B>at® J OFPIQAL ORGAN
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER
I	IT	III	I II	I	! ' ' "
-Štev. 6.	Chicago, HI., 11. februarja (February) 1920.
ABRAgJ^f LINCOLN 16. predsednik 'Združenih ffržav. Rojen 12. fib. 1809; umrl 15. aprila 1865
Fwt Office of CMcago, ll|. By order of the president, A. S- Burleson, Poetaster General.
lytbt/LctefOct.
r
Največji »lovanild tednik ▼ Združenih
Ism je vsako ir*4o. Nar*2*i»a:
NASLOV uredniStva in uprav ništva:
1951 W. 22nd Plač«, Chicago, 111.
TcUfon: Canal 2497
V___>
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION I
fintored as 8eeond-Claee Matter Janaary 18. 1915, at the Poet Office at Chieeco, Illinola, ender the Act of August 24. 1912.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issuad avery V Wednesday
Sabcription price: Far BMBbara, jrurl, For nonmraibtri.... .$1 For* I fa Cevetriaa.
OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telapkoae: Canal 2491
Vj__,
3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 191S.
No. 6—Štev. 6.
Leto VI. Volume VI.
Senat bo sprejel in odobril mirov-k no pogodbo?
Washington, D. C. 9. febr. — \ senatni zbornici ifiride zopet jutri zadeva glede ratifikacije mirovne pogodbe in dostavkov iste na dnevni red. V tej zadevi bo senator Lodge, načelnik odseka zunanjih zadev skušal doseči spora-zuni'med nasprotno (republikansko) stranko. Debatiranje v senatni zbornici za ratifikacijo mirovne pogodbe bo poljudno, ali neomejeno.
Republikanski senator Harding iz države. Ohio zatrjuje, da bo Knoxova resolucija sedaj prodrla s tem, da senatna zbornica proglasi konec vojne; pri tem se ne bo oziralo dosti na predsednikova navodila in priporočila; mirovna pogodba, bo skoro gotovo sprejeta z večino že znanih rezervacij. Glavna točka v tem bo, da Združene države nočejo nikakor stopiti v Zvezo narodov vsled inicijative in odglasovanja same senatne zbornice, ampak to točko naj bi ameriško ljudstvo potom splošnega glasovanja rešilo.
lavstvo bo pri bližajočih se glavnih volitvah skušalo poraziti vse nasprotnike unijskih delavcev. & tozadevno kampanjo se bo kmalu pričelo. V vrhovni kampanjski odsek so bili imenovapi Samuel Gorapers, predsednik A. F. of L organizacije; tajnik Frank Morrison in James O'Council, preds. federacije kovinarjev.
Agitacijski odbor bo izdal ^ kratkem svoj natančen program, ali platformo v javnost potom časopisja m posebnih okrožnic na vse organizirano delavstvo sirom držav.
Zdr. države bodo obdržale zaseze-' ne nemške parnike. Washington, D. C. 7. febr. — Senatni trgovski odsek je določil sporazumno z vojnim depart centom. da ne prtida pod nobenimi
Izjava ameriških farmer je v. Nočejo držati z Delavsko stranko.
Washington, D. C. 9. febr. — T.
C. Atkeson, zastopnik Zveze a-raer. farmerjev ki šteje nad 700,-000 članov se je danes izjavil, da farmerji ne bodo šli pri prihodnjih glavnih volitvah novi, neodvisni Delavski stranki na roke; pač pa bodo podpirali platform« in volilho gibanje raznih trgovskih in obrtnih unij.
ji državi, ali korporaciji; pač pa bodb isti na. ponudbo kaki domači (ameriški) parniški družbi; vsi ti parniki morajo v tem slučaju pluti pod ameriško zastavo. Družba, ki bo kupnim potom prevzela označene parnike se zaeno zavezujejo iste v slučaju sile z<jpet izročiti vladi Združenih držav. Najbržc bodo te parnike kppila Amerikanska parobrodna družba (American Line.)
Mesto Chicaga za Dunaj čane.
Te dni se je vršil v hotelu I*a Salle v Chicagu sestanek posebnega pomožnega odbora ChikaiA^ nov, kojega namen je poslati ve-
JADRANSKO VPRAŠANJE BO BAJE KMALU REŠENO?
Prepis londonske pogodbe izročen
jugoslovanski vladi.
