaposleni na Zavodu ne morejo le sedeti v pisarni!« Čuš pravi, da naloga Zavoda za turizem ni »sedenje v pisarni, saj se turizem dela na terenu! Zato je treba zaposlene primerno usposobiti, da bodo lahko v največjih potrebah in konicah dogajanja ustrezno pomagali, ne pa, da se obnašajo kot uradniki, ki delajo od 8. do 16. ure.« Kar se tiče selitve festivala NZG, pa to vidi kot še eno zamujeno priložnost, »ki nas uči, da se ne smemo obnašati kot vsemogočni, ampak iti organizatorjem maksimalno naproti.« Svetnik Andrej Lazar dodaja, da bo v primeru izdatnejšega vlaganja v posamezne festivale potrebno razkriti vse bilance ter vstopiti tudi v nadzorne mehanizme, kljub temu, da gre za društvene dejavnosti. Dženana Kmetec Podravje • Začeli bodo cepiti s tretjo dozo Okužbe v Domu upokojencev Kar 85 % stanovalcev Doma upokojencev Ptuj, ki so se že cepili proti koronavirusu, seje odločilo tudi za tretjo dozo. S poživit-venimi odmerki bodo začeli te dni. V enoti Kidričevo pa so konec avgusta in v začetku septembra že zabeležili prve okužbe v četrtem valu: vse tri okužene so bile cepljene. Od skupaj 747 stanovalcev DU Ptuj je kar 87 % cepljenih, delež pri zaposlenih je krepko nižji. V teh dneh bodo začeli cepiti še s tretjo dozo. Vodja zdravstvene nege v Domu upokojencev Ptuj Mateja Šešerko pravi, da je cepljenje v polnem teku, tako s prvim in drugim, kmalu pa še s tretjim odmerkom. Cepijo tako zaposlene kot stanovalce. Do konca prejšnjega tedna je bilo skupaj 242 cepljenih in 197 necepljenih zaposlenih. „Necepljeni se tedensko testirajo. Od konca avgusta naprej to izvajamo sami. Z odlokom, ki velja od 6. septembra naprej, za zaposlene v socialnem varstvu zadostuje tudi samotestiranje, delodajalec pa zagotovi teste in mesto testiranja ter izvedbo pod nadzorom. To dejansko pomeni, da mora biti pri samotestiranju prisoten predstavnik delodajalca," je pojasnila Šešerkova. Kar se tiče stanovalcev, so številke veliko bolj spodbudne: od skupaj 747 jih je kar 87 % cepljenih, kar pa se dnevno spreminja. Prav prejšnji teden so dobili navodila, da lahko začnejo cepiti s tretjim odmerkom. Najprej tiste, ki so prvo dozo prejeli decembra lani. „Odziv je dober, okrog 85 % se jih je odločilo, da se bodo cepili tudi s tretjo dozo," ugotavljajo v Domu. Četrti val se je začel tudi pri njih Prve okužbe v četrtem valu so zaznali 26. avgusta v enoti Kidričevo. Potrjena je bila najprej pri eni stanovalki, čez nekaj dni pa še pri njeni sostanovalki in eni zaposleni. „Dobro je bilo, da so se zaposleni takrat testirali na 48 ur, sicer okužbe pri tej zaposleni ne bi tako hitro izsledili. Hitro smo jo umaknili iz delovnega procesa in poskrbeli, da se virus ni širil naprej. Zdaj ni več zakonske podlage za testiranje na dva dni. Čakamo nadaljnja navodila," je o spreminjajočih se ukrepih in navodilih povedala vodja zdravstvene nege v ptujskem Domu upokojencev. Prepričana je, da bi bilo testiranje za zaposlene smiselno izvajati pogosteje kot enkrat na teden. Ena okužena stanovalka je potrebovala bolnišnično zdravljenje, druga stanovalka in zaposlena ne. So pa bile vse tri cepljene proti co-vidu-19. Pred nekaj dnevi se je pojavila še prva okužba v koprski enoti, pa na oddelku za dementne, eno so zabeležili po vrnitvi stanovalca iz bolnišnice ... „V Kopru je v karanteni šest zaposlenih, ki niso cepljeni. V sivi coni je zdaj 38 stanovalcev. Zaradi tega in dopustov imamo tam velike kadrovske težave, posledično tudi pritožbe svojcev," priznava Šešerkova. Dženana Kmetec Obiskovalci se morajo testirati na 48 ur, zaposleni tedensko Nenehno spreminjajoča se pravila in navodila marsikomu povzročajo preglavice. Veliko lažje jih ljudje sprejmejo, ko so smiselna in imajo strokovna izhodišča. Eden izmed absurdov se nanaša na izpolnjevanje pogoja PCT. Po trenutno veljavnem odloku morajo namreč vsi obiskovalci za vstop v domove upokojencev izpolnjevati ta pogoj. Ob predložitvi negativnega testa ta ne sme biti starejši od 48 ur, medtem ko se zaposleni v domovih testirajo ali samotestirajo le enkrat tedensko. Logične razlage za to najbrž ni. Foto: arhiv Svet24 Foto: CG Foto: CG petek • 17. septembra 2021 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • (Samo)testiranje zaposlenih v podjetjih seje začelo Delodajalci nezadovoljni, stroški bodo znašali desettisoče evrov ■ Ta teden so se ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa krepko zaostrili. Na delovno mesto ni možno več brez PCT-pogoja. Za zagotavljanje ukrepov, predpisanih z vladnim odlokom, m je večina delodajalcev za zaposlene, ki niso cepljeni ali prebolevniki, uvedla samotestiranje, Stroški testiranja oziroma samo-testiranja bodo bremenili delodajalce, čemur pa ti odločno nasprotujejo. Direktor podjetja Boxmark Leather iz Kidričevega Marjan Trobiš, ki je sicer tudi predsednik združenja delodajalcev Slovenije, je poudaril, da absolutno podpirajo varni prihod na delo, ne morejo pa se strinjati s prevzemom stroškov testiranja. Trobiš: »Stroške naj prevzamejo ljudje sami!« „Naše stališče je, da je varen prihod na delo možen s cepljenjem, t s L te Kako bo s samotestiranjem za delavce na terenu? Čeprav za prihod na delovno mesto zadostuje negativni rezultat samotestiranja, ki se izvede pod nadzorom delodajalca, seje zastavilo vprašanje, ali ta test velja tudi izven matične ustanove oziroma podjetja, na terenu, kjer delavec opravlja delovne naloge. Mu je na podlagi samotestiranja zaradi službene obveznosti omogočen vstop v institucije (npr. občinske uprave), ali sme na srečanja z različnimi sogovorniki na sedežih njihovih organizacij? Ali bo takšen test ustrezen tudi za npr. trgovske potnike, pospeševalce prodaje, čistilke, varnostnike, ki opravljajo svoje delo na različnih lokacijah? Nadalje je nejasno tudi to, kako ima lahko enak (HAG) test različno dolgo veljavnost. Če ga nekdo opravi pri izvajalcu, bo veljal 48 ur, če na delovnem mestu (kot samotestiranje) pa ves teden, a le za službene namene. Dilem je torej več, odgovora pa kljub postavljenim vprašanjem na NIJZ, urad vlade za komuniciranje in ministrstvo za zdravje do zaključka redakcije nismo prejeli. ki je brezplačno. Stroške testiranja naj prevzamejo ljudje sami, ki so se odločili za to pot, niti delodajalci niti država. Delodajalci ostro nasprotujemo prevzemu stroškov testiranj. Če država nudi cepivo, ki omogoča varni prihod v službo, a se delavec zanj ne odloči, potem naj tudi nosi konsekvenco (posledico). Situacijo, v kateri smo se znašli, primerjam s prometnovarnostni-mi predpisi. Vsi vemo, da če vozimo prehitro, plačamo kazen. Zaradi tega ne moremo iti tožit države. Če je nekomu dana možnost cepljenja, vendar je ne izkoristi, potem naj sam nosi tudi posledice." Prvi mož družbe Boxmark Leather je še povedal, da bodo v njihovem kidričevskem obratu (samo)testirali približno tretjino zaposlenih, to je okoli 300 ljudi. V Impolu in Talumu mesečni stroški 10.000 evrov V slovenjebistriškem industrijskem gigantu Impol so navedli, da bodo testiranja zagotavljali za okoli 55 % zaposlenih, omogočili bodo samotestiranje. Predvideni mesečni stroški zanj bodo znašali okoli 10.000 evrov. K temu je treba prišteti še posredne stroške, kot je npr. izguba produktivnosti. V Ta- V uečjik podjetjih, ki so nam posredovala odgovore, se bo samotestiralo od tretjine do polovice zaposlenih. Direktor podjetja Boxmark Leather Kidričevo in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je poudaril, da bi strošek (samo) testiranja morali nositi ljudje sami, saj je vsem na voljo brezplačno cepljenje. Cepivo po njegovih besedah omogoča varen prihod na delo. lumu Kidričevo so samotestiranje zaposlenih prvič opravili v sredo. Iz podjetja so sporočili, da bodo samotestiranje izvajali za približno 30 % sodelavcev, predvideni mesečni stroški bodo znašali okrog 10.000 evrov. Tudi v Elektru Maribor samotestiranje okoli polovice zaposlenih V podjetju Elektro Maribor ocenjujejo, da bo testiranje opravlja- la manj kot polovica zaposlenih, omogočili so jim samotestiranje. Računajo, da bo mesečni strošek, povezan s samotestiranjem, znašal okoli 5.500 evrov. „Kot delodajalec seveda spoštujemo veljavne predpise. Zaposlenim sicer izrecno priporočamo cepljenje in smo ga zanje tudi organizirali v prvi polovici leta," so pojasnili v vodstvu podjetja Elektro Maribor. O odločitvi vlade, da stroške testiranj nosijo delodajalci, so dodali: »V tej zvezi obstajajo različna mnenja. Gospodarska zbornica opozarja, da strošek hitrih testov ne sme iti v breme delodajalcev. Sindikati opozarjajo, da so vsi stroški, vezani na testiranje delavcev, breme delodajalca ter da zaposleni iz tega naslova ne sme imeti nikakršnih finančnih izdatkov. Kot je razbrati iz sprejetih aktov pristojnih državnih orga- nov, je takšno tudi njihovo stališče. Naša družba to upošteva.« Samotestiranje tudi v podjetjih v občinski lasti Sicer v regiji ni podjetja, ki zaposluje več delavcev, kjer ne bi izvajali samotestiranja. Med drugim v občinskem podjetju Javne službe samotestiranje izvajajo za 25 zaposlenih. V Komunalnem podjetju Ptuj samotestiranje organizirajo za 95 sodelavcev, kar bo podjetje na mesečni ravni stalo okoli 1.000 evrov, je povedal direktor Janko Širec. Pojasnil je tudi, da po njihovem mnenju strošek testiranja ne bi smel pasti v breme delodajalca, saj ima vsak možnost brezplačnega cepljenja. Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: PN Podravje, Ptuj • Preverjanje pogoja PCT v zdravstvu pravzaprav prepuščeno zdravnikom Zdravniki so v težkem položaju, kdaj zahtevati testiranje in kdaj ne »Nihče zaradi pogoja PCT ne bo ostal brez storitve, brez katere bi se mu zdravje lahko poslabšalo, bo pa morda zaradi tega prišlo do časovnega zamika pri izvajanju nenujnih pregledov,« zagotavlja direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah. Od srede naprej morajo tudi v zdravstvenih ustanovah preverjati izpolnjevanje PCT-pogoja, z izjemo nujnih pregledov. Je pa opredelitev tega pojma zelo široka in ponovno prihaja do različnih tolmačenj med zdravstvenimi ustanovami. Tudi za pregled pri zdravniku je po odloku vlade od srede naprej treba izpolnjevati pogoj PCT. Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, je sicer zdravljenje akutnih primerov, tudi odkar je v veljavo stopil nov odlok, možno brez iz- polnjevanja tega pogoja. A jasnih navodil, kaj vse sodi pod akutne oz. nujne storitve, zdravstvene ustanove niso prejele. Prav zato prihaja do različnih tolmačenj. Kar je ponekod opredeljeno kot nujno, morda drugje ni. Nenujni primeri brez PCT bodo čakali v vrsti Direktorica ptujske bolnišnice pravi, da večina ljudi z razumevanjem sprejema navodila, se pa vsakodnevno srečujejo tudi s posamezniki, ki jezo stresajo na zdravstveno osebje. V zadnjih dneh so zabeležili tudi primere, ko so posamezniki pred pregledom sicer opravili hitri test, a ga niso želeli plačati. Izjeme, za katere so se v ptujski bolnišnici odločili, da izpolnjevanje pogoja PCT ni nujno, so dializni bolniki in nekateri nujni laboratorijski pregledi, v določenih primerih pa tudi fizi-oterapija in kardio rehabilitacija. »Smo pa se odločili, da če nekdo dejansko ne bo izpolnjeval pogojev in ne bo želel opraviti hitrega testa, bo pač čakal, da pregledamo ostale paciente in da se naša ekipa opremi, kot da je covid pozitiven, nato bomo opravili pregled. Ne bo plačal testa, bo pa čakal,« še doda Užmahova. V ptujski bolnišnici nekaj izjem V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj se sistem dela ni veliko spremenil. Direktorica Anica Užmah pravi: »Na vstopnih točkah se preverjajo epidemiološki pogoji kot do sedaj. Posebnih navodil nismo prejeli, odlok velja za vse, lahko pa pride tudi do razlik med zavodi, ki izhajajo predvsem iz dejavnosti zavoda in organizacije dela. Izjeme so v odloku navedene, triažiranje izvaja stroka. Nekaj več nejasnosti je pri laboratorijski dejavnosti, dia-lizi, fizioterapiji, kardio rehabilitaciji. V te dejavnosti prihajajo bolniki pogosto brez predhodnega obiska zdravnika v istem dnevu.« Za uporabnike, ki ne izpolnjujejo PCT-pogoja, so v kontejnerju, ki je postavljen med internim in kirurškim oddelkom, okrepili ekipo za izvajanje hitrega testiranja, da bodo rezultati testov dostopni čim prej. Užmahova ugotavlja, da je bilo že prve dni med pacienti veliko slabe volje, zato jih prosi za strpnost. V Zdravstveni dom brez pogoja PCT le z dovoljenjem zdravnika Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, pravi, da na vstopni točki dosledno preverjajo izpolnjevanje PCT-pogoja: »Vendar je jasno treba povedati, da če nekdo tega pogoja ne izpolnjuje, o tem, ali bo pacient lahko vstopil v Zdravstveni dom ali ne, na koncu odloča zdravnik. Le on je tisti, ki lahko opredeli, ali gre za urgentno stanje ali ne. Je pa res, da je pojem nujno stanje zelo širok. Torej dejstvo, da nekdo ne izpolnjuje pogoja PCT, samo po sebi ne pomeni, da ne bo mogel do zdravnika.« Imajo pa težave s posamezniki, ki ne želijo pokazati dokazil o izpolnjevanju pogojev. »Naša odločitev nikakor ne pomeni, da ne bomo spoštovali odloka. Bomo pa ubrali individualni pristop. Načeloma je pacient, ki je naročen, že triažiran. Če ima nekdo drugi teden operacijo in ne kaže bolezenskih znakov, ga zdravnik mora pregledati, sicer se lahko njegovo zdravstveno stanje poslabša. Gre za nujne in življenjsko ogrožajoče primere.« Se pa tudi Petek Uhanova zaveda, da bo prihajalo do težav pri tolmačenju oziroma opredeljevanju pojma (ne)nujno stanje. »Zdravniki smo v težkem položaju, dejansko moramo opredeliti, ali mora nekdo pred prihodom plačati testiranje in ali je obravnava nujno potrebna,« še doda. Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 14. septembra 2021 Ptujsko jezero • DEM nadaljujejo sanacijo brežin Sanirali bodo 120-metrski pas Dravske elektrarne Maribor (DEM) so za letošnjo jesen ponovno napovedale sanacijo brežin Ptujskega jezera. Medtem ko so lani in predlani opravili sanacijo dela brežin na levi strani jezera, v bližini naselja Zabovci, bodo letos sanacijo izvedli na desnem bregu, na šturmovski strani. Da bodo lahko dela na brežini izvedli, bodo gladino jezera znižali za dva metra, vodo iz jezera pa spuščali postopoma, do deset centimetrov na uro. Nižji vodostaj v jezeru in dovodnem kanalu HE Formin DEM bodo izkoristili tudi za celovit pregled brežin. Kot so napovedali, bodo letos sanirali približno 120 metrov asfaltne obloge jezera. Do poškodb le-te po pojasnilu podjetja prihaja zaradi vremenskih vplivov, predvsem vetrov. Energetska infrastruktura, ki služi proizvodnji električne energije na HE Formin, je stara čez 40 let, zato jo tudi postopoma obnavljajo. Lani so pričeli z obnovo zapornic na jezu v Markovcih, ko bo ta končana, bodo zagnali rekonstrukcijo elektrarne v Forminu. To bo nekje čez štiri leta; vsako od zapornic na jezu Markovci obnavljajo po leto dni, sedaj so pri drugi, skupaj jih je šest. Ko bodo obnovo jezu končali, bodo delovišče preselili na formin-sko elektrarno, napovedujejo v DEM. Foto: CG DEM so prvi dve etapi sanacije asfaltnih oblog Ptujskega jezera izvedle na levem bregu, letos bodo sanirali brežine na desnem bregu. Dva milijona evrov za sončno elektrarno Poleg obnove infrastrukture na hidroenergetskih objektih se največji slovenski proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov vse boj ozira za izrabo še drugih naravnih energentov, kot so sonce, veter in termalna energija. Sončnih elektrarn imajo v pogonu že nekaj, avgusta so začeli s postavitvijo še ene. Gradijo jo na levem bregu odvodnega kanala HE Zlatoličje, in sicer od mostu pri zlatoliški elektrarni do karting steze v Slovenji vasi. Paneli sončne elektrarne bodo ob kanalu nameščeni v dolžini dobrih 900 metrov. Vrednost projekta je dobra dva milijona evrov, dela bo izvedlo invalidsko podjetje HTZ Velenje, ki enako kot DEM posluje pod okriljem Holdinga slovenskih elektrarn (HSE). Gradnja oziroma montaža elektrarne bo precej zahtevna, saj bo na kanalu, v katerem je stalni pretok vode, ki je običajno do 550 m3/s. Načrtovana letna proizvodnja v novozgrajeni sončni elektrarni bo okoli 3.000 Mwh. V prihodnjih letih nameravajo DEM na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin zgraditi sončne elektrarne