* ———
Pariz, 9. febr. — Glasom nekega belgrajskega porodila tukajšnjemu listu "Echo de Mris \ bo Jugoslavija že v kratkem ? odobrila načrt glede rešitve jadranskega vprašanja. Ta vest pa ni še urad no potrjena.
Belgrad, 8. febr. Francoski In angleški minister za Jugoslavije sta včeraj izročila Ljubi Daviao-viču,. jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku prepis znane londonske tajne pogodbe, katero je Jugoslavija tc dni zahteva a.
Nemčija in Zveza narodov.
Pariz. 3.. febr. ~ Ravnatelj
francoskega urada zunanjih političnih zadev — Jules Canvbon — zatrjuje, da bodo morali Nemci najmanj še 15 let čakati za pristop v Zvezo narodov. Ta dolga doba se navaja vsled tega, ker ne bodo zamogli Nemci do tega časa izpolniti in izvršiti vseh zahtev versaillske mirovne pogodbe.
ULTIMATUM JUGOSLAVIJI
Pariz, 8. febr. — V tukajšnjili političnih krogih še zatrjuje, da bosta Anglija in Francija po svojih poslanikih V Bel gradu poleg londonskega pakta izročili tudi ultimatum entente, da mora Jugoslavija sprejeti načrt Italije bre2
Švica bo sodila glavne povzročitelje vojne.
Berlin, 6. febr. _ List "National Zeitung" prinaša vest. da bo nemška vlada pri volji izročiti glavne krivce v minuli vojni kakemu nevtralnemu trihunalu. Ker je Švica nevtralna, se bo morda vršila ta sodnijska obravnava v Bernu; Švica je baje pri volji izvršiti ta načrt, ako biaga tudi zavezniki potrdili.
V zadevi izročitve številnih nemških generalov, častnikov, diplomatov iji drugih povdarja feld-maršal Buelowvda so vsi ti nedolžni! Izvrševali so xa časa mlin inule vojne le svojo domovinsko
kakih važnih sprememb; v nv j (lolžnost; tor,j se jih ne sme vsled : sprotnem slučaju bo londonska, le?a SO(litK ali eelo ^^ pogodba v celoti izvedena,.	I
Nekaj zavezniških /diplomatov Vodje irskih ustašev odvedeni v
upa, da bo Jugoslavija odobrila
-JM)goji med vojno zaseženih nem-Uj^ kottČino živeža gtradajoeemu
ških potniških parnikov kaki tu-	^	" ...
ijndstvu na Dunaj; dosedaj je v to svrho* nabranega že $35.000.
Na tej seji je prečitala znana | =	—	-----=f=
Američanka Miss Jane Addams j Influenca v Chicagu ponehuje. prošnjo Dunajčanov, v kateri se Dr.'Robertson, zdravstveni ko-omenja, da izvrši mnogo bednih ! misar mesta Chicago poroča. tli da bi čakali smrt vsled lakote. |jc ftilo ocj minule nedelje do pone-žrtev rajši samomor, kakor pa deljka 330;novih slučajev inflii-
načft Italije tNittilja) v zadevi rešitve- jadranskega vprašanja; v tem slučaju bo tudi Italija sprejela nekaj nevažmfc modifikacij.
Pristojbina potnih listov bo zvišana.
Washington, D. C. 7. feb. — V kongresni »bornici je bila stavljena predloga za povišanje ameriških potnih listov z $1. — na $10. —; pristojbina vidiranja potnega lista bo pa znašala namesto enega dolarja, štiri dolarjv. — Ako bo ta zakonski načrt sprejet .v kongresu ter senatu, bodo znašali dohodki države pri tem za $~2,873,000 več, kakor doselaj.
Prevoz trupel padlih ameriških vojakov.
Washington, D. C. — Vojni department je naročil pri neki družbi 17,000 krst (rakev) za kupno eeno $1,104.508, Te krste bo rabila vlada za prevoz trupel padlih ameriških vojakov, ki so pokopani na Francoskem. Vse stroške prevoza -bo trpela država. Zemeljske ostanke pokojnih ameriških junakov se bo izročevalo njih najbližnjim sorodnikom, ki morajo prevzeti oskrbo za dostojen pokop na tem ali onem domačem pokopališču. Kkshumiranje in prevoz trupel iz Francije do, New Yorka 'bo oskrboval posebni oddelek Ameriškega Rdečega Križa.
Ker trpi vsled lakote osobito de-ca, je poslalo mesto Dunaj dosedaj že nad 300,000 otrok V druge kraje, da ne poginejo lakote; 10,-000 teh otrok je prevzela tudi T-talija.
Ves nabrani denar bo imela v o-skrbi First National banka, ki misli za skupno svoto Nakupiti potrebnih jest vin zh nesrečne Dunajčane. Pomoč «hodo prizadetim delile posebne postaje, katere' je na Dunaju ustanovil Herbert Hoover.
V eksekutivi ehikaškega pomožnega odbora je mnogo uglednih bogatih Američank in Amerikan-cev.
Tudi chikaški Ogri imajo svoj posebni pomožni odbor v podporo stradajočim v stari domovini.
Angleški financier nam napoveduje slabe čase.
Philadelphia, Pa. 8. febr. — Znani angleški ekonom in financier Sir Ueorge Paisli, ki se mudi v Ameriki v svrho dobave večjega posojila za- Anglijo, se je na
Organizirano delavstvo in bližajoče se glavne volitve.
Velika kampanja.
Washington, D. C. 8. febr. — Pri letošnjih predsedniških, ali glavnih volitvah bo^nastopila tudi organizirana delavska stranka in sicer na neodvisnem tiketu; ta stranka šteje dosedaj nekaj nad 3,000,000 članov. Pri tem bo stala na edu znana Ameriška delavska federacija, (American Federation of Labor), ki -bo skušala spraviti skupaj za svojo politično kampanjo vse delavske unije in prijatelje svobode. Ameriško de-
Socialisti sovražijo ameriško zastavo.
Albany, N. Y. 3. febr. — Pred tu se vršečo razpravo nedavno suspendiranih peterih socialističnih članov zakonodaje, je steno-grafinja Ellen B, Cbivers iz Bro-oklyna pričala o skrajno protido-movinskem početju Charles "Solo-mon-a. "bivšega zastopnika državne legislature.
V poletju 1. 1917 ko je za časa volilne kampanje Solomon govoril na nekem vogalu 9. ceste in H. Ave. v Brooklynu ae mu je približal oddelek vojakov, ki je nabiral prostovoljce za vojno. Podčastnik onega oddelka je naprosil Solo-mona, da mu naj dovoli govorniški oder samo za malo časa za^ u-radno svrho. — Solomon je na to porogljivo odgovoril, da* je odlo-točna stran ceste (gutter) dobra v ta namen in da ne dovoli, da bi kaJv vojak umazal s svojimi čevlji njegov govorniški oder/
Kmalu zatem je prikorakala mimo neka godba.Nvirajoča naso himno "The Star Spangled Ban. ner". Socialist Solomon? (jud) je takoj zatem potegnil ovratnik suknje čez vrat, zamašil si ušesa in z neko kletvico plunil na ameriško zastavo sedeč na odru.
Italijani so proti angleškc-franco-ski zvezi. Ostre debate v parlamentu.
Rim, 9. febr. — Danes je državni poslanec Flammingo (ministerialist) odstro nastopil v parla mentu ter svetoval vladi, da naj Italija nikakor ne stopi v zvezo z Anglijo in Francijo, dokler ne bo versaillska mirovna pogodba pregledana in dokler se ne odstrani "Če ne tado hotele v tem kri-, nekaterih krivičnih točk iste. tičnem Času Združene države po-j Flammingo se ie dalje bridko
zapore.
Queenstown, 8. febr. — Danes
po »oči je bilo iz ječe v Corku skrivoma odvedenih 70 vodij irskih ustašev < Sinn-Feinerjev) na nekoliojno ladjo, odkoder so jih prepeljali na Angleško. TeST-ko vklenjene jetnike straži dobro oboroženo vojaštvo. Vse navedene irske ustaše bo vlada porazdelila v razne ječe na« Angleškem.
magati bedni Evropi, bo ondi n-mrlo vsled gladu na milijone žensk in otrok. — fjoleg tega se bo pa splošni delavski položaj v Ameriki neznosno poslabšal. Tovarne in razne delavnice bodo tu-
pritožcval. da je denarna valuta Italije (lire). Francije (franki) in Anglije (šterlingi) zadnji, čas m: tako nizki.stopinji, pri tem je navajal crlavni vzrok teira dejstva, ker nimajo zavezniki pravega
di tukaj zaprte in ameriško ljud- kredita v Ameriki, stvo Ho občutilo pomanjkanje) Socialistični poslanec Graziolt
Sijajne plače ameriških vojakov v Nemčiji.