skupne nazivne moči približno 30 Mwp, s predvideno letno proizvodnjo dobrih 37.000 Mwh. „Ob tem družba samostojno, v okviru skupine HSE in z zunanjimi partnerji, raziskuje tudi druge primerne lokacije za postavitve sončnih elektrarn," so dodali. Mojca Zemljarič Podravje • Gospodarstveniki o novih vlagateljih Vabijo turška podjetja Občina Hoče-Slivnica je ta teden v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Podravje-Maribor, Bistro Ptuj ter Štajersko gospodarsko zbornico gostila gospodarski forum, na katerem so govorili o možnostih novih poslovnih stikov in pospeševanju internacionalizacije poslovanja podjetij v regiji. V ospredju je bila predstavitev poslovanja s Turčijo. Direktor mariborske razvojne agencije Uroš Rozman je povedal, da v sodelovanju z občinami snujejo bolj aktivno privabljanje investitorjev. V ospredju morajo po njegovem biti predvsem taki, ki zagotavljajo višjo dodano vrednost. Po besedah Rozmana so v podravski regiji za turške investitorje lahko zanimivi predvsem gradbeni projekti, npr. gradnja večjih kompleksov stanovanj ali večjih poslovnih con. Za turške investitorje bi morda lahko bilo zanimivo tudi vlaganje v multimodalni logistični center, ki je ena od možnosti za oživitev trenutno slabo delujočega mariborskega letališča. Ormož • Podelili plakete in priznanja ob prazniku Poklon najzaslužnejšim Letošnje plakete ob krajevnem prazniku so si prislužili Danilo Masten, zdravnica Alenka Simonič in PGD Loperšice. V septembru svoj praznik praznuje krajevna skupnost Ormož. Obeležujejo ga z več prireditvami, vrhunec pa je svečana prireditev, na kateri se s priznanji in plaketami zahvalijo zaslužnim krajanom in krajankam oz. organizacijam za doprinos k razvoju kraja. Na slovesnosti, ki je potekala minuli petek v beli dvorani grajske pristave, so najprej podelili deset priznanj za najlepše urejene okolice. V nadaljevanju so izročili priznanja s knjižno nagrado za mlade do 18. leta starosti Kaji Horvat, Gaji Otorepec Zlatnik in Jaku Vaupotiču. Priznanja krajev- ne skupnosti za uspešno delo na različnih področjih so šla v roke članu LD Ormož Francu Antoliču, nekdanji predsednici KŠD Dobrava Štefci Šoštarič, Zavodu 100 % Naravno Botanik, bivšemu dolgoletnemu predsedniku Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož in aktivnemu obrtniku Ivanu Babiču ter ustanovitelju Športne šole DADA Damjanu Rajhu. Letošnji dobitniki plaket pa so: Danilo Masten za požrtvovalno delo pri različnih klubih in društvih, doktorica medicine in članica Štaba CZ Občine Ormož Alenka Simonič za njeno delo, še posebej v času epi- Prejemniki priznanj ob krajevnem prazniku. Prejemnik plakete Danilo Masten v družbi predsednika KS Ormož Vlada Hebarja, podžupanje lrme Murad in predsednika komisije za odlikovanja in priznanja Slavka Petka. demije, in PGD Loperšice za 110 let delovanja. Zbrane je pozdravil predsednik KS Ormož Vlado Hebar in izrazil zadovoljstvo, da so naleteli na posluh župana glede obnove kulturne dvorane in pokopališča, ki jo bodo izvajali fazno, v naslednjih letih. Župan Danijel Vrbnjak je v nadaljevanju spregovoril o delu in številnih investicijah, ki so v teku. Izpostavil je rekordni proračun, zgodovinske projekte, visok delež pridobljenih sredstev ter spregovoril še o optimističnih načrtih in izzivih v prihodnje. Prijetno prireditev so obogatili s kulturnim programom, za katerega je poskrbela Glasbena šola Ormož. Monika Horvat Foto: MH Foto: MH Ptuj • Namestitev dodatnih igral za otroke Trampolini navdušujejo otroke Štiri igrišča na Ptuju so od prejšnjega tedna naprej bogatejša za nova priljubljena igrala. Na različnih koncih mesta so za otroke namestili lične vgradne trampoline, ki se že kažejo kot odlična investicija, saj so zasedeni od jutra do večera. Mestna občina Ptuj je za dobavo, dostavo in montažo štirih tram-polinov plačala nekaj več kot 5.700 evrov. Najugodnejši ponudnik je bilo podjetje Akrobat, d. o. o., iz Novega mesta. Trampoline so namestili v Ljudskem vrtu, mestnem parku, pri Osnovni šoli Breg in Športnem društvu Grajena. Na občini so veseli, da se je takoj po namestitvi novih igral izkazalo, da so ta otrokom zanimiva in mamljiva. Skačejo tako majhni kot nekoliko večji otroci. Si pa v mestnem parku želijo še kakšne investicije, novih igral. »Glede investicij v igrala se bomo, kot tudi doslej, skušali prilagajati potrebam na terenu. Če bomo zaznali, da so omenjeni trampolini dobro sprejeti, bomo v okviru proračunskih zmožnosti zagotovili še kakšno dodatno igralo,« so zatrdili na ptujski občini. V letošnjem proračunu je za tekoče vzdrževanje otroških in drugih igrišč planiranih 3.000 evrov, za nakup opreme 22.000 evrov, za adaptacije, novogradnje in rekonstrukcije pa še 5.000 evrov. Dženana Kmetec Trampolini so izjemno priljubljeni igralo. Foto: CG Destrnik • Na nadomestnih volitvah zmagala Majda Kunčnik Tehtnica se je nagnila v prid opozicije Dorotejo Muršec bo v destrniškem občinskem svetu do rednih volitev prihodnje leto zamenjala Majda Kunčnik. Spomnimo, da je Doroteja Muršec letos junija iz osebnih razlogov odstopila s svetniškega mesta, s tem pa je župan Franc Pukšič izgubil pomemben oziroma že kar odločilen glas v občinskem svetu. Do takrat je imel namreč s šestimi »svojimi« svetniki večino, v opozicijskih vrstah pa jih je sedelo pet. Ko je občinski svet zapustila Murščeva, je nastala pat pozicija, zaradi katere je imel župan zvezane roke pri predlogih, ki niso bili po godu opoziciji, zato je bil rezultat nedeljskih nadome- stnih volitev še kako pomemben. Potekale so v volilni enoti 2 na dveh voliščih: na Ločkem Vrhu in v Vintarovcih, volivci pa so o tem, kdo jih bo do rednih volitev prihodnje leto zastopal v občinskem svetu, izbirali med štirimi kandidati. Odločili so se lahko za univerzitetnega diplomiranega pravnika in vodjo oddelka na upravni enoti Matija Zorca, ki ga je predlagala Ksenija Zoreč in skupina volivcev, upokojenega strojnega tehnika Marjana Irgla, ki ga je predlagala Slovenska ljudska stranka, diplomirano vzgo- Foto: osebni arhiv Majda Kunčnik je nova članica de-strniškega občinskega sveta. jiteljico predšolskih otrok Majdo Kunčnik, na katero so stavili Srečko Lovrenčič in Lista za Urban, ter delovodjo v gradbeništvu Dušana Mastnaka, za katerim je stala Nova Slovenija - Krščanski demokrati. Največ glasov je zbrala Majda Kunčnik, ki se tako po premoru vrača med svetnike. Razmerje med pozicijo in opozicijo se je z njeno izvolitvijo prevesilo v prid slednje, zato Pukšič pri odločitvah, ki jih mora potrditi občinski svet, ne bo imel lahkega dela. SD petek • 17. septembra 2021 Podravje Štajerski 5 Gorišnica • Dolgotrajna prostorska stiska v vrtcu kaže zobe Starši nejevoljni, ker ne dobijo mesta za otroka Prostorska stiska v Vrtcu Gorišnica je že več let velika. Tudi letos je zaradi tega pred vrati domačega vrtca ostalo enajst vpisanih otrok, saj jim vodstvo vrtca zaradi premajhnih prostorskih kapacitet enostavno ne more zagotoviti varstva. Željo po vključitvi otrok v tamkajšnji vrtec pa je ob vpisu izrazilo še več staršev. Možnosti za širitev ni, kajti tako šola kot vrtec sta že sedaj nabito polna. V vrtcu se že več let srečujejo s prostorsko stisko. Izkoristili so tudi vse možnosti v šolskem objektu, ki je povezan z vrtcem. Tam že nekaj časa gostujejo trije oddelki drugega starostnega ob- dobja. »Že dve, tri leta delamo na robu zmogljivosti oziroma tega, kar nam zakonodaja dopušča. Smo na maksimumu, kapacitete so popolnoma zapolnjene. Število otrok se nam veča iz leta v leto. Vse od leta 2013 se nam vsako leto poveča število oddelkov za enega oz. dva. Trenutno imamo v vrtcu 186 otrok, ki so razporejeni v deset oddelkov. Imamo samo še dve prosti mesti v drugem starostnem Za 24 zaposlenih v vrtcu je na voljo zgolj nekaj kvadratnih metrov velik prostor ... Rešitev šele po volitvah Kljub temu da prostorska stiska traja že več let in se samo še stopnjuje, občina v rešitev omenjene težave še ni zares zagrizla. Župan Jožef Kokot sicer pravi, da se zaveda problematike, a daje ta investicija povezana z visokimi stroški, ki pa je ob preostalih projektih v tem trenutku niso zmožni sfinancirati. Napoveduje pa, da bodo že to jesen začeli s projektiranjem širitve vrtca. Investicija bi po njegovem morala biti končana najkasneje v dveh letih. V bivši računalniški učilnici s pripadajočim kabinetom so uredili dve igralnici. A tudi to je mnogo premalo za več kratkohlačnikov, ki so ostali brez varstva v domači občini. obdobju, medtem ko so v prvem starostnem obdobju vsa mesta zasedena. Vse več je tudi prvošolčk-ov«, je jasen tamkajšnji ravnatelj Milan Šilak. Potrebovali bi najmanj štiri dodatne igralnice Zaradi prostorske stiske so morali tudi letos zavrniti kar nekaj otrok. Na čakalni listi je ostalo 11 otrok, ki s septembrom še niso izpolnjevali zakonskih pogojev za vstop v vrtec, je pa željo po vključitvi otrok v tamkajšnji vrtec ob vpisu izrazilo še več staršev. Z lahkoto bi tako zapolnili dodaten, že 11. oddelek, a kaj ko možnosti za širitev v obstoječih objektih več ni. »Kot zadnjo smo preuredili nekda- njo računalniško učilnico s pripadajočim kabinetom, ki smo jo pregra-dili in s tem pridobili dve igralnici primerne velikosti,« nadaljuje Šilak in doda, da jim manjkajo tudi prostori za zaposlene v vrtcu. Ti se sedaj tlačijo v zgolj nekaj kvadratnih metrov velikem kabinetu ali pa koristijo šolsko zbornico. Manjkajo tudi garderobe. Za trajno rešitev organiziranega varstva otrok bi po ravnateljevi oceni potrebovali minimalno štiri igralnice s pripadajočimi prostori za zaposlene. Močne bodoče generacije otrok Zaradi treh vrtčevskih oddelkov v šolskem poslopju se posledično s stisko soočajo še v šoli. Glede na močne bodoče generacije otrok pa bi se tudi ta v prihodnjih letih lahko samo še stopnjevala. »Nujno bi potrebovali igralnico oz. prostor za sprostitvene dejavnosti za učence prvih razredov. Ko bomo rešili prostorsko stisko v vrtcu, bomo tudi to težavo odpravili,« je nazoren Šilak, ki si želi čimprejšnje rešitve težav. »Lokalno skupnost smo seznanili s problematiko. Zagotovo si želimo čimprejšnje rešitve, kajti vsem otrokom želimo zagotoviti mesto v domačem kraju. Žal pa to vedno ni mogoče. Glede na investicije v občini bomo najbrž morali še počakati. Vemo pa, da ima vodstvo občine dogradnjo vrtca v planu ...« Monika Horvat Foto: MH Foto: MH Podravje • Ogrevalna sezona je pred vrati, podražitve tudi Cene ogrevanja kmalu višje tudi za Ptujčane Letošnja ogrevalna sezona je tik pred vrati, ta pa bo v nekaterih mestih z daljinskim sistemom na toploto ali sistemom oskrbe z zemeljskim plinom dražja, predvsem zaradi izjemnih podražitev zemeljskega plina. Podražitev med drugimi lahko pričakujejo tudi Ptujčani. Ptuj • Nove in nove napake ptujske tržnice Potopni valji na tržnici ne delujejo Napakam pri prenovi ptujske tržnice kar ni videti konca. Potopni valji, ki naj bi zagotavljali prosto in varno gibanje pešcev na tem območju, že celo poletje ne delujejo. Po skoraj treh mesecih pa še vedno ni znano, ne kdaj bodo popravljeni, ne kdo bo kril stroškov popravila. Foto: ČG Potopni valji ne delujejo vse od julija. Višje cene ogrevanja napovedujejo v Javnih službah Ptuj, ki trenutno daljinsko ogrevanje omogočajo 2126 gospodinjstvom in 21 poslovnim odjemalcem. Kot so povedali, je glede na precejšnje povišanje cene zemeljskega plina, ki je njihov edini energent za proizvodnjo toplote, pričakovati tudi dvig cen ogrevanja. Ker točnih podatkov trenutno še nimajo, ne želijo napovedovati, kolikšen dvig je mogoče pričakovati. V Energetiki Maribor pa so že s septembrom zvišali prodajno ceno variabilnega dela toplote gospodinjskega odjema z 78,2 na skoraj 82 evrov za MWh, kar je skoraj 5 % dvig. Kot napovedujejo, bodo cene tudi v prihodnje odvisne od gibanja cen vhodnih ener-gentov. V Murski Soboti in Celju brez podražitev Na drugi strani se v Murski Soboti cena ogrevanja v sistemu daljinskega ogrevanja po pojasnilih direktorja Komunale Murska Sobota Tomislava Zrinskega letos in prihodnje leto ne bo bistveno spremenila. Pravočasno so namreč sklenili pogodbe za dobavo zemeljskega plina in zakupili potrebne količine. Do konca leta 2021 bo cena variabilnega dela cene ogrevanja 52,33 evra za MVVh z D D V, za povprečno stanovanje v velikosti 50 m2 bo tako letni strošek ogrevanja 400 evrov. V Mestni občini Celje bo cena daljinskega ogrevanja, predvsem zaradi Toplarne Celje, predvidoma ostala nespremenjena, so povedali v Energetiki Celje. Ta bo tudi za odjemalce zemeljskega plina, ki se je sicer v zadnjem obdobju močno podražil, obdržala ceno nespremenjeno. Akcijsko ceno so letos celo znižali: trenutna cena ogrevanja v sistemu daljinskega omrežja je 53,55606 evra za MVVh z DDV za variabilni del na mesec. Sta Precej vozil, ki se vozijo in obračajo po peš coni ob in po ptujski tržnici, že dalj časa nakazuje, da sistem ne funkcionira, kot bi moral. Potopni valji, ki naj bi onemogočali vožnjo na tem območju, namreč ne delujejo od 1. julija letos. „Ponavljajoče se okvare urejamo z izvajalcem, ki smo ga pozvali, da opravi pregled. Le-ta do sedaj ni bil možen zaradi težav z elektriko na tržnici. Zakaj točno je prišlo do okvare in kdo bo kril stroške popravila, bo znano šele po zapisni- ku oz. poročilu o opravljenem pregledu. Prizadevamo si, da bi valj čim prej deloval in služil svojemu namenu - preprečevanju dostopa v območje za pešce," so povedali na ptujski občini. Konec avgusta letos je bil sicer opravljen pregled zaradi težav z elektriko. Ugotovljeno je, da mora celovito sanacijo za ta del plačati podjetje, ki je gradilo tržnico, Macro5. Ta je bila namenu predana konec leta 2019 in je še v garanciji. Omenjeno podjetje je na svoje stroške naročilo odpravo napak zaradi neustrezno urejene električne napeljave. Sanacija pa še vedno ni izvedena. Občinski redarji sicer redno nadzirajo območje za pešce in izvajajo ukrepe zoper kršitelje, ki neupravičeno vstopajo v to območje. V zadnjih mesecih so prav zaradi navedenih težav z nedelujočimi mehanizmi, ki naj bi preprečili nedovoljeno vožnjo po tem območju, nadzor še poostrili. Dženana Kmetec Foto: Dremastime/M24 6 Štajerski V središču petek • 17. septembra 2021 Slovenija, Spodnje Podravje • Epidemija ni vplivala na (visoke) cene stanovanjskih nepremičnin Čeprav so draga, je stanovanj še vedno veliko manj, kot Čeprav je slovenski trg nepremičnin zaradi ogromnih razlik tako v ceni kot ponudbi nemogoče enotno obravnavati, pa mu je vendarle skupno večje povpraševanje od ponudbe. Zato cene povsod rastejo, še zlasti v urbanih središčih in na turistično zanimivih območjih. Epidemija tako ni povzročila ne padca cen ne manjšega zanimanja za nakup nepremičnin. Cene so, kot že rečeno, višje, in to zaradi pomanjkanja nepremičnin in občutne podražitve gradbenega materiala, ljudje pa kupujejo zaradi velikih prihrankov in zgodovinsko nizke obrestne mere. Razlike v cenah nepremičnin so po državi od nekdaj različne, na Geodetski upravi Slovenije pa v letnem poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2020 ugotavljajo, da se vse od leta 2015 le še poglabljajo in so najvišje v prestolnici, kjer so se cene stanovanj od takrat podvojile, na Gorenjskem in na Obali. Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so na primer na območju z najvišjimi cenami več kot trikrat višje kot na območju z najnižjimi cenami, cene stanovanjskih hiš so več kot šestkrat višje, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb pa celo več kot tridesetkrat višje. Lani prodanih 14.700 stanovanj in hiš Kot je razvidno iz tabele, je bilo lani izvedenih okoli 8.800 kupoprodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah in okoli 5.900 kupoprodaj hiš. 83 odstotkov prodanih hiš so predstavljale samostojne hiše, 17 odstotkov pa vrstne hiše in tako imenovani dvojčki. V primerjavi z letom 2019 je bilo prodanih za 21 odstotkov manj stanovanj in le za 9 odstotkov manj hiš, v glavnem zaradi omejitev poslovanja z nepremičninami zaradi ukrepov za zajezitev epidemije. Kajti povpraševanje po nepremičninah se namreč ni zmanjšalo, povpraševanje po stanovanjskih hišah vseh vrst in starosti je celo večje. Število transakcij s hišami je bilo tako lani, kljub »protikoronskim« omejitvam, večje kot v letih 2015 in 2016, medtem ko je bilo število transakcij s stanovanji vendarle najmanjše v zadnjih šestih letih. V geodetskih evidencah je bilo konec leta 2020 evidentiranih okoli 540.000 stanovanjskih enot v hišah in okoli 340.000 enot v večstano-vanjskih stavbah. Vrednost stanovanjskih hiš, ocenjena z metodami množičnega vrednotenja nepremičnin, je znašala okoli 55 milijard evrov, stanovanj v večstanovanj- Gradbinci vrstne hiše večinoma gradijo za že znane naročnike. skih stavbah pa okoli 34 milijard evrov. Ob upoštevanju vrednosti pripadajočih zemljišč stanovanjskih stavb in garaž oziroma parkirnih prostorov je skupna vrednost stanovanjskih nepremičnin predstavljala skoraj dve tretjini celotne vrednosti slovenskih nepremičnin, ki je trenutno ocenjena na okoli 160 milijard evrov. Ljubljana na vrhu, Haloze na repu Kako pa se gibljejo cene stanovanjskih nepremičnin po Sloveniji in v naši okolici? Po podatkih Gursa je povprečna slovenska cena stanovanja lani znašala 1.750 evrov, povprečna hiša pa je stala 107.000 evrov. Gre seveda za statistiko, po Število evidentiranih prodaj stanovanjskih nepremičnin, 2015-2020 46 stanovanj v novem bloku v Rabelčji vasi je že prodanih; na kupca čakata le še dva luksuzuna apartmaja (t. i. penthaus), kjer je cena za m2 okrog 2.200 evrov. Stanovanjske nepremičnine skupaj Stanovanja Hiše 2015 2016 2017 2018 2019 2020 14.351 16.492 17.941 17.187 17.678 14.739 9.750 11.035 11.655 10.987 11.185 8.832 4.601 5.457 6.286 6.200 6.493 5.907 Foto: CG Vir: GURS Gorišnica • Kje seje zataknila selitev ordinacije Zdravnik še na stari lokaciji Da bi odpravili prostorsko stisko, ki vlada v gorišniškem zdravstvenem domu, je občina že pred časom odkupila poslovni prostor, toda zdravnik se na novo lokacijo še ni preselil. Ordinacija naj bi v poslovno-stanovanjskem objektu zaživela predvidoma prihodnjo pomlad. Občina se je skupaj s tamkajšnjim občinskim svetom pred dobrim letom in pol odločila, da bo namesto dveh stanovanj v novem poslov-no-stanovanjskem objektu CP Ptuj raje odkupila večji poslovni prostor, kamor bi preselili zdravnika. S tem bi odpravili veliko prostorsko stisko, ki vlada v sedanjem zdravstvenem objektu. Kljub temu da je od tega preteklo že precej časa, pa zdravnik še vedno deluje na stari lokaciji, pod istimi pogoji. Po pojasnilih župana Jožefa Kokota se je zataknilo zaradi potrebne pridobitve gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti prostora. »Končno smo pridobili gradbeno dovoljenje. Glede na to, da smo na vso potrebno papirologijo tako dolgo čakali, sem dal projekt izgradnje ordinacije v pregled, ali je v skladu z vsemi pogoji. Ko dobimo potrditev, gremo v razpis za izbiro izvajalca del,« napoveduje Kokot, ki pričakuje, da se bodo dela že kmalu začela. Zanje imajo v letošnjem in prihodnjem letu planiranih vsega skupaj 160.000 evrov, še dobrih 200.000 evrov pa je občina že pred časom odštela za nakup 150 kvadratnih metrov velikega prostora. Ambulanta splošne medicine bi na novi lokaciji lahko zaživela predvidoma spomladi prihodnje leto. Momka Horvat Ormoško • Na »ormoški borzi« pristalo 365 odpuščenih delavcev Safila Četrtina odpuščenih je našla novo zaposlitev, Ko je konec junija vrata dokončno zaprla proizvodnja očal Safilo, je na cesti pristalo več kot 550 zap oslenih. Zavladal je strah, kakšne bodo posledice ob že tako težki gospodarski sliki občine. Odpuščeni so bili ob nenadnem in hitrem zaprtju pretreseni, kajti večina jih je prihajala iz domačega okolja, kjer pa prav velikih možnosti za zaposlitev ni. Med odpuščenimi je bilo precej starejših, tudi invalidi. Po zaprtju največje fabrike v Ormožu je na tamkajšnjem uradu za delo pristalo 365 odpuščenih Safilovcev. Od teh jih je doslej službo našla slaba četrtina. Za zdaj brez porasta vlog za socialne pomoči Zaradi večjega števila brezposelnih je na Ormoškem pričakovati večanje socialnih stisk, toda vsaj za zdaj - če gre sklepati po številu prosilcev za raznorazne denarne pomoči na ormoški enoti centra za socialno delo Spodnje Podravje - teh (k sreči) ni zaznati. Povečanega števila vlog namreč ne beležijo. »Eden od razlogov je gotovo odpravnina, ki so jo prejeli vsi zaposleni. Prav tako so postali prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti na zavodu za zaposlovanje,« so pojasnili na centru za socialno delo. Številke kažejo, da so v prvih osmih mesecih letos prejeli 1.137 vlog za denarno socialno pomoč in 490 za izredno denarno pomoč, v enakem obdobju lani 1.248 za redno in 504 za izredno. Na mestu pa je vprašanje, kakšne bodo te številke čez nekaj časa, sploh, če odpuščenim delavcem ne bo uspelo dobiti novih služb. Kako se po skoraj štirih mesecih pozna vpliv zaprtja največje ormoške tovarne na trgu dela, smo preverili na zavodu za zaposlovanje. »Seveda, gre za največjega delodajalca v občini Ormož, zato je zaprtje te družbe (redna likvidacija) kar precejšnji šok na lokalnem trgu dela. Gre namreč za trajno izgubo 555 delovnih mest, saj se žal ni odvil scenarij, ki bi omogočal ohranitve pretežnega ali vsaj delnega števila delovnih mest. Sicer pa je gospodarska aktivnost v zadnjih mesecih visoka, kar omogoča dobre možnosti za zaposlovanje. Sa/7/o proizvodnja očal, d.o.o Ormož MffJ. .Is ¿JJM | 1Í . jf .•IiriuiiiiiuiiMi mrsjif ¡¿Id STOP Foto: Arhiv Svet 24 Po tem, ko je klonil največji ormoški zaposlovalec, je število vseh registri-ormoškega urada julija naraslo na 780, kar je za skoraj 60 odstotkov več Foto: MH petek • 17. septembra 2021 V središču Štajerski 7 Povprečna cena stanovanj in hiš, 2020 je kupcev znašal več kot štiri odstotke fonda oziroma trga stanovanj. Pri tem seveda ne gre pozabiti, da gre za območja z relativno majhnim fondom. Novogradenj na Ptuju takorekoč ni Da je o povprečnih cenah nepremičnin težko, celo nemogoče govoriti, saj bi to pomenilo preveliko posploševanje, pravijo na nepremičninski agenciji Re-Max Poetovio: »Cena je namreč odvisna Stanovanja (€/m2) Hiše (Povprečna cena v €) Slovenija 1.750 107.00 Ljubljana 2.960 290.000 Maribor 1.400 130.000 Ptujsko polje 1.170 81.000 Slovenske gorice 1.010 69.000 Haloze, Boč 1.000 56.000 od veliko faktorjev. Zlasti so speci-fika hiše, kjer so pomembni njena lokacija, velikost zemljišča, letnik gradnje, stanje ... Nekoliko lažje je pri stanovanjih. Novogradenj na Ptuju, kot vemo, v bistvu ni, pri rabljenih pa je vse odvisno od tega, v kakšnem stanju so. Obnovljena dosegajo tudi 1.500 evrov po kvadratnem metru, s čimer se približajo novogradnjam, za tista, ki šele ča- kajo na obnovo, pa je treba odšteti okrog 1.000 evrov pa tudi manj, odvisno od velikosti in lokacije. Ker stanovanj primanjkuje, opažamo, da se cene dvigujejo.« Aljaž Čerček iz Nepremičnin Ptuj dodaja, da cene ptujskim nepremičninam najbrž ne bodo padle niti ob kakšni večji novogradnji, ki so v načrtih. »Menim, da jih še vedno ne bo dovolj. Je pač tako, da je kateri je bilo treba, kot kaže Tabe-la02, za kvadratni meter stanovanja v Ljubljani v povprečju odšteti 2.960 evrov, za hišo pa 290.000. Že kar polovico manj, okrog 1.400 evrov, stane kvadratni meter v Maribor, kupec pa za hišo odšteje 130.000 evrov. Na Gursu so statistično obdelali podatke za Ptujsko polje, ne pa tudi ločeno za Ptuj, zato vidimo, da je kvadratni meter stanovanja v povprečju ocenjen na 1.170 evrov, hiša pa 81.000 evrov. Še nižje vrednosti dosegajo stanovanjskem nepremičnine v Halozah in v Slovenskih goricah, kjer pa je bil trg stanovanj lani najbolj aktiven in je delež realiziranih prodaj Dvig stanovanjskega standarda Po podatkih statističnega urada seje stanovanjski standard v samostojni Sloveniji, torej od leta 1991 do danes, precej izboljšal. Iz podatkov zadnjega registrskega popisaje razvidno, da seje število stanovanj povečalo, in sicer s 683.000 v letu 1991 na 852.000 v letu 2018. Višjaje tudi kakovost stanovanjskega sklada. Povprečna uporabna površina stanovanja se je dvignila z 68 kvadratnih metrov (m2) na 82 m2, delež tri- ali večsobnih stanovanj pa se je s 50 odstotkov povečal na 62 odstotkov. Povprečna površina stanovanja na osebo se je povečala za 6 m2 (s 23 m2 na 29 m2). Večina (92 %) stanovanj ima kuhinjo, kopalnico in notranje stranišče. Leta 1991 je bilo takšnih 85 odstotkov. V tem času seje tudi občutno zvišal delež stanovanj, ki so v zasebni lasti, in sicer s 70 odstotkov na 94 odstotkov, kar je zlasti posledica množičnega odkupa stanovanj po tako imenovanem Jazbinškovem zakonu kmalu po osamosvojitvi Slovenije, pa tudi tradicionalne potrebe Slovencev po posedovanju nepremičnin. Skoraj v trenutku so bila pred nekaj leti razprodana tudi stanovanja v bloku ob trgovskem centru merjevi ulici. Foto: CG Lidl na Volk- povpraševanje večje od ponudbe, zato cene rastejo. Sicer pa velja, da so manjša stanovanja dražja, da je mogoče več iztržiti za tista v nižjih nadstropjih ter seveda za obnovljena. Pri tem ne šteje le podoba samega stanovanja, na ceno vpliva tudi urejenost stavbe kot celote. Cene? Rekel bi, da se jih največ giblje med 1.100 in 1.500 evri za kvadratni meter. Če je hiša v okolici Ptuja oziroma na podeželju na lokaciji, ki nudi vso potrebno infrastrukturo, cena tudi tam bistveno ne odstopa od omenjenih.« Rabelčja vas je šla za med Podjetje Tames je v Rabelčji vasi zgradilo stanovanjski blok z 48 stanovanjskimi enotami. Lastnik podjetja Franc Šegula nam je povedal, da so z izjemo dveh penthousov prodali vsa stanovanja, številni sta- novalci so tudi že vseljeni. »Cena za kvadratni meter je z davkom znašala nekaj več kot 1.800 evrov, za penthouse bo treba odšteti slabih 2.200 evrov. Glede na cene gradbenega materiala, ki so poletele v nebo in so tudi za 20 odstotkov višje, je to po moje kar ugodno. Gradnje bloka smo se lotili zelo optimistično, saj vemo, da nepremičnin na Ptuju manjka, a se je nato zgodila epidemija in, priznam, da nam ni bilo vseeno, kako se bo izšla prodaja. Najeli smo namreč velike kredite in jih zavarovali s hipotekami, lahko bi se znašli v težavah. Lani je že kazalo tako, saj ljudje sprva niso upali v investicije, ker je bila tudi usoda njihovih delovnih mest negotova. Spomladi pa je prodaja stekla in moram reči, da bi lahko prodali še veliko več stanovanj, če bi jih le imeli. V prihodnje bomo gotovo še gradili.« Senka Dreu Vir: GURS Foto: CG nekateri še kalkulirajo ... Vendar v nekoliko širšem okolju, saj drugi delodajalci v Ormožu in okolici nimajo tolikšnih potreb,« je jasen direktor ptujske območne službe zavoda za zaposlovanje, pod katerega spada tudi ormoški urad za delo, Tomaž Žirovnik. Povprečna starost: skoraj 50 let Večina odpuščenih delavcev Safila je pristala na zavodu za zaposlovanje. Največ, 365, se jih je prijavilo v evidenco brezposelnih na ormoškem uradu za delo, kjer je Foto: arhiv Svet24 Struktura odpuščenih delavcev Safila H__ Foto: CG ranih brezposelnih na območju v primerjavi z mesecem poprej. 1 Število 1 Delež (v %) Po spolu Moški 114 31,2 Ženske 251 68,8 Po ravni izobrazbe Osnovnošolska ali manj 39 10,7 Nižja, srednja poklicna 174 47,7 15 srednja strokovna, srednja splošna 136 37,3 Visokošolska 1., 2., 3. stopnje ipd. 16 4,4 Po starosti Do 39 let 27 7,4 40-49 let 149 40,8 50-59 let 175 47,9 60 let ali več 14 3,8 Povprečna starost novoprijavljenih: 49,5 leta Po invalidnosti Invalid 31 8,5 Po delovni dobi Do 9 let 4 1,1 10-19 let 35 9,6 20-29 let 155 42,5 30 let ali več 171 46,8 Vir: ZRSZ OS Ptuj število vseh registriranih brezposelnih julija naraslo na kar 780. To pomeni skoraj 6o-odstotni porast v primerjavi z mesecem poprej (491) oz. 100 oseb več kot leto poprej. Avgusta je ta številka padla le za šest oseb (774 registriranih brezposelnih). Kot je razbrati iz podatkov ormoškega urada, je med prijavljenimi nekdanjimi delavci Safila največji delež, skoraj 70 % žensk (251), 114 je moških. Povprečna starost je znašala 49,5 leta. Med njimi je največ, kar približno polovica oseb, ki so bile stare med 50 in 59 let, preostalo slabo polovico pa predstavljajo stari med 40 in 49 let. Manj kot 39 let je štelo 27 odpuščenih, 14 pa 60 ali več. Podatki še kažejo, da ima največji delež nižjo poklicno izobrazbo (174) ali srednjo strokovno oz. splošno (136). 39 jih ima končano osnovno šolo ali še manj, 16 pa jih ima končano visokošolsko izobrazbo (1., 2., 3. stopnje ipd.). Zaposlitev dobilo 88 oseb Od skupno 365 oseb jih je doslej zaposlitev našla le slaba četrtina, natanko 88. Še nekaj naj bi se jih zaposlilo v začetku tega meseca, pristavi Žirovnik. Novo službo so dobili tako starejši (tudi nad 60 let) kakor tudi mlajši, med njimi invalidne osebe. Zaposlili so se v širši okolici, največ v podjetjih Carthago, Ahac, Talum in Perutnina, pa tudi na različnih področjih v Ormožu. »Zaposlujejo se glede na njihove izkušnje, izobrazbo, nekateri pa najdejo svojo možnost tudi na novi karierni poti,« še opažajo. Vrbnjak: V petnajstih letih ob najmanj 1.500 delovnih mest Kako se Ormož pobira po »socialni bombi«, kije odnesla več kot 500 delovnih mest, smo povprašali župana Danijela Vrbnjaka. Po njegovih informacijah naj bi kar nekaj odpuščenih dobilo novo službo. Zaposlili so se predvsem v Carthagu, še nekaj pa pri različnih podjetjih, tudi v Kidričevem, na Ptuju. Nekaj delavcev naj bi iskala tudi ormoška komunala in Wienerberger. »Verjamem, da nekateri še iščejo delo, spet drugi čakajo na prihod Carthaga v Ormož oz. dokončen razplet glede Safila. Tudi mi se veselimo novega investitorja, ki bo omogočil večje število zaposlenih v Ormožu. Občina ni gluha za težave. Nadaljujemo z ustvarjanjem pogojev za razvoj gospodarstva in nova delovna mesta. Urejamo cono, povečali smo sredstva za samozaposlitev in zaposlitev oseb, ki so izgubile službe. Upamo, da pride do novih večjih zaposlitev,« je komentiral župan in dodal, da je v Ormožu v zadnjem 15-letnem obdobju propadlo veliko podjetij. Po grobi oceni je bilo izgubljenih med 1.500 in 2.000 delovnih mest, zadnja velika izguba, zaprtje fabrike Safilo, pa je le še pika na i. Čakati na iztek pravice do nadomestila ni najbolj pametno Kljub temu da je službo dobila šele četrtina odpuščenih, pa Žirovnik napoveduje dobre razmere na trgu dela. Še več. Nekatere panoge se srečujejo celo s pomanjkanjem delavcev. Zato odpuščenim polaga na dušo in pravi, naj ne računajo na to, da bodo do konca izkoristili denarno nadomestilo za brezposelnost, ker jim to pač pripada, temveč zagrabijo priložnost, saj so delovna mesta na vo- ljo sedaj, v tem trenutku. Čez pol leta je lahko situacija popolnoma drugačna: »Trenutne razmere na trgu dela so ugodne, vidna je rast zaposlovanja, nekatere panoge se srečujejo s pomanjkanjem delavcev. Nekateri delodajalci imajo že kar resne težave z zapolnitvijo potreb po delavcih v proizvodnji.