Coblenz, 3. febr. — Vsled izred^ no nizke cene nemške marke so sedaj tu službujoči ameriški vojaki boljše plačani, kot nemški ministri. Ker se dobi za en dolar do 120 mark, zaslužijo sedaj ti vojaki do 36.000 mark ($30) mesečno. Pri prihoda semkaj so dobivali a-meriški vojaki samo po 20 mark za en dolar.
Snežni zamet v New Yorku. New York, 8. febr. — Newyor-ški prebivalci- že ne pomnijo od leta 1888 tako velikega ' bližarda' ali snežnega žameta, kajsoršen je divjal tukaj koncem minulega te» dna. Prvi dan je vihar nanesel toliko snega, da je bil skoro ves prometf v mestu ustavljen; obratovala je samo podzemeljska elek; tnčna železnica. . • , J Najbolj prizadeti so bili vslej3
vsled tega. V 3 ali 4 mesecih bo j0 napa(Jal Anglijo, češ da ima ha' v Združenih državah nad 4,000.-j ona 0(] minule vojne največ do- veličali sedanje 000 ljudi brez dela.	bička, ker so ji bile prisojene sko-. oblike vlade, se
Davek na samce.
Springfield, 111. 7. fer. — William IT; Cfuden iz Chicaga ima izdelan zakoniki načrt za nameravano ust a \ no konvencijo, na podlagi katerega »bodo morali plačati vsi nad 35 let stari v Mliiioisu živeči samci 35 odvtnt-
davka: nana črt
tco.v dolyo<\4(lanskega ravno, da bo ta zakonski
"bi izza rda" razni obmorski kra-	j v	^
C I veljaven fuqi za sanin-e.
ji, predvsem kopališče in letovišče Rockaway Beach na Long Jslan-du kjer je orkan odnesel, več lesenih poslopij v morje.	hibicije.
Danes je mesto New Vortcu na j New York, N. Y. 3. feb. — T)a-jelo 10,000 delavcev, ki kidfejojjnes je občinski svet skoro sogla sneg in čistijo eestjpSk-upno j sno odobril resolucijo ki se popol-vsled minulega fr<blizarda" pHaa»jjnoina strinja s priporočilom «;u-deto škodo v državi New York <'e-j \ ernerja Smitha v zadevi rešitve nijo na 25 milijonov dolarjev; to prohibieijskega vprašanja
Ogrska ie vneta za monarhijo.
Dunaj. — Ker so?se Ogri že na-(republikanske) Ih> narodni svet
\ ro vse obsežne nemške kolonije \ ^»K 1. marca t. 1. skoraj gotovo Južni Afriki.	izrekel zopet za monarhijo.
Dalje se je pritoževal vsled pro-i Dosedaj je že (i kandidatov za tiitalijanske propagande v Ino- ogrsko vladno krono in sicer; zemstvu, Zahteval je odločno, da. priuc Windiaeh Graetz, bivši av-mora postati Reka internaciua j strijski cesar Karol. nadvojvoda kakor sueški prekop, gibraltarska Josip, grof Andrassv, grof Cze-ožina in vse druge važne strate- chenv in bolgarki princ Ciril. Ako giene t<H'ke širom svela.	<lo rešitve tega vprašanja bo
" Poslanec Salvini je zagovarjali najbržc izvoljen ogrskim kraljem stališče bi\"še italijanske vlade v nadvojvoda Josip.
zadevi dalmatinskega vprašanja.j--
Skliceval tfe je dalje na london-,	Nehvaležni Angleži.
ski pakt, ter je ostro olisojal bel-, \7 Ix>ndona, na Angleškem pri-
pa m samo materijelna škoda, am pak tudi škoda pri trgovini vsled omenjenega prometa. »
> Bogati Ne^yorčani.
Albany, Y. — Odsek za odmero davka poroča, da znaša skupna, davku podvržena vrednost stanovalcev drža\e New York $13.155.677,813 (nad 13 miljard
dot) Vrednost zemljišč ^e eeiJ Baker priporočal industrialno re-$t2,703.024.301;'osebno premoge- organizacijo . v Ameriki v svTho ni«	----L. ngp^ka civilizacije. Pri tej pr»-
nje nev^tevši (bančnih vlog pa ha $152,053.512. Iz teh številk je sklepati ,da je država New Yftrk najbolj bogata država meti vseh« drugimi.