« Sicer pa je največ povpraševanja področju gradbeništva, do sredine avgusta je bil precej iskan tudi gostinski kader, vsake toliko pa nove sodelavce zaposlujejo proizvodnje v bližnjem okolju, to so Perutnina, Talum ... Monika Horvat 8 Štajerski Gospodarstvo petek • 17. septembra 2021 Lenart • Mesto postaja tudi nakupovalno središče Lenarški trgovinski bum Ne glede na to, ali se v Lenart pripeljete z radgonske ali mariborske smeri, na obeh vstopih v mesto vas pričaka množica trgovin. t . ■ Foto: SD Poleg Lenaparka je v Lenartu zraslo še eno nakupovalno središče, in sicer v industrijski coni na cesti Lenart-Gornja Radgona. V Lenaparku ob Športno-rekreacijskem centru Polena, v katerem že nekaj let domujejo trgovci, kot so Eurospin, Kik, Tedi in Hiša daril, raste nov trgovski center z več kot 2.000 kvadratnih metrov površin. Največje mesto bo v novogradnji, ki jo bodo odprli 22. septembra, zasedla Tuševa živilska prodajalna, svoje prostore bo tam dobila tudi evropska veriga trgovin Pepco, manjkal ne bo niti gostinski lokal s teraso. Vsakemu od najemnikov bo pripadel ločen vhod s parkirišča, na katerem bo prostora za približno 100 parkirnih mest. Spar, Lidl, DM, Müller, Jysk ... Živahno pa je tudi na drugi strani Lenarta, v industrijski coni, kjer se prav tako zaključujejo dela pri gradnji novega nakupovalnega središča. Že lani se je tja v hipermarket na 8.500 m2 preselil Spar, dotedanje prostore nasproti Hoferja pa odstopil drogeriji DM, ki so jo v Lenartu doslej pogrešali. Minuli teden so v nakupovalnem središču odprli tudi Lidl, ki se razprostira na 6.500 m2, v kratkem pa mu bodo sledile še druge trgovine. Spomnimo, da je podjetje Devia v lenarški industrijski coni pred desetimi leti kupilo 30.000 m2 zemljišč, da jih nameni trgovski dejavnosti. Kot je povedal Jože Kurnik, predstavnik investitorja, je gradnja zasnovana po sistemu »vse lahko kupim in uredim na enem mestu«, trgovine pa bodo imele lasten vhod in lastno dostavo. Želijo si, da bi nakupovalno središče postalo mesto druženja za prebivalce osrednjih Slovenskih goric. Med Sparom in Lidlom bo v dolžini 140 metrov neke vrste avenija, iz katere bodo kupci dostopali do težko pričakovanega Jyska, trgovine s pohištvom in drugimi izdelki za dom. Svoja vrata bodo tam nato odprli še trgovci Mana, Kik in Tedi, pridružil se jim bo tudi Müller, kot zadnji pa bo sledil Sanolabor z medicinskimi pripomočki in izdelki za zdravo življenje. V načrtu že širitev Na nakupovalni aveniji, pred katero bo na voljo 150 parkirnih mest, bodo stale stojnice z lokalno ponudbo izdelkov. Zraven glavnega objekta so postavili še dva paviljona. V tistem ob Sparu bodo telekomunikacijski ponudniki: A1, Telemach in Telekom, v drugem pa bo gostinski lokal z otroško igralnico. Ob trgovskem središču je bilo treba urediti tudi potok ter razširiti pločnik, da je zdaj na voljo tako pešcem kot kolesarjem. Nove trgovine, večinoma nizkocenovne, pa ne bodo le velika pridobitev za potrošnike, ampak zagotavljajo tudi nova delovna mesta. Tam naj bi namreč delo dobilo od 40 do 50 oseb. Investitor medtem že razmišlja tudi o širitvi trgovske cone, za kar ima na voljo še 15.000 m2 zemljišč. Privlačne nizke dajatve Po besedah župana Krambergerja je v tako kratkem času zraslo toliko novih trgovin, ker se v Lenart z okolico priseljuje veliko ljudi, gradnje pa so spodbudili tudi z nizkim komunalnim prispevkom in ceno zemljišč. »Naš komunalni prispevek je za investitorje zelo ugoden, pa tudi cena zemljišč, ki za kvadratni meter znaša 20 evrov z ddv-jem. Ker je cona na poplavnem območju, morajo sicer investitorji poskrbeti za navoz materiala v višini slabega metra, kar zanje predstavlja dodatni strošek. Za občino pa je pomembno, da pridobimo nova delovna mesta, kar je cilj industrijske cone. Velika večina teh zemljišč je bila v lasti sklada kmetijskih zemljišč, ki smo jih prenesli na občino. Vemo, da imajo nekatera zemljišča ceno tudi do 100 evrov za kvadratni meter, mi pa smo ubrali drugačno pot, saj se zavedamo, da se vložek investitorjev v nova delovna mesta občini in državi vrača preko davkov, dohodnine.« Senka Dreu Ormož • Domači gostje z boni rešili sezono Manjkajo tuji gostje, ki so večji potrošniki Vladni turistični boni so rešili sezono turističnih kmetij tudi na Ormoškem. Najbolj množične tuje goste so v zadnjih dveh sezonah zamenjali domači turisti. Po zaslugi bonov turizem na podeželju prvič okušajo številni Slovenci iz vseh koncev. Na območju ormoške občine je bilo od začetka unovčevanja, torej od 19. junija lani, do sredine letošnjega avgusta koriščenih 2.785 turističnih bonov v skupni vrednosti blizu 300.000 evrov. Najbolj oblegani so apartmaji in sobe turističnih kmetij, pove direktor zavoda za turizem, kulturo in šport Andrej Vršič. »Vsekakor je zasluga bonov, da se je število nočitev povečalo. Kljub polletnemu zaprtju smo lansko leto zabeležili 12.500 nočitev, leto poprej okoli 8.600,« trditev o porastu nočitev podkrepi Vršič. Pričakovano tako čare ormoškega okolja okušajo predvsem domači gostje, ki največkrat tod ostajajo za dva oz. tri dni. Z vidika turističnih produktov pa je še vedno največ zanimanja za kolesarjenje, kulinarične dobrote in domače vino. Polno zasedena je bila to poletje tudi Turistična kmetija Hlebec. Ob koncu tedna povpraševanje daleč nad ponudbo »Boni so absolutno rešili zadnji dve turistični sezoni in pred- Hostlu na račun bonou zgolj dober tisočak Ormoški hostel je na račun turističnih bonov v letošnjem juliju in avgustu iztržil natanko 1.145 evrov. Po besedah direktorja zavoda za turizem Vršiča so se gostje zaradi nizkih cen večinoma odločali za plačevanje z denarjem in ne s turističnimi boni. V juliju in avgustu so sicer zabeležili skupno 451 nočitev, od tega je bilo z boni plačanih le dobrih 10 odstotkov, približno 60 nočitev. Prevladovali so Slovenci. stavljajo približno 70 % prometa, kar se tiče nastanitev,« pritrdita mlada gospodarja ene najbolj obleganih turističnih kmetij na Ormoškem Milan in Urška iz TK Hlebec in dodata, da so bili čez poletje skoraj v celoti polno zasedeni: »Beležimo 95 % zasedenost. Med tednom se je morda še našla kakšna prosta postelja, ob koncu tedna pa nikakor. Če bi imeli trikratno število nastanitvenih kapacitet, bi jih ob koncu tedna z lahkoto napolnili.« Domačega gosta je težje navdušiti Med gosti pa skorajda ni tujcev, ki so pred epidemijo najbolj polnili postelje in so znani kot dobri potrošniki. »Beležimo precej manj degustacij vin. Povprečen slovenski par si v okviru petdnevnega bivanja privošči eno buteljko vina, pa morda še kakšno za domov, avstrijski par tri buteljke na noč in pet kartonov vina za domov. Domačega gosta je tudi veliko težje navdušiti, kajti razlike med slovenskimi regijami in ponudbo so minimalne. Tujce pa impresionirajo že sama okolica, hrana in vino. Enako velja za nas, ko se odpravimo na tuje,« nadaljujeta. Rezervacije v zadnjem hipu Gostje prihajajo iz cele Slovenije, največ je Primorcev, Dolenjcev in Gorenjcev. Več je družin z otroki in mladih parov. Medtem ko so lani z boni plačali predvsem nočitve z zajtrkom, jih letos poleg nastanitev koristijo še za večerje in pogostitve zaključenih skupin. Gostje v povprečju pri njih bivajo največ dva do pet dni. Opažata pa vse bolj pozne rezervacije postelj: »Zaradi možnosti poslabšanja razmer si gostje ne upajo rezervirati nastanitve kaj veliko vnaprej. Tako za november, ki je bil navadno poln že v začetku leta zaradi martinovanja, za zdaj še nimamo polne zasedenosti.« Monika Horvat Foto: M H Foto: arhiv ST Slovenija • Račun za slabo precepljenost izstavljen gospodarstvu Diskriminacija med trgovinami Širitev obveznosti pogoja PCT za delavce in uporabnike storitev je po ocenah predsednice Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariče Lah posledica slabe precepljenosti v Sloveniji, račun pa je izstavljen gospodarstvu. V trgovinski panogi jo bodo po njenih besedah sicer znova najslabše odnesle trgovine s tehničnim blagom. Skladno z novim vladnim odlokom, ki bo začel veljati v sredo, bodo morali pogoj PCT izpolnjevati vsi uporabniki storitev in izvajalci dejavnosti, pri čemer velja nekaj izjem. »Mi smo že večkrat povedali, da je odlok posledica slabe precep- ljenosti slovenskega prebivalstva in da se moramo vsi zamisliti nad to posledico,« je poudarila Laho-va in dodala, da je račun za slabo precepljenost izstavljen gospodarstvu. »Trgovina ocenjuje, da bo zaradi uveljavitve novega odloka beležila upad prihodka, stroški pa se Foto: Sta/M 24 Predsednica Trgovinske zbornice Marica Lah opozarja na diskriminacijo med trgovinami, ki jo uvajajo zadnji odloki vlade. bodo povečali, saj bo treba uvesti nadzor nad izpolnjevanjem pogoja PCT pri potrošnikih, ki vstopajo v neživilske prodajalne oz. v trgovske centre,« je ocenila. Ob tem je predsednica TZS opozorila na neenak položaj znotraj trgovinske panoge, pri čemer jo bodo znova najslabše odnesle trgovine s tehničnim blagom. Obvezno cepljenje za določene dejavnosti? Spomnila je, da je bila trgovina s tehničnim blagom v pandemiji že zelo prizadeta, imeli so velik upad dohodkov, morali so odpuščati. »Sklepamo, da je to tveganje obstoječega stanja in ravni precepljenosti za gospodarstvo zelo veliko, zato smo vlado pozvali k razmisleku o možnosti uvedbe obveznega cepljenja po določenih dejavnostih ali starostnih skupinah, kot bi to presodila svetovalna skupina,« je povedala Lahova. Po njenih besedah je trgovinska zbornica poziv k razmisleku o obveznem cepljenju na vlado poslala prejšnji teden skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Sta Na Petrolouih bencinskih servisih brezstično plačilo Izpolnjevanje pogoja PCT bo od srede obvezno tudi v javnem potniškem prometu. Na Slovenskih železnicah (SŽ) bodo potnike o tem predvsem obveščali, nadzor pa bodo izvajali sprevodniki oz. vlakospremno osebje na samih vlakih, da ne bi prihajalo do prevelikih zamud. Avtobusni prevozniki so že sporočili, da šoferji ne bodo (z)mogli preverjati še PCT pogoja pri potnikih, na Petrolovih bencinskih servisih pa naj bi bilo omogočeno voznikom brez PCT pogoja, da plačajo nakup goriva brezstično, neposredno na plačilnem mestu (z aplikacijo Na poti, z mobilno denarnico mBills in s plačilnimi karticami preko Petromatov). Ponekod pa so že postavili tudi mobilne zunanje blagajne. petek • 17. septembra 2021 Kmetijstvo Štajerski 9 Podravje • Evropska zaveza o prehodu z vezane na prosto rejo živine Možen kompromis: pozimi v hlevu, poleti na paši V skladu s strategijo za dobrobit živali naj bi članice EU do konca leta 2028 svoje tradicionalne hleve, v katerih so živali privezane, spremenila v prostore, v katerih se bodo lahko prosto gibale. Foto: SD Mnogi slovenski kmetje imajo svoje živali pozimi v hlevu, poleti pa na pašnikih, kar hi lahko predstavljalo kompromis med vezano in prosto rejo. Novica je spomladi sprožila preplah med slovenskimi kmeti, ki večinoma še vedno prakticirajo vezano rejo živali. Žal nam ni uspelo pridobiti podatka o številu kmetij glede na vrsto reje, saj z njim ne razpolagajo ne na kmetijskem ministrstvu oziroma njegovi upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ne na kmetijsko--gozdarski zbornici. Toda prilagoditev hlevov na nove pogoje reje je vse prej kot enostavna, saj so obstoječi hlevi grajeni namensko in se jih ne da kar tako preurediti na povsem drugačen način bivanja živali, ki ga zahteva prosta reja. Če bo prepoved obveljala, bodo morali kmetje po besedah ptujskega kmetijskega svetovalca Ivana Brodnjaka zgraditi povsem nove hleve, saj adaptacija starih ni smiselna. Rušenje in novogradnja »Vsekakor gre za ogromno investicijo, v katero pa gotovo ne bodo šli manjši kmetje, saj takšna gradnja ni ekonomsko upravičena pri desetih kravah, torej bo to pomenilo, da bodo majhni prisiljeni opustili živinorejo. Razlika med hlevom za vezano in tistim za prosto rejo je velikanska: medtem ko se v prvem živali vse dogaja v njenem boksu, je drugi razdeljen na več oddelkov, v katerih so krmilni hodniki, ležišča, molzišča, tekali-šče, izpust, porodnišnica, skladiščni prostori za krmo ...« Na resornem ministrstvu mu prikimavajo. »Hlevi za prosto rejo so načeloma res dražji, saj zahtevajo večjo površino oziroma imajo večje prostorske zahteve. Ravno zaradi večjih prostorskih zahtev v prosti reji rekonstrukcija hleva za vezano rejo pogosto ni mogoča. V takih primerih je zato edina rešitev gradnja novega objekta na drugi lokaciji, kar pa tudi ni vedno izvedljivo, predvsem zaradi prostorske omejitve parcel oziroma omejitve v strnjenih naseljih. Novogradnja je zahteven projekt, poleg tega je tudi drag in terja podporo tako državnih institucij, občine kot lokalne skupnosti, zato je smiseln in racionalen le za kmetije, ki se nameravajo z rejo ukvarjati tudi v prihodnje,« pravijo, obenem pa menijo, da imajo vezano rejo v Sloveniji »večinoma le še kmetje z manjšim deležem živali«. Na udaru srednje velike kmetije Če pogledamo kmetije v naših krajih, lahko na prst ene roke preš- tejemo nove objekte za prosto rejo, kar potrjuje tudi Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj, ko postreže s podatkom, da imata kar dve tretjini njihovih kooperantov za mleko, natančneje 400 kmetij, vezano rejo živali. Po njegovem prepoved ne bo toliko prizadela malih rejcev, ki imajo do tri hektarje zemlje, saj ti že tako pospešeno opuščajo dejavnost, ampak bo najbolj udarila po srednje velikih kmetijah, takih s petimi do desetimi hektarji obdelovalnih površin. »Prepoved vezane reje je v skladu s smernicami EU, ki vplivajo na nacionalne programe in na sheme spodbud, ki jih bo deležen samo tisti, ki bo delal za dobrobit živali. Težko rečem, ali bo vezana reja izrecno prepovedana ali pa bo kmet iz vezane reje preprosto odrezan od pomoči. Tudi če bo samo izločen, ga bo uničila ekonomska situacija. Dejstvo je, da se bo moral odločiti, ali se bo prilagodil novosti, vložil veliko denarja, se podal v bitko z dokumentacijo in presojo vpliva na okolje ali pa bo opustil dejavnost.« Računajo na kompromis Da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, pa najbrž velja tudi v tem primeru. Brodnjak opozarja, da večina naših kmetov že zdaj nima izključno vezane reje, ampak vezano pozimi, čez leto pa podnevi prosto in ponoči vezano; nekateri pa imajo živali poleti sploh stalno zunaj. Bo tu možen kompromis? Stane Glač iz KGZ Novo mesto je prepričan, da bo. »Evropska unija bo gotovo ponudila kompromis državam, kot je Slovenija, kjer prevladujejo male kmetije na travnatem svetu. Treba je počakati na verodostojnejše informacije, ki bodo podprte s slovensko in evropsko zakonodajo, glede na visok delež vezane reje v Sloveniji pa smemo gotovo pričakovati vsaj premostitveno obdobje z ukrepi za omilitev posledic, ki bi jih prinesla tako velika sprememba za rejce, kot je morebitna uvedba prepovedi vezane reje. Slovenija lahko zagovarja način reje kot zgodovinsko okoliščino, vsaj za manjše reje na travinju, kjer so živali pozimi v hlevu, pa četudi v privezu, poleti pa na paši, in to gotovo odtehta slabosti vezane reje. To bodo morali naši predstavniki v Bruslju znati zagovarjati. Tudi ne moremo enačiti celotne Evrope, še najmanj pa primerjati alpsko Slovenijo in na primer Nizozemsko. Že sedaj obstaja indeks ustreznosti reje živali (IURŽ) oziroma merilo za oceno primernosti sistema reje, kjer ocenjujemo možnost gibanja, socialne stike, lastnosti tal v hlevu, osvetlitev, zračenje in hrup ter kakovost oskrbe. Če kmetija po IURŽ ne dosega minimalnih standardov, inšpekcija lahko že zdaj ukrepa zaradi neustrezne reje živali. Z vidika dobrobiti živali na slovenskih kmetijah menim, da je že zdaj razmeroma dobro poskrbljeno.« Senka Dreu Foto: SD Če bi EU sprejela napovedano prepoved vezane reje živali do leta 2028, bi to pomenilo konec za številne slovenske srednje velike kmetije. Kalvarija z gradbenimi dovoljenji Prestrukturiranje hleva z vezane na prosto rejo je ne le izjemno drago, ampak tudi zelo zapleteno, kar se tiče pridobivanja dokumentacije za gradnjo. Srednje velike kmetije so največkrat tudi prikrajšanje za izkoriščanje finančnih sredstev za sofinanciranje naložb iz programa razvoja podeželja, torej financiranje novogradnje ali adaptacije sloni na lastnem denarju. Če bo obveljala prepoved vezane reje, bo tej drastični spremembi morala »prisluhniti« tudi gradbena zakonodaja s poenostavitvijo pridobivanja gradbenih dovoljenj. Pri pridobivanju gradbene dokumentacije za novogradnje hlevov je v praksi veliko težav, a jih kmetje z vztrajnostjo večinoma uspešno prebrodijo. Še bolj kot dolgotrajni postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja in soglasij so problem, vsaj v nekaterih občinah, visoki komunalni prispevki, saj so hlevi tam izenačeni s preostalimi objekti za podjetniško dejavnost, kar pa ni na mestu, saj primarna živinoreja prinaša nizko dodano vrednost. Podravje • Lani krompirja preveč, letos premalo Suša kriva, da so gomolji drobni Muhasto vreme, ki že vse leto nagaja kmetom, je pustilo posledice tudi pridelovalcem krompirja, zlasti ga je v rasti zavrla vročina brez padavin. Pri Cvetkovih v Trgovišču pri Veliki Nedelji so te dni začeli izkopavati krompir, a z letošnjo sezono, kot kaže, ne bodo posebej zadovoljni. »Krompirja bo manj, pa še bolj droben je, zlasti tam, kjer njive niso zalivane. Tudi odpada je veliko. Zaradi stresa, ker gomolji niso dobili vode, so začeli že v zemlji cimiti. Kolikor smo lahko, smo njive zalivali, a se tudi tam ni izšlo brez težav, saj je bil avgust zelo deževen in je krompir nato ponekod kar stal v vodi,« razlaga Miro Cvetko in dodaja, da je situacija v primerjavi z lansko postavljena na glavo. Lani zavrgli tone krompirja »Lani je bilo krompirja veliko, tudi kakovost je bila dobra, a ga zaradi korone nismo imeli komu prodati, zato smo ga bili prisiljeni na tone zavreči. Letos je drugače: povpraševanje je, tudi odkupna cena je boljša, a kaj, ko ga nimamo dovolj, sploh pa ne debelega.