Umestna resolucija v zadevi pro- j grajsko vlado, ker se noče pobo- |,a jH vost< (ja so tamošnji trgovci
lati /. Italijo. Pri tem se je Sal-i vprizorili javen bojkot napram vini tudi pritoževal nad počet jem; nakupovanju ameriškega blaga. D'Annunzija lin admirala Milo,jp0 kar«], poulične železnice je vi-ker sta baš ta dva očrnila Italij	reklamne napise: "Ne kn-
pred celim svetom. To je tud pujte amerišk^a blaga!" O tem vplivalo na to. da pi-edsednik pj§cjo tudi razni ugledni london-Wilson noče odobriti mirovntti skj dnevniki ter priporočajo Ijud-ponndb Italije.	- ' stvu, da naj ne kupuje in ne pro-
Ob sklepu svojega govora jc;(iaja nobenega blaga Amerikan-Salvini omenilAda se je italijan- cpn, - Namesto tega naj pa An-ski ministrski pr^lsednik Nit ti	podpirajo nemške ter av-
odpovedal zahtevam glede priklo- i strijske trgovec, pitve Dalmacije in da se je v terr	nehvaležnost o^ib-
pogle<ln doseglo tudi v Parizn ^,}^ Ang^ež<»v ali v priznanje za sporazum.	, velike, od Amerikaneev prejete
—r~-- v	dobrote v minuli vojni. Za števil-
Čehoslovaki j nriooročaio pripo- ne milijarde posojenega denarja znanje sovijetske Rusije. in v zahvalo, da je Amerika rešl-
praga.__Danes je bila prečita- la Anglijo katastrofe v minuli
na v narodni zbornici resolucija vojni. — Dobrota je sirota !
socialnih demokratov, ki priporo-	-—
čajo politično in trgovsko zve«o ; Al/ je Vaš sin, ali hči tudi še med Čehoslovakijo in rusko sovi- pri K. S. K. JednoJi? Če ne, po-
0	skrbite za to tia prihodnji sejil
Mesto New York odločno zahteva, da mora dati državna zakonodaja to točko na lj«tlsk> glasovanje. Volilci naj odločijo.
če so za suajC alo pa mokroto? —
• * ,
Nasvet vojnega tajnika. New York, 8. febr. — Na nekem zborovanju svol>odnomisel-pih judov je danes vojni tajnik
liki je priporočal več soglasja, m zastopnosti in medsebojnega vpo-števanja med delodajalci in .delavci. ' <
jetsko vlado. *

S tem opominjam in prosim vse ie našega društva, da bi redo-vito godili na mesečne seje. Predvsem vas pa prosim, da pride te sanesljivo vsi na prihodnjo sejo, ki se vrši dne 15. februarja v navadni dvorani. Na dnevnem redu imurno namreč neko jaiko va žno stvar, ki mora biti rešena.
Bratski pozdrav
Ivan Bajs, predsed.
61
Društvo Vitezi sv. Mihaela št Youngstown, Ohio.
S tem naznanjale* odbor, ki je bil izvoljen za tekoče poslovno leto dne 21. deeembra 1919 lii mogel izvršiti svojega posla, radi tega je bil na seji dne 18. jan. 1920 izvoljen sledeči odbor:
Preds. Ivan Bajs, Eagle Str. 2 Carnegie Hotel, Yomngstown, O.
Tajnik Imblro Mavračič. 1203 Poland Ave.
Zastopnik Rade Raidojčič, 803 Ray en Ave.
Bratski pozdrav vsemu članstvu našega društva od mene, novoizvoljenega tajnika.
Imbro Mavračič, 3203 Poland Ave.
Društvo sv. Mihaela št. 163I Pitsburgh, Pa.
Naznanja se vsem članom in Članicam goriimenovanega društva da bomo priredile veselo za-vo s plesom dne 16. februarja 1920 v Mrvatski eerkveni dvorani v' Millvale, Pa., točno ob 7. urj zvečer.	f
Vsled tega uljudno prosim in vabim članstvo našega društva, da se v obilnem številu udeležijo te veseliee. .Zaeno uljudno vabim »v imenu odbora tudi vse druge brate brate Hrvate in sestre Hr, vatiee in Slovence ter Slovenke, da nas obiščejo na tej naši sijajni plesni veselici, katero priredi naše društvo v korist svoje , bolniške blagajne. — Vsi dobrodošli. Na veselo svidenje dne 16. februarja zvečer!