« Pridelovalcem krompirja je bila zaradi lanskega padca prodaje in povečanih stroškov skladiščenja odobrena finančna pomoč v obliki nepovratnih sredstev, in sicer so lahko dobili 1.200 evrov po hektarju krompirjeve njive, a največ 20.000 evrov. Evropska komisija je Sloveniji za podporo pridelovalcem krompirja, ki jih je prizadel izbruh koronavirusa, namenila 1,5 milijona evrov. Kmetom za pomoč ni bilo treba zaprositi, saj je kmetijsko ministrstvo podatke zbralo iz uradnih evidenc, kar pomeni, da so pridelovalci dobili že natisnjeno predodločbo. Foto: Shutterstock Medtem ko je bilo lani krompirja ogromno, a ga zaradi epidemije niso mogli prodati, ga je letos manj, a so odkupne cene boljše, pravi pridelovalec Miran Cvetko. ■ ■ I V» VI* I I Manj površin, večji izplen »Pri nas pomoči nismo prejeli, ker smo imeli v subvencijski vlogi vpisan mladi krompir, za pridelavo katerega pomoč ni bila predvidena. Slišal pa sem, da do nadomestila za škodo niso bili upravičeni tudi tisti, ki so med epidemijo uveljavljali izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Kakorkoli, ni smiselno tarnati, preživeli smo in ostajamo optimisti,« sklene Cvetko. Lani so v na slovenskih njivah posadili krompir na dobrih 2.500 hektarjih, podobno pa je tudi letos. Slovenija pri pridelavi krompirja še ni samozadostna, opozarjajo na Združenju pridelovalcev krompirja GIZ Krompir. »Površine za pridelavo krompirja so se pri nas v zadnjih dveh desetletjih skrčile za 67 %,« je povedal prvi mož združenja Miran Jenko. Senka Dreu Slovenija • Tudi Zbornica proti kmetijski politiki Podgoršek ogroža kmetijska podjetja Kaže, da s strateškim načrtom Skupne kmetijske politike (SKP) z izjemo kmetijskega ministra ni zadovoljen nihče. Kritiko so po kmetih izrazili še na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Po njihovem so izhodišča strateškega načrta povsem zgrešena, prav tako jih moti finančna razporeditev, kjer zlasti nasprotujejo uvedbi kapice v višini 100.000 evrov, pa tudi prenizkim in neambicioznim investicijam za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj. Ministru Jožetu Podgoršku očitajo, da bo z načrtom ogrozil kmetijska podjetja, saj njegov predlog pomeni 85-odstotno zmanjšanje neposrednih plačil podjetjem, in to brez kakršnihkoli predhodnih analiz učinkov uvedbe kapice na podjetja, na celotni sistem s kooperanti in živilsko industrijo, cene živil ter na ohranjanje delovnih mest in vitalnega podeželja. Kot poudarjajo, kmetijska podjetja upravljajo s 6 % kmetijskih površin, zagotavljajo pa kar dve tretjini tržnih pridelkov v Sloveniji. »Ena od posledic take odločitve bo tudi dodatna razlika v cenah surovin ter večja odvisnost od uvoza surovin in živil iz drugih držav,« med drugim pravijo na zbornici. Senka Dreu 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 17. septembra 2021 Ormoško • Za Franca ni stvari, kije ne bi znal proučiti in izdelati Mali svet orodja in strojev Danes 77. letni Franc Slana iz Sejancev v občini Sveti Tomaž je svojo delovno dobo odslužil kot kovina-varilec v tovarni Kerenčič v Ormožu. Že petnajst let, odkar se je upokojil, pa se aktivno ukvarja z obdelovanjem lesa. Skoraj vse svoje umetnine izdeluje iz hruškovega lesa, saj po njegovih besedah ne poka in je lepe barve, uporablja pa tudi hrastovino. »Vsak ostanek lesa pospravim, saj sem prepričan, da bo iz njega še kaj nastalo. Prav to je razlog, da ga imam pospravljenega okoli vseh voglov - verjetno bi ga moral nekaj dati vstran, saj gaje zame preveč.« Franc ima veliko željo, da bi svoje znanje prenesel na mladi rod, vendar mladina ne kaže interesa za takšno delo. V Frančevem domačem razstavnem kotičku, pa tudi na razstavah, ki jih je imel v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju, je bilo moč videti domače kmečke stroje, ki so jih uporabljali nekoč: plug za oranje, brano, vraga - za rede delati, sejalec, »škrompa-ča«, ki je med redi »rejsal«, voz z jari za krave, grablje, »klepoča«, slamo-reznico, stopa za luščenje ajde in prosa, »šajtrge«, »riplenko«, korito, stolico za koline, »hanzeka«, grab-Ijišče »štil«, »obračajok«, »korož- jok«, »žrmle«, mlin, »dreš mašin« za mlatev pšenice z elektromoto-rom, »ščijalo« - vejalo, »vetrjak ali bintač«, »krničke«, »žrmle«, brus, »vage za vodo«, razne studence-take Prleške pa tudi Prekmurske. Vse izdelujem z domačim orodjem »Če nekaj vidim, se za delo takoj ogrejem in delam, dokler zamisel iz glave ne pristane v mojih rokah. Pri izdelavi uporabljam razna dleta, žagice, vrtalnik in strojček za brušenje.« Franc je iz lesa izdelal tudi okrasne metuljčke za moške, žlice, razne servise, pladnje za kozarce, pladnje za buteljke, nosilce za trofeje, klopotce, najde se tudi kakšni ded z žago, pa ključi, dukli, turistične table, grbi, svečniki, pipe, petrolejke. Delal sem tudi pokale, kelihe, kozarce, pa škatlice za prstane, za vnuka v vrtcu pa sem izdelal piščalke in vuge. »Za domače gledališčnike sem izdelal tudi leseno žaro. Ko je žena Ana to videla, je takoj rekla: « Izdelal je tudi leseno žaro Franc in Ana sta strastna ljubitelja starodobnikov - mopedov. Poleti za delo nimata časa, saj se rada odpravita na pot na dolge ture. »Še vedno pa imam voljo za delo, to me gor drži! Trenutno pripravljam načrt za pletenje štiriogla-tega kovčka za na moped. V mislih imam takega za na prtljažnik, starinskega, ki se odpre. Če je moped star, nekaj takega paše zraven, pa še uporabno je. Nekateri staro-dobniki imajo pritrjene čisto male košare, take za okras, jaz pa bi imel malo večjega, da bi si lahko dal kaj notri za na pot. Nekaj takega, česar še nisem delal, me zelo vleče.« Franc in Ana veliko stvari izdelata za poklon, brez plačila. Obstajajo pa tudi izdelki, ki jih ne želita niti podariti, niti prodati, saj vloženega dela in truda ni moč plačati. »Enkrat je na razstavi neka gospa s Ptuja spraševala po »pintaču«, ki bi ga želela imeti razstavljenega pri jaslicah. In kakšen je bil moj odgovor: »Gospa, takšnih penez za mojega ,pintača' pa žal nema nihče!« Darja Žganec Horvat Foto: DZH Franc Slana je najbolj ponosen na leseno verigo, ki jo je izdelal iz enega kosa lesa. Lesena veriga iz enega kosa lesa »Še vedno se spominjam, kako so nekoč po Ptuju z lesenim vozom vozili žemlje in kruh. Leseni voz - kakršnega sem tudi sam izdelal -je od trgovine do trgovine vlekel človek. Naredil sem tudi okrasne škatlice: tukaj vstaviš fotografijo mlade, tukaj starejše ženske, vmes zatakneš kuverto, v katero vstaviš denar, pa človek, ki mu podaš darilo, tisti hip niti ne ve, kaj vse je dobil. Najbolj ponosen sem na leseno verigo, ki sem jo izdelal iz enega kosa lesa. Razstavljeno sem videl v Izoli na izletu. Ko sem prišel domov, sem vzel les in začel delati. Vsi so me spraševali, kaj bo iz tega, jaz pa sem samo delal - dva meseca in pol.« Predsednica tomaževskih upokojencev je Franca »odtrgala« od njegovega primarnega ustvarjanja in ga navdušila za pletenje. »Zdaj zraven vsega še pletem iz »gožvic«, ki jih vzorno očisti in prekuha moja žena Ana, pa tudi pri pletenju mi dela družbo. Pri vsem tem pa imamo še pri naših upokojencih dobrega mentorja - Mirka Lovreca, ki mi včasih pihne na dušo in pove, da je učenec že skoraj prekašal učitelja.« Foto: DZH Postanite del mreže ELEVAT ELEVAT - največja mreža polnilnic v Sloveniji z lastno proizvodnjo pametnih polnilnic za osebna vozila, dostavnike, avtobuse... REŠITEV JUTRIŠNJIH ZAHTEV. POLNILNICE ELEVAT. www.elevat.eu :: www.napolni.me Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje sales@elevat.eu :: 059 02 55 61 petek • 17. septembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • 18. Grajsko ocenjevanje vin Štajerska vina so svetovno prepoznavna Na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju so prejšnjo soboto podelili priznanja s finalnega, letos že 18. grajskega ocenjevanja vin iz Srednjih Slovenskih goric in Haloz. Na to ocenjevanje se lahko uvrstijo le vina, ki so na predhodnih društvenih ocenjevanjih dobila odlične, s pravilnikom ocenjevanja določene ocene. S podelitve amfor, najvišjih priznanj grajskega ocenjevanja vin. Foto: Albin Bezjak Amfore so prejeli: Druzovič, Lovrenčič in Novak Amfore, najvišje priznanje 18. Grajskega ocenjevanja, so prejeli: Nina in Simon Druzovič (Drbetinci) za sivi pinot 2020, suho vino normalna trgatve, Vinogradništvo Lovrenčič (Krčevina pri Vurbergu) za muškat otonel 2020 (vino normalne trgatve) in Vinogradništvo Novak (Cezanjevci) za zvrst 2020 (vino normalne trgatve). Za deseto knežje vino paje knez Bojan v letu 2021 izbral sivi pinot 2020, suho vino normalne trgatve, ki sta ga pridelala Nina in Simon Druzovič iz Drbetincev. Nagrajena vina Grajskega ocenjevanja vin je mogoče vsako nedeljo ob 15. in 16. uri pokusiti v grajski vinski kleti, kjer od leta 2018 v sodelovanju Društva VTC13 in Društva Kastali potekajo te pokušine, na katere vabijo vse ljubitelje štajerskih vin. Tudi na ta način prispevajo k večji prepoznavnosti odličnih vin iz Srednjih Slovenskih goric in Haloz. Tudi v teh posebnih časih je članom društva VTC 13 s pomočjo društev vinogradnikov z območja Slovenskih goric in Haloz ter delavcev Kmetijske svetovalne službe in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož uspelo organizirati tradicionalno grajsko ocenjevanje vin. Samo finalno ocenjevanje pa je izvedla posebna strokovna komisija pod vodstvom predsednice Tadeje Vodovnik Plevnik. „Gre za najboljša vina v Sloveniji. Lani in letos smo imeli vinogradniki velike težave. Prodaja vina je skoraj zamrla, ker gostilne niso obratovale, prepovedane pa so bile tudi različne prireditve. Letos spomladi je udarila še delna pozeba. Upamo, da bo letošnji letnik boljši od lanskega in da bodo vinogradniki ter vinarji tudi prihodnje leto sodelovali na Grajskem ocenjevanju vina," je povedal Simon Toplak, predsednik Društva VTC 13. Štajerska vina so izjemna po kakovosti, sortno prepoznavna, z značilno sortno cvetico ter stilno svetovno prepoznavna. To omo- goča naša narava, naše rastišče. KGZ Ptuj podpira projekt VTC 13, Grajsko ocenjevanje vin je nekaj posebnega, pa je povedal Andrej Rebernišek, član strokovne komisije in direktor KGZ Ptuj. Čestital je vsem prejemnikom priznanj z željo, da se še naprej trudijo za odličnost štajerskih vin. Komsija je ocenila 62 vzorcev vin v okviru celotnega asortimen-ta, vseh barv, vseh stilov, različnih načinov trgatev in vseh tehnologij. „V ocenjevanje smo dobili najboljša vina, tista, ki so prejela zlata priznanja že na društvenih ocenjevanjih. Povprečna ocena vin je bila 18,17. Vina letnika 2020 izkazujejo sortno značilne barve, cvetice so omamno dišeče, sadno cvetne, okusi so prijetno pitni, sveži, prijetno harmonični, alkoholno zmerni. Strokovna ocena vinskega letnika 2020 je prav dobro plus. Čestitam vsem nagrajenim vinogradnikom, ki se trudijo pridelovati dobra, najboljša vina," je kakovost vinskega letnika še predstavila Tadeja Vo-dovnik Plevnik. Prejemnikom priznanj 18. Grajskega ocenjevanja vin je za vztrajnost in odličnost čestital tudi Anton Harej, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. „Vinarstvo in vinogradništvo ni samo dopolnitev oz. dodatek k hrani, pomembno je tudi to, da ostanejo gorice, pobočja, porasla z vinsko trto. To je zelo pomemben vidik za ohranjanje slovenske kulturne dediščine in kulturne krajine. Prihodnost je v prepoznavnosti in trženju pridelkov in izdelkov tudi doma, na dvorišču. Treba pa je iskati tudi tržne možnosti na trgu. Covid situacija je kmetijske trge zelo razrahljala, cene nihajo, pridelke je zelo težko prodati. Prizadevamo si, da se kmetijski trgi ustalijo in da se cene ter povpraševanje ponovno vrnejo v stare tirnice. Tudi vinski sektor je podal pripombe na skupno kmetijsko politiko. Poskušali jih bomo upoštevati v največji možni meri," je izpostavil. MG PRIMORSKI SVET S SVOJIMI CARI BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tedn/ka pJI *«end v naši družb, J 9. in 10. oktobra se z nami podajte v edinstvene ŠKOCJANSKE JAME ter PRIMORSKI SVET, kjer sta pestra zastopanost rastlinstva in živalstva na razmeroma majhnem prostoru. Vstopili bomo v podzemni svet Škocjanskih jam, ki ni le največji podzemski kanjon na svetu, tu bomo spoznali v svetovnem merilu neponovljivo kraško pokrajino, kjer je na enem mestu raznovrstna naravna dediščina v obliki kraških zanimivosti. Na Belajevi domačiji bomo pod strokovnim vodstvom spoznali zeliščne vrtove in naravne izdelke ter uživali v dišečem svetu okoli nas. Po večerji si bomo lahko privoščili sproščujoč in pomirjujoč sprehod ob morju. Naslednje jutro bomo obiskali Kmetijo Knez, si ogledali njihove vrtove in nasade kakijev, sprehodili se bomo do Strunjanskih solin. Okrepčali se bomo s tipično primorsko toplo malico: bobiči z domačim kruhom, kozarec vina ter krostata. Navdušil nas bo tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok s 122 ha velikim polslanim mokriščem, ki ga sooblikujeta polslana laguna in sladkovodno močvirje, vsako leto pa ga obišče več kot 200 različnih vrst ptic. (izkoristite možnost plačila v višini 100 € s turističnim bonom 2021) Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah hotela***, nočitev z zajtrkom in večerjo, zunanji ogledi po programu, vstopnina v Škocjanske jame, program na Belajevi domačiji, voden ogled Škocjanskega zatoka, ogled kmetije Knez in topla malica, nezgodno zavarovanje, vodenje in organizacijo potovanja. Za poskočne ritme so poskrbeli najmlajši Štajerski jrajtonarji pod vodstvom Primoža Kelenca. Foto: Albin Bezjak Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! ŠtajerskiTEDNIK radioPTUI SONČEK 12 Štajerski Črna kronika petek • 17. septembra 2021 Ptuj • Dolge kolone čakajočih na cepljenje 100 % porast števila cepljenih Zahtevano izpolnjevanje PCT pogoja je od srede naprej življenje marsikoga postavilo na glavo. Ta pogoj praktično velja tako rekoč za vse dejavnosti v družbi in edini omogoča normalno življenje naprej. Tako radikalna, a obenem pričakovana odločitev vlade RS pa očitno dosega želene učinke: številne je spodbudila k cepljenju proti koronavirusu. Zadnje dni je vrsta čakajočih pred cepilnim mestom na Zadružnem trgu izjemno dolga. Število cepljenih seje povečalo za več kot 100 %. Foto: CG Ta teden je bila kolona čakajočih na cepljenje na Ptuju zelo dolga. Direktorica ZD Ptuj pravi, da je za zdaj cepiva dovolj. Večina tistih, ki so se imeli namen cepiti, je to opravila že pred meseci, nato pa je prišlo do občutnega upada. V zadnjem času je bilo dejansko manj cepljenih na vseh cepilnih mestih v državi. Na Ptuju, kjer cepljenje izvaja ptujski Zdravstveni dom, so v zadnjih tednih beležili precej manjši interes kot spomladi. A sprejetje odločitve Vlade RS, da je od srede naprej pogoj PCT obvezen tako rekoč za vse dejavnosti, razen redkih izjem, je stvari postavil na glavo. Zavedajoč se dejstva, da bo brez cepljenja življenje konkretno oteženo, so mnogi zavihali rokave. Vlada je sicer pohitela in odlok sprejela še prej, kot je to predlagala strokovna svetovalna skupina. Odločitev Vlade mnoge prepričala, da zavihajo rokave Že v ponedeljek ta teden je bila kolona na Zadružnem trgu na Ptuju precej dolga, naslednje dni pa se je le še daljšala. »V prejšnjem tednu smo dnevno cepili okrog 150 do 200 ljudi, v torek ta teden pa 500. To je konkreten porast, za več kot sto odstotkov. Enako pričakujemo v naslednjih dneh,« pravi Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Cepiva imajo za zdaj dovolj, še vedno je mogoče izbirati med cepivi. Doslej so v ptujskem ZD skupaj cepili 28.000 ljudi, od tega je polno zaščitenih, torej takih, ki so prejeli vse odmerke, 21.000. »Absolutno še vedno priporočamo cepljenje, ki je edina pot do normalnega življenja. Začeli smo že cepiti s tretjim odmerkom, po priporočilu najprej tiste nad 70 let in kritično bolne. Imamo tudi podpisane izjave stanovalcev in svojcev Doma upokojencev Ptuj, tako da te dni začnemo še njih cepiti s tretjo dozo,« dodaja Petek Uhanova. Za tretji odmerek se lahko odloči kdorkoli, ne le tisti, ki spadajo v navedeni skupini, ali tisti, ki so prvo dozo prejeli decembra lani, ob tem pa direktorica pojasnjuje: »Morajo pa za tretjo dozo podpisati izjavo.« Cepljenje bodo tudi v prihodnje izvajali v Domu krajanov na Zadružnem trgu na Ptuju. Pred nekaj dnevi so tam uredili še šotor, ki bo služil kot »čakalnica« v primeru slabega vremena. Dženana Kmetec Foto: CG - Bodo kmalu vsa testiranja obvezna na 48 ur? Glede na spremembe odloka o PCT se je konkretno povečalo tudi število testiranih. Tisti, ki ne izpolnjujejo pogoja prebolelosti (180 dni) ali cepljenja, imajo namreč še vedno možnost testiranja. »Medtem ko smo prejšnji teden dnevno odvzeli okrog 150 brisov, smo v torek ta teden imeli kar 370 testiranih. Dela imamo zelo veliko. Ne ukvarjamo pa se zgolj s tem, tudi ambulante delajo na ■ polno,« pravi Petek Uhanova. Kar se tiče hitrih antigenskih testov, ki imajo različen čas veljavnosti, odvisno od tega, kdo in za kajjih potrebuje (veljavnost je 48 ur ali en teden), strokovna skupina predlaga enotno veljavnost za vse, in sicer 48 ur. Tiste, ki se torej ne bodo odločili za cepljenje, m skorajda zagotovo v kratkem čaka še pogostejše testiranje. Videm • Šegulovi omejili dostop v hmeljišča Franc Šegula: »Gre za zasebna zemljišča« Podjetje Hmelj Dornava ima hmeljišča tudi v občini Videm. Dva izmed nasadov sta dobesedno v središču občine in naselja: prvi je tik ob vrtcu, drugi ob pokopališču, Za nasad, ki se razteza od pokopališča proti strugi Dravinje, so se v podjetju Hmelj Dornava odločili, da omejijo gibanje. Postavili so opozorilne znake z napisi, da gre za zasebno lastnino in da je gibanje tam prepovedano. Ker skozi hmeljišča vodijo utrjene poljske poti, ki vodijo do rečne struge, so številni ta del Vidma radi izkoristili za sprehajališče. Po novem to več ni možno, saj so se Še-gulovi odločili, da na zemljiščih, kjer so lastniki (okoli sušilnice hmelja) in najemniki (nasad hmelja), sprehajanja več ne bodo dovolili. Table, ki so jih postavili, so mnoge, ki so se tam radi sprehajali, vznejevoljile. Franc Šegula iz podjetja Hmelj Dornava je pojasnil, da je omejitev gibanja na zemljiščih, ki jih imajo v posesti, čeprav so najemniki (zemljišča so v lasti Republike Slovenije, op. a.), legitimna. Pojasnil je še, da je bilo v hmeljišču veliko sprehajalcev, tudi s psi. „Za postavitev tabel smo se odločili, ker gre za zasebno lastnino. Postavili smo jih le tam, kjer z zemljišči gospodarimo kot najemnik in po našem se ne sme hoditi. Je to kaj narobe? Opozorilne table so postavljene na naših poteh, vstop na zemljišča je prepovedan. Tudi mene je klicala neka gospa in spraševala, kje naj sedaj pelje psa na sprehod. Dejal sem ji, da je to njen problem.« Kot dolgoročni zakupniki imajo vso pravico omejevati gibanje Ne glede na to, da je lastnica država, imajo Šegulovi oz. njihovo podjetje Hmelj Dornava kot najemniki vso pravico upravljanja in omejitve gibanja po zemljiščih v zakupu. »Če se potrebuje kakšna služnost ali kaj podobnega, se vedno vpraša nas kot najemnika. Nazadnje je občina potrebovala soglasje za cesto proti domu upokojencev. Pisali so na Sklad kmetijskih zemljišč, ta jih je za podajo soglasja preusmeril na podjetje Hmelj Dornava. Za zemljišča, kjer je hmeljišče, imamo sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo, ki nam omogoča enake pravice, kot če bi bili lastnik; tudi glede gibanja na območju,« je še pojasnil Šegula in zaključil: »Gibanje smo prepovedali povsod, kjer so poti v hmeljišče, to je na cesti mimo župnišča ob Dravinji in po M:u/Jr'' -.Vili v ifjff v. M'm j ' -. X tWtvJmjr '.jf »Po zasebni lastnini nima kdo kaj Hoditi. To je tako, kot čc bi sc nekdo sprehajal po vašem zemljišču,« prairi Franc Šegula iz podjetja Hmelj Dornava. drugih vhodnih poteh. Za zaprtje območja smo se odločili po opozorilu drugih, ki so nas obveščali, da je tu ogromno sprehajalcev s psi in očitno je to tudi koga motilo. Je pa tako, da po zasebni lastnini nima kdo kaj hoditi. To je tako, kot če bi se nekdo sprehajal po vašem dvorišču. Nismo pa prvi, ki smo omejili gibanje po hmeljišču; tudi marsikje drugje so to že uredili na enak način. Table smo si poslikali na drugi lokaciji in smo dali izdelati enake. Saj si tega nismo izmislili." Za pravico v primerih motenja posesti pristojna sodišča, ne Policija Zanimalo nas je, kaj se zgodi, če ljudje opozorila o prepovedi gibanja ne bodo upoštevali. Policija v tovrstnih primerih pristojnosti za ukrepanje nima, razen v primeru, da bi na posestvu šlo za sum storitve kaznivega dejanja, na primer tatvine ali poskodova- Table, s katerimi najemnik omejuje gibanje po hmeljišču ob Dravinji. Med ljudmi, ki so se tod radi sprehajali, je to povzročilo precej nejevolje. nja tuje stvari. Oškodovanec tako lahko kvečjemu uporabi zasebno tožbo. Takšno dikcijo najdemo na spletni strani odvetniške pisarne Francija Ježka, kjer so pojasnjeni primeri pravnih področij: „Posto-pek motenja posesti navadno ni v ničemer vezan na postopke pred Policijo. Ta namreč prav za motenje posesti ni pristojna (ne za lastnike, ne za posestnike), razen če ti kršijo druge predpise (prekr-škovne, kazenske). Policija vas bo napotila na sodišče in odvetnika, saj pravne podlage za ukrepanje v zvezi z motenjem posesti nima. Posestnik je pravno zavarovan s tožbo zaradi motenja posesti, ki jo lahko vloži zoper tistega, ki mu moti posest. Motenje posesti je torej treba preprečiti (sanirati) s tožbo, ki bo motilca posesti obsodila zaradi motenja posesti in mu nadalje prepovedala nadaljnje motenje posesti. Sistem ureditve motenja posesti, ki se zdi lastnikom na prvi pogled »skregan z logiko«, je osnovan na že rimski ureditvi, da naj spore med posestniki, lastniki, osebami, rešuje sodišče in nikakor ne »ulica«. Če bi dopuščali neomejeno lastniško samovoljo, bi hitro prišlo do vprašanja, kdo je bolj predrzen, agresiven, ima močnejše prijatelje in podobno. To pravo želi in mora preprečiti, da se uveljavi pravna država in sodno varstvo pravic." Mojca Zemljarič Slana pred Mihaelom (29.) če pada, tolikokrat ob letu o trjakih je rada. 15/21 17/22 17/22 14/24 15/23 16/23 16/24 18/26 17/22 15/23 19/27 15/21 N w E Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, predvsem na Primorskem bodo tudi nevihte. Najvišje dnevne temperature bodo od 19 do 25 °C. OBETI: V soboto bo pretežno oblačno, občasno bodo še krajevne padavine, ki bodo pogostejše na zahodu. Predvsem na vzhodu se bodo popoldne oblaki trgali. 4-dnevna napoved za Podravje Petek Sobota Nedelja 17 09.2021 * 17 16 14 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 20 17 19 Popoldan K Popoldan XI Popoldan Hitrost vetra2 9m/s v Hitrost vetral 9nVs Hitrost vetra2 4m/s Vir: ARSO petek • 17. septembra 2021 Kultura Štajerski 13 KNJIGARNICA Na življenje! spoštovani bralci Štajerskega tednika in te rubrike o knjigah in knjižnicah, rada bi vam znova položila na srce, kako so knjige odlične življenjske spremljevalke in sopotnice na vseh poteh, od rojstva do konca, v srečnih in žalostnih časih, ob vzponih in padcih. Četudi ne sodite v tisto skupino obiskovalcev knjižnic in knjigarn, ki si življenja brez branja knjig ne predstavljajo, verjemite, da za vsakega obstaja knjiga, ki jo bo prebral z navdušenjem in z mislijo, da je prav ta čakala na vaš bralski trenutek in vam je razširila življenjsko obzorje, ali pa vas je potolažila in razveselila. Res. Osebno vem, da me kakšen knjižni naslov najde pa prav tedaj, ko ga najbolj potrebujem. Taki časi so, ko se dozdeva, da se odmika luč na koncu tunela, da nekako nič, kar se javnega dobrega tiče, ne gre na bolje. In vse več je pesimizma, trpkosti in nestrpnosti med ljudmi. In če je še zraven kakšno osebno žalostno obdobje, hja, ni lahko ohranjati spodoben nivo življenjske energije - četudi sonce razkošno sije te pozne poletne dni, ko jesen tako prijazno trka na vrata. Tako vam zelo priporočam knjigo Na življenje!, ki je pred kratkim izšla pri založbi Malinc. Je kvadratnega formata, 22-krat 22 centimetrov, obsega 195 strani in je vezana v mehki platnici z zavihkom. V knjižnici jo najdete na policah z UDK oznako 084, kar pomeni, da je to strip. Zraven je še oznaka M, kar pomeni, da je to branje za mladino in seveda tudi za odrasle. Toplo jo priporočam za družinsko in terapevtsko branje! Gledanje sličic in branje dialogov med literarnimi osebami ter ostalega besedila vam bo vzelo pičlo uro, a premišljevanje o prebranem in videnem veliko več. Tako tenkočutno opazovati, risati, zapisovati in delovati je mogoče z zlatim srcem in iskrenostjo! Njen avtor je Zvezdni človek, kakor je bil poimenovan 193 centimetrov visok, ves tetoviran mladenič, ki je po poklicu zdravstveni tehnik paliativne oskrbe v eni izmed francoskih tovrstnih ustanov. Pravzaprav knjiga Na življenje! ni klasični strip,risoro-man je najbolj povedna in odlična domača beseda za tovrstne knjige. Zvezdni človek namreč ne opisuje le svojih poslednjih druženj in dejanj s svojimi varovanci, ki so povsem blizu svojega poslednjega vdiha in izdiha, marveč ob tem blago in iskreno podaja vso duhovno in srčno veličino svojega poklica. Zdravnica v družinski ambulanti in v domu starejših Lučka Jagodic Klipšteter, dr. medicine, je v uvodni besedi med drugim zapisala: »Pripraviti bralca na teme, ki jih s takšno lahkotnostjo obravnava Zvezdni človek, je resna, nelahka naloga. Ali pa tudi ne: s sedmimi leti dela v delovni ekipi doma starejši in v družinski ambulanti lahko z gotovostjo trdim, da je strip pred vami vrhunska literatura v polju težko izrekljivih tem o bližini konca življenja. Pogosto se pokaže, da so naše izkušnje z izgubo korak k hrabrosti: moja babica je umrla v bolnišnici, ko je bila stara 92 let, ob meni. Višja sila je uresničila njeno željo, za katero je vedno molila: Bog, nakloni mi mirno zadnjo uro ...« Zadnje ure Rogerja, Matilde, Marie, Nanie, Edmonda, Kristine in drugih so spremljane z neverjetno energijo Zvezdnega človeka, ki navezuje stike s pomočjo glasbe in smisla za humor, čeprav vmes pravi, da so dnevi, ko ne more povedati nič prijetnega, ko se vrne z dela. Knjigi daje poseben čar tudi odlična glasba, ki jo obožuje in uporablja pri svojem delu Zvezdni človek, naslovi skladb so natančno navedeni na strani 193. Težko je opisovati tako pomembno in čustveno knjižno obliko, vsak bralec si mora ustvariti svojo sliko ob branju. Knjiga je izšla v nakladi 700 izvodov s pomočjo Francoskega inštituta, prevedla jo je Veronika Stabej. Tako je med drugim zapisala Charline (samostojna medicinska sestra, blogerka in avtorica) v uvodu originalne izdaje: Mislite, da je spremljanje smrti nekaj žalostnega? Ocenjujete, da je konec življenja konec vsega? Se vam zdi, da se »paliativen« rime z »depresiven«? Vsaj enkrat boste prijetno presenečeni, da niste imeli prav, in ta knjiga vam bo pomagala razumeti, zakaj. Liljana Klemenčič Ptuj • Prva zasebna prodajna galerija Luna Soočenje svetovno znanih likovnih in fotografskih stvaritev Neorenesančna lepotica v Murkovi 2 na Ptuju je od 9. septembra bogatejša za galerijo Luna. Ptuj je z njo dobil prvo zasebno prodajno galerijo, v kateri so že s prvo razstavo nakazali njeno ekskluzivnost in prestižnost. Na razstavi Umetnost in fotografija se soočajo velika imena svetovne umetnosti in fotografije, kot so Dali, Matiss, Picasso, Chagall, Warhol, Newton, Gibson, Sieff, Klein, Wegman. Uredil jo je Silvo Ambrož, kije že pred tem poskrbel, daje stavba na Murkovi 2 dobila povrnjen nekdanji sijaj. Stavbna zgodovina dvonadstropne trgovske hiše z neorene-sančno fasado je izjemno bogata, njena obnova je bila velikopotezen projekt, ki je trajal kar pet let. Hiša ima v prvem nadstropju poslovne prostore, v drugem nadstropju sta dve stanovanji. Za pritličje pa se je že od začetka vedelo, da bo v njem nekaj ekskluzivnega, kar naj bi pomagalo ptujskemu turizmu in privabljalo obiskovalce. Nova galerija Luna je nadgradnja že obstoječim ptujskim galerijam, s katerimi upa na dobro sodelovanje. „Ne gre pa samo za galerijo, ustanovil sem tudi Zavod za promocijo umetnosti in kulture. Galerijska dejavnost je samo del dejavnosti, s katero se bo ukvarjal. Njegov nadvse pomemben del bo tudi promocija kulture, izvedba različnih kulturno-izobraževalnih delavnic, predstavljanje ekskluziv-nih del iz drugih galerij, itd.," je povedal Silvo Ambrož. Novo galerijo sta s prerezom traku simbolično odprli ptujska županja Nuška Gaj-šek in ena najvidnejših slovenskih kipark Vlasta Zorko. Foto: Črtomir Goznik V Murkovi 2, prenovljeni neorenesančni stavbi, je vrata odprla prva ptujska zasebna prodajna galerija Luna. Odprtje z reprezentančno I • v»• • razstavo - največjimi klasiki moderne umetnosti Razstavo v novi ptujski galeriji Luna je predstavil umetnostni kritik Brane Kovič, ki že petdeset let spremlja umetnostno dogajanje v Sloveniji in v svetu. Za Slovenijo pravi, da je s tega vidika tako zelo posebna, saj še ne premore umetnostnega trga. „To je preprosto dejstvo, ker nimamo zasebnih galerij. Imamo sicer med 200 ali 300 prodajaln, posredovalnic umetnin in starin, ki kljub napisu Galerija niso galerije v pravem pomenu besede. Galerij, ki zaslužijo to ime, je izjemno malo, na prste bi jih lahko prešteli. Zelo me veseli in zelo sem počaščen, da se je Silvo Ambrož odločil, da bo odprl resno, pravo galerijo. Šele mreža zasebnih galerij je hrbtenica umetnostnega sistema. Galerija Luna se v ta sistem od- Foto: Črtomir Goznik Svojo zgodbo je galerija Luna začela z otvoritveno prodajno razstavo grafik in fotografij pod naslovom Umetnost in fotografiji. ločno vključuje. Za tako eminenten dogodek v mestu, kakršno je Ptuj, je treba galerijo odpreti z reprezentančno razstavo. Zato sem za to razstavo izbral dela dejansko največjih klasikov moderne umetnosti 20. stoletja, ki so znana imena tudi laiku, ki je že slišal za Pabla Picassa, Salvatora Dalija, Marca Chagalla, Jeana Miroja, Henrija Matisssa, itd. Ob teh grafičnih delih pa so dodana dela izbranih fotografov, kot so Robert Doisneau, William Klein, Helmut Newton, Sam Taylor - Wood itd. Gre za soočenje likovnih del, grafik, in fotografskih stvaritev," je izpostavil Kovič. Razstavljena dela je mogoče kupiti za nekaj sto do nekaj deset tisoč evrov. Za obiskovalce bodo Galerijo Luna odpirali ob sredah, od 11. do 18. ure, ob petkih od 12. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure. Razstava Umetnost in fotografija bo predvidoma odprta dva meseca, je povedala direktorica Zavoda Luna Maja Markovič. Z igranjem na violino je v svet mednarodne umetnosti popeljal mladi violinist Pascal Berce. MC Ptuj • Peti vikend 19. festivala Art Stays Structura 2021 tudi v velikem katalogu Ljubitelji sodobne umetnosti si lahko še danes in jutri ogledajo razstave 19. festivala Art Stays pod naslovom Structura. V sklopu zadnjega festivalskega vikenda bo potekal pogovor z umetnikom Dušanom Fišerjem. Predstavili pa bodo tudi obsežen katalog 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays. Le-ta zajema delo več kot 60 umetnikov iz celega sveta, ki je bilo predstavljeno z osmimi razstavnimi sklopi v vseh ptujskih razstaviščih. Direktor festivala Jernej Forbici je ob izteku festivala povedal, da so še prav posebej ponosni na sodelovanje s PMPO, saj je razstava ruske umetnice Sashe Frolo-ve in japonskega kiparja Kayojija Nagatanija prav tista, ki najboljše opiše poslanstvo festivala sodobne umetnosti Art Stays. „Razstava je bila vključena tudi v aktivnosti sobotnega vodenega ogleda v sklopu petega festivalskega vikenda, ki ga je izvedla umetnostna zgodovinarka Sandra Janžekovič. Ljubitelje sodobne umetnosti je popeljala v dominikanski samostan in na osrednjo razstavo v Galerijo mesta Ptuj. Bogato dogajanje pa je potekalo že dan prej, s performansom Dušana Fišerja Substanca Dimenzija 0, v katerem sta sodelovali tudi Kaja Petrovič in Sara Korošec (Muzikača). Velika prostorska instalacija, ki jo je Dušan Fišer ustvaril prav za osrednjo razstavo, je tako ponovno postala Foto: Mihael Roškar Z nastopa italijanske umetniške skupine Wroom na odru Art Stays na Slovenskem trgu žarišče njegovega najnovejšega multimedijskega projekta, kjer je kot aktiven performer vključen tudi sam. Obiskovalci so lahko prisluhnili še uvodnemu večeru italijanske umetniške skupine Wroom, ki se je predstavila z mul-timedijskim setom v živo, v soboto pa je s finalnim projektom nastopila še na odru Art Stays na Slovenskem trgu. Dva njena člana sta že stara znanca festivala sodobne umetnosti Art Stays, saj se na Ptuj vračata že vrsto let," je še povedal direktor festivala Art Stays Jernej Forbici. Z umetniki, ki se vračajo na Ptuj, letos jih je bilo kar nekaj, pa že napovedujejo 20. festival sodobne umetnosti Art Stays 2022, ki se bo pričel s pregledno razstavo že v marcu tega leta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. MG 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 17. septembra 2021 Zdravstveni nasveti V skrbi za zdravje otrok in mladostnikov - 2. del Že pred pandemijo covkia-19 so bile med mladostniki duševne stiske pogosto prisotne. Znaki, ki nakazujejo stisko, so: slabši uspeh v šoli, pitje alkohola, zloraba drog, spremembe v vedenju, umik iz družine in od prijateljev, izbruhi jeze ipd.). Hitro ukrepanje je pomembno, a enotnega recepta ni, saj je vsak mladostnik svoja zgodba. Mnoge stiske lahko preprečimo s pogovorom, svetovalnimi službami v šolah, določene bolezni pa je treba zdraviti pod nadzorom zdravnika specialista. Med ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe z novim ko-ronavirusom so bili tudi zaprtje šol in vrtcev ter fakultet. Tako so imeli otroci in mladostniki omejeno gibanje in druženje z vrstniki, kar je za njihov socialni in telesni razvoj zelo pomembno. Otroci in mladostniki se na stresne situacije odzivajo zelo različno. Posledice na področju vedenja, čustvovanja in učenja se lahko pokažejo hitro ali pa z zamikom in tudi trajanje je različno dolgo. Že kar nekaj časa strokovnjaki opozarjajo o porastu anksioznih motenj in depresije, o porastu nasilja v domačih okoljih, iz Slovenije in tudi iz drugih evropskih držav prihajajo podatki o prenapolnjenosti otroških psihiatričnih bolnišnic. Z ustrezno strokovno pomočjo lahko te težave odpravimo oziroma pozdravimo, a je tudi na tem področju hudo pomanjkanje strokovnega kadra. Kaj pa lahko naredimo vsi mi? Z odgovornim vedenjem, upoštevanjem higienskih ukrepov vedno in povsod in s precepljenostjo lahko poskrbimo, da bodo šole odprte in bodo otroci spet zaživeli v svojem Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. starem ritmu. Naj postaneta umivanje rok in prezračevanje prostorov naši dobri navadi. Tudi testiranje in samotestiranje je ukrep za omejevanje širjenja okužbe. Njegova največja dobrobit je v tem, da se oseba, ki je okužena, a še ne kaže znakov bolezni, pravočasno umakne s samoizolacijo in tako ne prenaša virusa ljudem okoli sebe. Zavedati pa se moramo omejitev testiranja. Negativen rezultat testa pomeni, da v tistem času (v tistem dnevu) nismo okuženi. To je lahko že naslednji dan drugače. Zato je test smiselno ponoviti hitreje, kot to določajo predpisi, če ocenimo, da smo se gibali v okolju, kjer bi se lahko okužili. Odgovorno vedenje pa je še vedno najpomembnejši preventivni ukrep. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Tedenski mikroskop Z izjemo nujnih stanj do zdravnika le s pogojem PCT Vlada je odlok, ki širi obveznost pogoja PCT za delavce in uporabnike storitev, pripravila za »maksimalno zaščito državljanov«, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar. Med drugim bodo starejši od 12 let do zdravnika z izjemo nujnih primerov lahko prišli le, če so preboleli covid-19, so cepljeni ali testirani. »Epidemija je dinamičen proces, ki od vseh zahteva veliko prilagajanja. Zavedam se, da vse te spremembe za nikogar niso prijetne, toda na žalost drugih možnosti nimamo več. Prilagajati se moramo skupaj, tako posamezniki kot družba v celoti,« je poudaril Vindišar. Ob predstavitvi novega vladnega odloka, ki je začel veljati v sredo, je Vindišar poudaril, da bo le dosledno spoštovanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) v tem trenutku omogočilo delovanje družbe in delovanje zdravstvenega sistema, ki se ponovno sooča s povečanim številom koro-navirusnih okužb. Vlada je tako zaostrila ukrepe za preprečevanje širjenja novih okužb, med katerimi je, razen redkih izjem, obveza izpolnjevanja pogoja PCT za vse zaposlene in uporabnike storitev. Zaščitne maske bodo morali nositi vsi v zaprtih javnih prostorih in tudi na prostem, če ni mogoče zagotoviti ustrezne razdalje. Samotestiranje velja le v delovnem okolju Vindišar je poudaril, da prese-jalno samotestiranje, ki ga zaposleni opravijo enkrat tedensko in s tem zadostijo pogoju testiranja za opravljanje dela, ni dovolj za pridobitev QR-kode in ne omogoča dostopa do drugih storitev. V primeru samotestiranja delavcev sredstva za testiranje sicer zagotovi delodajalec oz. oseba, je še dodal. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc pa je pojasnil, da pogoja PCT ni treba izpolnjevati v primerih nujne oskrbe z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami, zagotavljanja javnega reda in miru, varnosti in obrambe, nujne medicinske pomoči ter zaščite in reševanja. Pri trgovinah z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami ter lekarnah se kot izjema ne štejejo prodajalne znotraj trgovskega centra. Kot je pojasnil, so se za to odločili, ker se pogoj PCT preverja ob vstopu v trgovski center. »Kdor gre v lekarno, gre potem lahko še v druge trgovine, to torej ni izjema zaradi načina gibanja znotraj centra,« je dejal. Kot je posebej poudaril, tudi bencinski servisi niso izjema. Prav tako morajo pogoj PCT izpolnjevati udeleženci verskih obredov. Pogoj PCT je obvezen tudi za uporabnike zdravstvenih storitev, a kot je poudaril Vindišar, lahko vsi prebivalci z akutnim zdravstvenim problemom brez zadržkov poiščejo zdravstveno pomoč. »Oseba bo na vstopni točki povedala, zaradi kakšne zdravstvene težave prihaja v zdravstveno ustanovo. Če bo ocenjeno, da to sodi med njune storitve, bo ta storitev tudi opravljena. Nikakor to ne velja samo za urgenco,« pojasnil. Foto: Dreamstime/M24 Vindišar je ob tem še pojasnil, da se kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja PCT upošteva vsako verodostojno dokazilo, iz katerega sta razvidna identiteta in datum cepljenja, testiranja oz. obdobje pre-bolevnosti. Glede mladoletnikov, ki bi se želeli cepiti, a starši temu nasprotujejo, je Vindišar spomnil, da je 15 let tista meja, ko lahko otroci samo odločajo o svojem zdravljenju. Po njegovi oceni je prav, da se otroke, ki izražajo željo, da bi se cepili in tako pomagali pri obvladovanju epidemije, upošteva. Najnovejši semafor ukrepov pa pristojni trenutno še usklajujejo. Ko ga bo vlada sprejela, ga bodo tudi prestavili javnosti, je napovedal državni sekretar. sta Pomagajmo si . Povišan pritisk in trebušna maščoba sta znanilca težav Vsem seje že zgodilo, da smo se pozno prebudili in zamujali v službo, zato smo vase na hitro spravili obrok hrane. Ali pa se nam je nekam mudilo prav v času kosila, zato smo, da bi si prihranili čas, na hitro zaužili nekaj podobnega. Če se to zgodi kdaj pa kdaj, ni težav. Če se hitrega hranjenja navadimo, pa lahko začnemo čutiti neprijetno bolečino v želodcu ali se spopadati s prebavnimi težavami. A kot so ugotovili v nedavni študiji, hitro hranjenje ne vpliva le na prebavni sistem, temveč tudi na druge organe v telesu. Hitrost prehranjevanja in bolezni Študija, ki je bila nedavno objavljena v reviji Circulation, je razkrila močne povezave med hitrostjo prehranjevanja, povečanjem telesne mase in tveganjem za bolezni srca in ožilja. V raziskavi je sodelovalo 1083 oseb - 642 moških in 441 žensk. Raziskovalci so jih razdelili v tri skupine glede na hitrost prehranjevanja -počasne, običajne in hitre jedce. V obdobju petih let so preiskovanci vstopili v program zdravstvenega pregleda, ki je ves čas študije spremljal njihovo zdravje. Znaki težav Specifično zdravstveno stanje, na katero je bila pozorna študija, Nižja teža pomeni manj sladkorja v krvi Prav na vse dejavnike lahko vplivamo tudi sami. Spremeniti je treba način življenja: se bolj zdravo prehranjevati in ustrezno povečati telesno dejavnost Zmanjšan vnos energije s hrano oziroma ustrezna dieta je prvi ukrep v boju proti metabolnemu sindromu. Maščoba v krvi se uravnava z zdravili za zmanjšanje holesterola in maščob (statini, fibrati, zaviralci absorpcije holesterola). Povišan krvni tlak se zdravi z diuretiki blokatorji beta, zaviralci ACE, blokatorji receptorjev za angiotenzin II. Sladkorna bolezen se zdravi s sulfonilsečnino, metforminom, glitazoni in inzulinom, debelost pa z orlistatom in sibutraminom. Foto: Profimedia je metabolični sindrom: opredeljujemo ga kot skupino stanj, med katera spadajo povišan krvni tlak, visok krvni sladkor, povečana telesna maščoba okoli pasu in nenormalne ravni holesterola ali trigliceridov. Vsa stanja se lahko pojavijo skupaj, kar dodatno poveča tveganje za srčne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen. Med petletno nadaljnjo kontrolo raziskovancev so ugotovili, da ima 84 udeležencev presnovni sindrom, pri čemer je bila skupina hitrih jedcev najbolj ogrožena. V počasni skupini je bila stopnja incidence 2,3 odstotka, v običajni skupini 6,5 odstotka, v hitri skupini pa 11,6 odstotka. Na začetku študije so bili vsi preiskovanci brez osnovnega testiranja. Skrivnost je v krvnem sladkorju Po besedah avtorja študije dr. Takajukija Jamadžija se vzrok skriva v krvnem sladkorju. Hitro prehranjevanje lahko povzroči nihanja krvnega sladkorja, kar povzroča odpornost proti inzulinu; tako imajo celice težave z absorpcijo glukoze. Telo se bo odzvalo s čezmerno proizvodnjo inzulina, da bi nadomestilo pomanjkanje absorpcije, in sčasoma se lahko razvijejo sladkorna bolezen tipa dve oziroma bolezni srca. Tea Dečman petek • 17. septembra 2021 Za kratek čas Štajerski 1S avtor: janez presečnih značiln., po katerih se razlik. moški in ženske človek v starosti (knjižno) član reprezentance roman, kito ni dogodek, pripetljaj vrednost bajta, kadar ni ena lsd (žarg.) krepelca, oklesčki sestop z gore zemeljska ali nebesna obla paul ereng poškodba z rezilom smrekov gozd igralka carrere izpitje na dušek doba, epoha silicu alpinist. pripomoček za hojo po ledu naša pevka (majda) hokejski plosček uubljan. poletni festival komedije kilovolt predšolska ustanova poskeniran list divja mačka angleški Sahist (nigel) kreg, prepir ivo dodig cona ob robu Športnega igrišča cola, palec sherlock holmes merlene ottey trnat kraški grm basovska tipka vas na jugu suhe krajine manjša polica starejši kmet, ata moški lasni vložek neresnična navedba častilci kač, naasenci neskrb finski zimsko-spoktni center vulkan na otoku mindanao iztok fartek afriška država nas nekdanji steklena nogometaš kapalka (zoran) sistemat. uničevanje življenj. okolja Bik (lat. Taurus) je drugo zodiakalno znamenje. Slovi po svoji moči in vzdržljivosti, zna biti tih, a tudi divji in neukrotljiv. Bik je fiksno zemeljsko znamenje, kar pomeni, da je zelo praktičen. Prekipeva od veselja do življenja in je pravi gurman, zaradi svoje resnosti pa zna biti težaven. Ve, kaj je dobro, je nežen in simpatičen. APO - vulkan na otoku Mindanao, z 2954 m najvišja gora Filipinov, OFITI - gnostični častilci kač, naasenci, SHORT, Nigel ■ angleški šahist Slovenska Bistrica • 25. konjenica Konjerejskega društva Zvok konjskih kopit na Bistriškem odmeva že četrt stoletja Ljubitelji konj in terenskega jahanja, združeni pod okriljem Konjerejskega društva Slovenska Bistrica, so letos sredi septembra odjezdili na že 25. konjenico v organizaciji društva. Najubilejnem srečanju so se jezdeci in vozniki konjskih vpreg odpravili na dobrih 30 kilometrov dolgo pot in prav na vsakem koraku uživali v razgledih, ki jim jih je nudilajesensko obarvana pokrajina. Tako kot lani je tudi letos slove nje b istriš ki m konjenikom epidemija pristrigla organizacijske peruti. Navadno se je konjenice društva udeležilo več deset, tudi preko 100 konjenikov in ljubiteljev teh plemenitih živali iz vseh koncev Slovenije. Razlog takšni obiskanosti je bila dobra organizacija, domačnost, gostoljubnost in odprtost članov društva ter domačinov. Skupek teh elementov je bilo namreč zagotovilo za enkraten in nepozaben dogodek v letu, svoje pa je dodala tudi narava. Letošnja konjenica je bila prav tako svojstven doživljaj, le po številu konjenikov je bila skromnejša. »Upali smo, da se bo epidemiološka slika spremenila, a omejitve so ostale oziroma so se razmere celo zaostrile. Odločili smo se, da jubilejno konjenico izvedemo, a enako kot lani ostanemo v okvirih društva, torej v družbi prijateljev, ki nas povezuje ljubezen do konj,« je pojasnil stotnik Marjan Aksentijevič. Po stari bistriški navadi, kot radi rečejo konjeniki, se je druščina Foto: arhiv društva zbrala pri družini Florjančič v Hoš-nici, nato pa pod vodstvom stotnika odjezdila proti Novakam, od tam v Makole, mimo ruševin starega gradu v Stoperce v gostišče Zelena dolina. Skupno so prejez- dili okrog 35 kilometrov, za pot pa so potrebovali dobršen del dneva. In ne, letošnje jubilejne konjenice si člani ne bodo ohranili v spominu po številu jezdecev, saj je bilo to okrnjeno zaradi ukrepov proti širjenju covida-19, zagotovo pa se je bodo spominjali po odličnem vzdušju in lepih pogledih ter razgledih, ki so še lepši s konjskih hrbtov, zagotavljajo konjeniki. M. V. Tedenski horoskop j OVEN (21. S. - 20. 4.) Obdajala vas bo oaza sreče, dobrih in ugodnih priložnosti. Dodobra se boste posvetili domačim opravilom, se lotili kuharskih veščin in opravil okoli hiše. Po potrebi dvignite glas, kajti vaše mnenje je, da red mora biti. Bodite nekoliko bolj dojemljivi za pojem diplomacije. BIK (21. 4. - 20. 5.) Pogovori vas bodo razbremenili dvomov. Naredite si dneve prijetne in se odpravite po nakupih. Čas bo v osnovi tudi spontan in družba vas bo razbremenila. Ljubezensko življenje bo kot prijetna pesem. Sledi obdobje, ko boste zadeve dodobra raziskali. Novosti so blizu. Pridobili boste celo paleto informacij - kaj od njih odnesete in česa ne, je odvisno od vas. Od drugih ljudi se boste cel teden učili. Naredili boste sintezo in prenove v življenju. Prepih bo nekaj dobrodošlega in svež vetrič vam bo prinesel novega elana. Torek - dan za pogovor. RAK TgP" (21. 6. - 22. 7.) Vonj domačega ognjišča vam bo dalj poleta prihodnosti. Doma boste lahko precej ustvarjalni in se boste s posebnim čarom lotili vsega. Če boste dodali svojo nežnost, bo sreča popolna. Ljubljene ljudi razvajajte do neke zdrave mere. Poti bodo različne, zberite si najustreznejšo. (1— m LEV Vse okoli vas se bo bleščalo. Zdi se, da boste v tem tednu še bolj izrazito poskrbeli, da boste opozorili nase. Poželi boste več aplavzov, nešteto bo tudi vprašanj, v smislu, če je bil dovolj bučen. Sledi neka posebna transformacija, ojačale se bodo komunikativne sposobnosti. S DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Sami sebi se boste dokazali. Resnično je dejstvo, da se človek celo svoje življenje uči. Odkrili boste nekaj skritih talentov in ne bodite pretirano resni. Lovljenje praha vam je morda naravna terapija. Modro bi bilo, da naredite kakšno vajo iz joge. Sledijo finančni uspehi! TEHTNICA J^ (23. 9. - 23. 10.) Ljubezen daje, osrečuje in oživlja. Tudi sami boste spoznali to dejstvo in se trudili biti diplomatski. Naredila se bo neka prenova, zdi se, da bo treba staro pustiti za seboj in tako se vam bo odprlo novo in drugačno. Energije bo veliko, velja jo zmerno uporabljati. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Življenje je lahko tudi mistika. Odkrivali boste skrivnostne povezave in po svoji poti šli skrivnostno, kot bi hodili po labirintu. Poti usode so različne in včasih veljajo skrajnosti. Nadeli si boste skrivne varovalke in tako varno pluli po razsežnostih življenja. DVOJČKA li^Vt (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Naredili boste pomemben načrt. Bilo jih je že veliko, vendarle tokrat uspeh ne bo izostal. Bodite aktivni in se po potrebi prilagodite. Vzeli si boste veliko časa za prijatelje in za druženje. Skupinsko delo vas bo osrečilo in napolnilo z valom hrepenenja. ^ KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Kmalu se bo uradno začela jesen. Sami zorite in se učite. Modrost se nabira in nabira. V tem tednu boste imeli več priložnosti, da svoje občutke zapišete. Dinamika in povečana akcija vas bo čakala v službi. Zdi se, da boste želeli biti popolni. Popolnosti žal ni, velja pa se truditi. V (23. 