Mati Brozenič, tajnik.
nimamo nobenega pravega veselja
tudi ne do dela.
Ko beremo časopise, vidimo da se je spet pojavila ta nesrečna "Flu" m da misli spet pomoriti veliko ljudi; zatorej jo Ibode letos težko pregnati. iPri zadnji influ-enei so vsi zdravniki trdili, da žganje najboljše sredstvo za nalezljivo bolezen. Čudno s« zdi, s.čim je bodemo letos odfro-njali pri nas.
Kar se tiče društvenega polja, smo tukaj dobro preskrbljeni; večina društev spada h K. S. K. J., ker je ista že veliko dobrego storila marsikomu, zatorej ^»vetnjem vsem onim kateri še niso pri nobeni bratovski organizaciji, da pristopijo v našo dično K. »S. K Jednoto, kjer hode najbolj podpirani v vsaki nesreči.
Naznanjam vsem pittsburškim Jugoslovanom, da bode pevsko društvo "Prešeren" priredilo dne 14. februarja, to je na Valentinov večer, dvr Šaljivi igri, katero bodo vprizorili izkušeni igralci. Igra bode jako lepa in zanimiva kakor-šne še ni bilo v naši naselbini; po igri se bode nadaljevalo petje ob nastopu domačih pevskih zborov; po petju pa ples. Zatorej vabim vse Slovence in brate Hrvate, da se polnoštevilno udeležijo.tega zabavnega yečera, kateri vam bode ostal gotovo v trajnem spominu.
H koncu mojega dopisa pozdravljam vse člane in članree K. S. K. Jecffiote.
Ostajam Vaš sobrat
George I. Witkovich.
Joliet, IC.
Javnosti širom Amerike je znano, da imajo Slovenci v Jolietu veliko in krasno cerkev. Toda vkljub temu, da je cerkev impo-zantno zidana,« kar je vsakteremn faranu cerkve sv. Jožefa v čast in ponos in vkljub temu, da dru-gorodci zavidajo Jolietskim Slovencem, ki se ponašajo z najlepšo in najmodernejšo hišo Božjo, vse to ni pomirilo src navdušenih in radodarnih faranov: Celo vrsto let so se mirnim potom pogovarjali, kako bi še bolj okinčali svojo eerkev tudi odznotraj. In gTej, kar so ti dobri farani želeli več let^ se jim je sedaj izpolnila njih želja. Nabavili so velike nove cerkvene orgije, ki stanejo okrog 7,000.00 (beri: sedem tišoč dolap jev). Blagoslovi jen je orgel j se bo vršilo dne 15. febr. t. 1. ob pol osmi uri zvečer ob veliki cerkveni slavnosti. Cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. prof. Cvenka bo nastopil s krasnimi slovenskimi in latinskimi pesmimi. Točke na orgije pa bo proizvajal prof. W. Middelshulte, iz Chicage, - ki je znan kot eden izmed največjih in najboljših strokovnjakov na orgije. Župljani z največjim veseljem in zanimanjem pričakujejo 15. t. m., kajti vsak do je radoveden, kako bodo donele nove orgije v prostorni domači cerkvi. Lahko so farani cerkve sv! Jožefa v Jolietu ponosni na lep napredek pri svoji domači slovenski cerkvi.
Dolski.
Denver, Colo.
Malokdaj se kdo oglasi iz nase denverske naselbine; kako? da bi živelo tukaj samo par slovenskih družin. Pa-kaj se hoče t Skoraj bi rekel, da ni časa za pisavo. — Zdaj pa k stvari, o kateri hočem sporo čiti.
Dne 7. februarja t bomo imeli prvič sv. mašo v naši novi sloveri-sko-hrvatski cerkvi, ki je kras celi naselbini. Ne smem reči, da bo že sedaj vsa gotova odznotraj, za to bo vzelo še preeej časa. Veliki oltar bodo sedaj naročili, ki bode veljal dosti denarja; darovali so ga dobri in verni farani. Sedaj pričakujemo še dva zvona, ki sta že naročena, tako da bo naša cer kev sčasoma prav taka, kot v stari domovini. Okna so že vsa na mestu, okinčana z lepimi slikami svetnikov. Vsa stvar pri naši cerkvi tako lepo napreduje in raste, da bi človek nikdar kaj takega ne pričakoval. Sedaj se vidi, kaj se lahko doseže v slogi!
Morda bode kedo mislil, da smo za narodno stvar popolnoma pozabili? Temu pa ni tako. Reči moram, da tudi na narodnem polju vrlo napredujemo. /Tu imamo klub, ki bo priredil igro dne 15. februarja zvečer, na katero so u-ljudno vabljeni vsi Slovenci in Slovenke ter bratje Hrvatje — brez izjeme. Člani (ice) te-ga kluba se veliko, trudijo tudi za cerkveno petje, torej je naša dolžnost, da jib podpiramo!
Še nekaj! — Dne 14. febr. imamo pa veselico, katero priredi di-rektorij Doma slovenskih društe^ za korist Doma. Torej naredimo takole. V soboto večer na to veselico, da se malo pogovorimo, razveselimo in tudi zavrtimo; in nedeljo zvečer pa idimo na gledališko igro, katero" priredi naš Slovenski klub. Pozdrav
Louis Andolšek.
^^^^^^ veselili katera se nam je na-prirediti dne 15 febr. v korist slovenske cerkve. 'A to veselje nam je nenadoma zagrenila nesrečna "flu", katera je pri-šantala tudi sem na mrsli Range. Auditorium se je spremenil v bolnišnico «in tako se mora nameravana veselica preložiti na na nedoločen čas po Veliki noči. Čas se bode pravočasno naznanil v časnikih. Vsi rojaki in dru-gorodci, ki so že v obilnem številu kupili vstopnice se prav-ie-po prosijo, da shranijo tikejte za tisti čas, ko se bo veselica vršila Nesrečna "flu" je pograbila doslej že kakih 10 rojakov a še do zdaj ni nobenega umorila. V po-sebnej bolnišnici se sedaj nahaja jajo 3 rojaki, med temi tudi tu kaj občeznani in priljubljeni rd jak Mr. Jakob Petrič. Vsem ro jakom, posebno še dobremu Jakobu Petriču želimo veliko moči, da bi kmalu zamogli srečno ugnati nepridipravski "flu" in se zdravi vrniti na svoje domove, r
Dne 5. februarja je bil tukaj žalosten pogreb. K zadnjemu počitku je bil položen tukaj med rojaki dobro poznani in spoštovani rojak Jože Drobnič, kateri je bil dne 2. febr. v "majni" pobit in je še tisti dan popoldan v bolnišnici umrl. Blagi pokojnik, po domače Spiže je bil dober oče, mpž trdnega verskega prepričanja in dober faran naše slovenske cerkve. Pokojnik- zapušča tukaj na Evelethu ženo in 8 nedoraslih otrok. Vsem tem naše najiskre-nejše sožalje. Ponesrečil se je tudi v "majni" tukajšnji rojak John Kastelec nekoliko dni^ pred smrtjo gori imenovanega. Čudno je to da je ravno Jože Drobnič ponesel na nogah poškodovanega Johna iz majne, a malo dni po znejc pa je bil na istem prostoru sam ubit.	, j
Vsem rojakom lepe pozdrave po Veliki noči pa na svidenje na veselici v Auditorium.
Poročevalec.
j splošno znan, da zna občin-spravtti. Po Igri se vrši Maškeradna veselica; delile so bodo nagrade za najlepšo
£ato Drama- katero smo tudi Slovenci sodelo-
Waukegan, 111.
Glasila
Pittsburgh, Pa.
Cenjeni gospod urednik r Prosim da priobčite ta moj dopis v* našem priljubljenem listu "Glasilu", — ker nimam posebnih novic za poročati iz Pittsburgh, Pa'., sem se namenil napisati samo par •vrst.
Tukaj so razmere še precej dobre; dela je dovolj in dela se s polno paro povsod, kar tudi mora' biti zdaj v taki draginji kakor vlada povsod v Ameriki. In zdaj ko so nam našega najboljšega prijatelja John Barleycorn—a de-portirali iz Amerike, žalujemo za njim, in pričakujemo da se sper nazaj vrne v to suho Ameriko. Ker smo si ga včasih radi privoš-
Rock Springs Wyo.