7. - 22. B.) c VODNAR (21. 1. - 18.2. Dneve si boste naredili prijetne. Zavedali se boste močnega sporočila življenja in naredite vse, da pomagate drugim ljudem. Darežljivost bo prišla do izraza. Čeprav si želite biti ljubljeni in sprejeti. Skozi pogovor osebno rastete. Uživajte v majhnih pozornostih! Srečen dan: sobota. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Pred vami je teden, ki bi ga lahko ilustrirali s statvami. Tkali boste niti, ki bodo tako srečne kot tiste, ki to niso. Doživeli boste uspehe in poraze. Dejstvo je, da se slabo pozabi in dobro ohrani. Bodite nekoliko bolj prožni. Že na začetku si postavite mejo. Prijetno se boste izrazili v pisani besedi. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. septembra 2021 Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! LETO XXXII., ŠT. 21 Ptuj, 7. junija 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Človek si srečo ustvari sam (stran 3) Kakšne mesnice imamo v Ptuju (stran 4) Urejanje območja Polskave (stran 7) Kulturni dnevi (stran 9) Osemdesetletnik za volanom (stran 11) PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah V brigadirskem naselju v Dor- Zadravee, podpredsednik skup-nav. so v soboto 2. junija svečano SCine M DA SG. ki je poudaril odprli republiško mladinsko pomen mladinskega 79IONa° MVOThvf^AaLs^o proslovo|jn<*a dela ncko£' razen brigadirjev brigade Milke čim «{"delovnih uspehov^arcm Sober - Nataše iz Črnomlja in jc v kulturnem programu nastopila skupina pionirjev iz OS Dornava, brigadirjem pa sta izrekla dobrodošlico in željo po tesnejSera delovanju tudi Anton Velikonja. B Tone Tomšič iz Ljubljani — Moste Polje, bili prisotni tu. Jože Poglajen in Geza Farkaš, oba člana sekretariata predsedstvi republiške konference ZSMS, predstavnik KS D Cuš, predsedni mladinske delovne akcije pri RK ZSMS, predstavniki družbeno...... organizacij in SO Ptuj, MDA SG — predstavnikii vseh II Poglajen: Marko ' Potočni 12 komandant letošnje akcije ikajšnje občinskih konfei na letošnji MDA SG 79. Slavnostni govornik j il Frai da t Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega S¥@ta ZKS Maribor lirski Z — D R — A — V — O, zdravo. FOTO: M. Ozmec Takoj po otvoritveni slovesnosti Izola, Nova Gorica, Brežica, je bila v novi OS Dornava druga Ljubljana — Bežigrad, Kočevje, seja skupščine MDA SG 79, pod Šentjur, Radovljica, Radlje in predsedstvom Pranja Gnilška. Sevnica. Osnovni program dela na C lani skupščine so sprejeli trasi zajema izgradnjo vodovod-prograni dela na delovišču in pro- nega omrežja v dolžini 8.400 m, za gram interesnih dejavnosti. kar bodo predvidoma porabili . . . V štinh izmenah bo na letošnji prek 35.000 delovnih ur. obljubil, MDA SG sodelovalo prek 500 Drugi dan bivanja v Dornavi so ni svojimi brigadirjev ¡2 občinskih konlcrenc si brigadirji obeli brigad najprej Črnomelj, Ljubljana Moste Polje, ogledali znamenitosti mesia Ptuja _____in hidroelektrarno SD II v " Forminu, zvečer pa so se podrobneje spoznali še ob tabornem ognju. V ponedeljek zjut ramp in lopato v Dolanali pri Borlu, ter nadaljevali z delom svojih lanskoletnih predhodnikov. Proti Cirkulanam sedaj že izkopan dobršen del po kat. S SEJE KOMITEJA 0K ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! dani d^,^'očenjevaii*delovanfe članov ZK znotraj delegatskega sistema in v ^SittS poda i sliko resničnega stanja na tem področju. Uvodoma je sekretar koniiuj« Milan kneževte ocenil dosedanjo aktivnosl ter izpostavil ne-^ v^ .m H ,'"u r !!' r Seie, ve PRODAM trosilnik hlevskega gnoja Teh-nostroj, 4 tonski. Cena 1.200,00 €. Tel. 02 740 15 56. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. (Bil KUPIMO traktorje vseh znamk, lahko so v slabšem stanju ali v okvari. Kupijo tudi kmetijske priključke. Telefon 070 519 447. GVTRAK, Gregor Voga, s. p., Turno 11, Gorica pri Slivnici. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM motokultivator Kolibri, generalno obnovljen, 8 KS s frezo širine 60 cm za vrtnove ali vinograde. Cena 500,00 €. Tel. 051 376 732. PRODAMO eno leto stare kokoši nesnice. Prodaja poteka vsak dan po 17. uri. Peter Korpar, Osluševci 30. Tel. 040 611 231. PRODAM trgatev grozdja kvinton in jurka na brajdah. Tel. 051 214 560. NESNICE, rjave, 23-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možnost dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. NEPREMIČNINE A lil PRODAMO dve novi stanovanji na Ptuju, v velikosti 93 m2 po 1290,00 eur/m2 in 76 m2 po 1690,00/m2 eur z zemljiščem. Informacije na 041 474 063. V Drstelji posredujemo pri prodaji STANOVANJSKE HIŠE, letnik 1989, v skupni izmeri 450 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 965 m2. 129.900,00 EUR. ® DC/MAV 041 684 075 ali ^ po^ovio 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 00:00 08:00 08:30 09:00 10:00 11:20 13:00 14:30 18:00 20:00 21:00 21:50 23:00 PETEK, 17. september Video strani Jutranja telovadba Starpoint prodajno okno Kronika iz občine Gorišnica Utrip Ormoža Orači in ljudski pevci Kopači Podlehnik Video strani Italijanska trgovina - v živo Podelitev priznanj, olimpijska bakla Jur. Dol Kronika iz občine Gorišnica Gledališka predstava 2021 na Studencu Astro - v živo Video strani SOBOTA, 18. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Rože ljubezni - Florina koncert 10:00 Ptujska kronika 10:30 Utrip Ormoža 11:30 Alfi po Sloveniji 12:30 Starpoint prodajno okno 13:00 Seja sveta občine Videm — posnetek 15:00 Video strani 17:00 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 18:00 25. Praznik Občine Majšperk 20:00 50 let OOZ Ptuj 21:30 Ujemi sanje 23:00 Video strani S P NEDELJA, 19. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Štajerska frajtonarica v Hajdošah 11:00 Kronika iz občine Videm 13:00 50 let OOZ Ptuj 15:00 Kronika iz občine Gorišnica 16:00 Oddaja za naglušne 17:00 Destrnik - Od zrna do moke 17:40 Alfi po Sloveniji 18:40 Podelitev priznanj, olimpijska bakla Jur. Dol 20:00 30 let KUD Franc Ilec Loka-Rošnja 22:00 Video strani PONEDELJEK, 20. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Praznovanje PGD Tržeč, dan gasilcev GZ 09:30 Ptujska kronika 10:00 Ujemi sanje 11:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kronika iz občine Videm 20:00 50 let OOZ Ptuj 21:30 Rože ljubezni - Florina koncert 23:00 Video strani Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila mama, oma, praoma Apolonija Šerbak IZ DOKLEC 29 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Darovali za sv. maše, sveče, cvetje. Posebna zahvala gospodu patru Martinu Gašperiču za lepo opravljen cerkveni obred, Splošni bolnišnici Ptuj, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem Feguš, DU Dolena. Žalujoči: hčerka Irena, sinova Tone in Jože z družinami S svojim pridnim delom osrečiti si znal. Pred usodo sam nemočen si ostal. Nič več nasvetov tvojih ni in stiska tvojih rok - ostali so sledovi tvojih pridnih rok. SPOMIN 14. septembra 2021 je minilo 20 let, odkar je naš dom prazen, ko nehote smo šli narazen. Vedno, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi. Je res, da te med nami več ni? Franc Veršič SPUHLJA 117 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radkrtednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. ŠtajerskiTLUHlK Pro SIGMA PLUS ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO«® PREDNOSTI ZA VAS energetska neodvisnost, 10- letneqgggjmjjei plačate le rag|E0wiec' porabljeno iffMBUvedeno energijo, Made,, in EU, 080 88 55) 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 10. septembra 2021 New York • Letošnje šaljive Nobelove nagrade Slovenija • Zmagovalci Slovenske popevke Debelost politikov kazalnik stopnje korupcije Zmagovalka je skladbo napisala iz ranljivosti Letošnje šaljive Ig Nobelove nagrade so podelili za »izjemna odkritja« na področju odkrivanja komunikacije z mačkami in ugotavljanja, ali je transport nosorogov, obrnjenih na glavo, varen ali ne. Gre za nagrade za dosežke, ob katerih »se ljudje najprej nasmehnejo, nato pa zamislijo«. Slovesnost je zaradi pandemije covida-19 potekala virtualno. So jih pa podeljevali pravi Nobelovi nagrajenci, kot je to že običajno. Ig Nobelovo nagrado podelijo podobno kot »prave« Nobelove nagrade v več kategorijah. Tako je npr. »najbolj prestižno« nagrado za mir prejel Ethan Bese-ris s kolegi, ki so testirali hipotezo, da so se brade pri ljudeh razvile za obrambo pred udarci v obraz. Na področju biologije je nagrado prejela Susanne Schötz za preučevanje različnih oblik oglašanja v komunikaciji med ljudmi in mačkami. Leila Satari s kolegi je dobila nagrado na področju ekologije za genetsko analizo bakterij iz žvečilnih gumijev na pločnikih v različnih državah. Jörg Wicker je s kolegi preučeval zrak v kinematografih in ugotavljal, ali vonjave, ki jih oddajajo gledalci, odražajo stopnjo nasilja, spolnosti, asocialnega obnašanja, uporabe drog in uporabe kletvic v filmu. Za to je prejel glavno Ig Nobelovo nagrado za kemijo. Na področju ekonomije je zmagal Pavlo Blavatskyy, ki je odkril, da je debelost politikov lahko dober kazalnik stopnje korupcije v državi. Na področju medicine je zmagala turška ekipa pod vodstvom Olcaya Cema Buluta za odkritje, da je orgazem enako učinkovit pri odmaševanju nosu kot posebna medicinska sredstva za to. Zanimiva je bila tudi nagrada Johnu Mulrennanu v kategoriji »žužkoslovje« za študijo o novih metodah boja proti ščurkom na podmornicah. Posebno nagrado na področju transporta pa je dobil Robin Radc-liffe s kolegi za ugotavljanje, ali je prevoz nosorogov po zraku, obrnjenih z glavo navzdol, varen za živali ali ne. Temu je BBC posvetil tudi daljši prispevek. Čeprav se na prvi Foto: Dremastime/M24 pogled zdi, da gre za smešno raziskavo, pa je dejansko prinesla spremembe v transportu nosorogov in tudi slonov v Namibiji. Raziskavo so izvedli temeljito, z merjenjem vseh življenjskih funkcij pri 12 uspavanih nosorogih, ki so jih prepeljali s helikopterjem, obešene za noge. In izkazalo se je, da je transport »na glavo« boljši za počutje živali kot na boku ali na trebuhu, navaja BBC. Sta OKNA, VRATA" GARAŽNA VRAM www.naitors.si NATTORS.OO Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica I, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE I AKCIJA: Alu vhodna vrata Letošnji festival Slovenska popevka je predstavil 11 novih skladb, na koncu pa sta slavila dva - po točkah občinstva je velika zmagovalka Popevke postala pevka Raiven, po točkah strokovne žirije pa je slavil Gregor Ravnik. Na festivalskem odru studia ena Televizije Slovenija je v soboto zvečer odmevalo 11 novih popevk, ki so se uvrstile v bogato zakladnico slovenskih popevk. Vse popevke so izvajalci odpeli v živo ob spremljavi revijskega orkestra RTV Slovenija. Izmed vseh je občinstvo najbolj prepričala akademska glasbenica Raiven, ki je za skladbo Volkovi prejela veliko nagrado občinstva Popevke 2021, ob zmagi pa je povedala: »Želim si poiskati kakšne zelo posebne besede, ampak tako kot ve vsak zmagovalec in vsakdo, ki je napisal pesem, ki izhaja iz neke ranljivosti, so občutki neopisljivi, ter sem zelo hvaležna in zelo presenečena.« Pet nagrad je podelila tudi strokovna žirija. Veliko nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti je prejel Gregor Ravnik za skladbo Še ko te ni, te imam. Nag- rado za najboljše besedilo je prejel Tomaž Hostnik, nagrado za najboljšo priredbo Aleš Avbelj, nagrado za najboljšo interpretacijo in Foto: A. Pregelj /M24 nagrado za mladega obetavnega izvajalca pa je prejela Veronika Kumar. N.Š. j „1 a nikoli na rdeči preprog 4ar:1: ......^ stal^"^ Takoj po v tov***"™**"*"""*' sBenih« jonske»«] * * * ^emie^natafcoumnost. * * * ]e Kristus po .odikodil, p* jo je spreminjal - ?i? ,vvno ali potema * * * * * * -izklopi pogum! fr je imel toliko za uses. ,i, da ni imel za nobeno avtoriteto posluha. AFORJZMIBVTRED» <>^^ Nagradno turistično vprašanje o o m in kampiranje v Jutri se bo iztekel še zadnji festivalski vikend 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays. Potekali bodo vodeni ogledi razstav, v pogovoru bo sodeloval vodja Galerije mesta Ptuj Dušan Fišer, predstavili pa bodo tudi letošnji katalog festivala Art Stays. V MG Ptuj se bo nocoj z avtorskimi šansoni predstavil mladi glasbenik Primož Vidovič. Spremljala ga bo glasbena skupina Sence. V Dobrovniku se je včeraj začel I. slovenski kolesarski kongres, ki bo delo sklenil danes. Na njem se bodo srečali predstavniki strokovne javnosti s področja kolesarstva. Primož Roglič je svojo tekmovalno pot začel v Dobrovniku, z dirko Po Sloveniji. Kolesarski kongres je ena od aktivnosti Slovenije ob Evropskem tednu trajnostne mobilnosti, saj se začne prav na prvi dan letošnjega tedna. Na I. slovenskem kolesarskem kongresu bodo v ospredju teme o kolesarskem turizmu, kolesarskih prireditvah in kdaj bomo na kolo sedli raje kot v avtomobil. Drugi dan kolesarskega kongresa bodo udeleženci sedli tudi na kolesa, kolesarili bodo od Do-brovnika do Lendave. Cilj kolesarskega kongresa je v prvi vrsti povezovanje in izmenjava mnenj ter potreb vseh, ki sodelujejo v slovenski kolesarski zgodbi, kot tudi potepanje po Sloveniji in spoznavanje kolesarskih razmer in kolesarskega turizma vsako leto v drugi občini oz. okolju, ki bo dJ radi novih razmer v letu 2020 povečal delež prenočitev v kampih. V tem letu je bilo v slovenskih kampih na voljo skoraj 33.000 ležišč, od tega največ, dobra tretjina v gorenjski statistični regiji. Kampi v Sloveniji so v preteklem letu zabeležili več kot 450.000 prihodov turistov in več kot 1,4 milijona prenočitev le-teh. 61 odstotkov vseh prenočitev so ustvarili domači turisti, ki so v kampih povprečno bivali 3,3-krat, tuji 2,9-krat. Med tujimi gosti so prevladovali Nemci, ki so ustvarili več kot 99.000 prihodov in 275.000 prenočitev. V okviru kampanje Zdaj je čas. Moja Slovenija je Slovenska turistična organizacija objavila fotografski natečaj, ki je odprt do 30. septembra. Namenjen je promociji Slovenije kot dežele raznolikega aktivnega in zdravega oddiha v naravi. S tem natečajem želijo spodbuditi uporabnike družbenih omrežij k objavam, povezanimi z aktivnim turizmom. Turistično društvo Ptuj bo tudi ob letošnjem svetovnem dnevu turizmu podelilo priznanja za urejeno okolje. Opazno je, da je na oknih in balkonih ter pročeljih hiš v starem mestnem jedru vedno manj cvetlic. Na osrednjem ptujskem trgu, Mestnem trgu, jih izobeša le še MO Ptuj. Tudi sicer je večina javnih objektov v zadnjih letih brez cvetlic. Slovesnost s podelitvijo priznanj in priložnostnim programom bo potekala na sam praznični dan turizma. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kateri po vrsti bo letošnji festival Ptujskih zgodb, da bo tretji po vrsti, bo prejela Anica Kle-menčič. Večina je v odgovoru zapisala, da gre za 52. po vrsti, kar pa je bil letošnji ptujski festival narodno-zabavne glasbe. Danes sprašujemo, kdaj praznujemo svetovni dan turizma in pod kašnim geslom bo potekal letošnji. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 24. septembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj praznujemo svetovni dan turizma in pod kakšnim geslom bo potekal letošnji? gostila vsakokratni kolesarski kongres. ^^ ^^^^^ Trinajsti september je že nekaj časa pre- HB/pT šfM - fflKjMjl """^ii!^ - «■« - -F poznan kot mednarodni dan kampiranja, ki iz- jSSi UjjHnjKf^H Ime in priimek: postavlja tudi njegov pomen v slovenskem turiz- l&^MŽTJM Naslov:.................................................................................... mu. Iz leta v leto je ta delež vse pomembnejši, ^^MB^^BT" mi^Bfr, Davčna številka:...................................................................... od leta 2010 je vse višji, z izjemo leta 2014 in Dirka Po Sloveniji se je letos začela na Ptuju. Kolesarske prireditve pa so tudi ena do osrednjih tem L^ Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. 2020. Poznavalci pravijo, da se je morda prav za- I. slovenskega kolesarskega kongresa, ki se je včeraj začel v Dobrovniku.