Za vedno se je preselila med nebeške krilatce štirinajst mesecev stara Frances, hčerkica Matt in Ivane Ferlic. Žalujočim stari-šem, bratcem in sestricam, izrekam te mpotom, moje iskreno so žalje.
Po dolgotrajni in mučni bole sni je umrla rojakinja Terezija Zaveršnik. Podlegla je operaciji vjbolnišnicf; stara je bi la 34 let. Zapušča soproga in petero nedoraslih otročičev.
Naj v miru počiva !
Muogo ljudi boleha na influ-enci in drugimi boleznimi, kar nekateri pripisujejo toplemu vremenu, ki je nenavadno za ta čas. Število smrtnih slučajev je primeroma majhno.
Kakor je videti, se bo predpu-stni čas, v našem mestu, pribli-
Slavno uredništvo * K. S. K. Jednote":
Prosim g. urednik, * odstopite mi nekoliko prostora v Vašem cenjenem jistu. Poročati hočem da bodemo imeli na pustno ne eftljo (15 febr. 1920) zopet en vesel in zabaven večer. Kakor o bičajno vsako leto, tako tudi le tos priredi naše vrlo Slov. Samo stoj no podp. društvo Vitezi sv Jurija, svojo^predpustno veseli co. Ta večer priredi lepo in kra sno igro v dveh dejanjih z ime nom "Miši," ali "Prebrisana pe riea Maruša." To je popolnoma nova igra, spisana in prirejena po članih' dr. Vitezi sv. Junja Igra "Miši" je nekaj novega za naše odre. Zlasti veliko pomena ima za nas priseljence, 'kateri mo ramo- stanovanje (rent) tu pla čevati. V nji se zrcali vsa oderu ška iznajdljivost, katero si sploh kak posestniški oderuh izmisliti more, — samo da ižžema svoj* stanovalce (rentarje). V drug? vrsti zopet vidimo, kako pripro sta, takorekoč zaničevana perica, prevara skopuha, da namesto, bi zvišal najemnino, jo mora še znižati samo, da stanovalci še naprej ostanejo v hiši. Kakšne metode, kakšnega sredstva se ona poslužuje samo, da oglednike od pravi, to je zanimivo. Svetujem torej slehernemu, da se te igrt udeleži; gotovo mu bo morda še ^ življenju koristilo. Vsem*, onim katerim smeh škoduje, svetujem da ostanejo doma, kajti tu be smeha več kot preveč. To ni nobena šala, kadar se dva odličnja ka zaradi par sob skregata; ali, e joj, kadar nenadoma med gruče žejlsk miš skoči; kako se žensk( miši boje, to že veste. Zatorej s< še enkrat opominja vse Slovence Hrvate in Slovake, da se te igre ii zabave gotovo udeleže. Povablje ni so tudi rojaki iz drugih bližnjil mest, da nas posetijo ob tej priložnosti ; posebno pa vabimo naše sosede iz Ohicaga, ker sc Wauke-gančani vedno tudi njihovih pri reditev udeležijo. Upamo, da se tudi oni enkrat odzovejo našemr povabilu.
• Ne pozabite torej: na Pustne nedeljo 15. feb. ob pol osmih zve čer v Matt Slanovi dvorani, Vstopnino bode le 35c za osebo Po igri bode ples in prosta zaba-
Bridgeiport, Ohio. Ker se z naše naselbine že dol
go ni čitalo dopisa v "Glasilu' o naših razmerah, zato sem se na menil nekoliko opisati naš položaj.	.
Z delom se ne moremo posebne pohvaliti, ker tukajšnji premogo-rovi delajo le polovico časa; prec' in v štrajku je bilo pomanjka nje premoga vse povsod, da sm< bii|i prisiljeni zopet začeti delat drugače bi nastala •industrial™ kfiza po Združenih državah; tak« se je nam grozilo. Komaj smo pi delali dobrih 14 dni, so nam parn< piščali naznanjale, da je premo ga dovolj, premogarji le počiyaj-te spet in tako tudi delamo zdaj. Praznikov je dovolj, kadar prid« plačilni dan, je pa tudi skrbi dovolj; kje vzeti denar za življen ske potrebščine, ki naraščajo \ cenah vsak dan. Kadar premogarji zahtevajo zboljšanje ploče in svojega položaja, hitro pridej< naši baroni z velikimi številkami na dan koliko premogar zasluži po 8, 9, 10 dol. al} še več. na dan pozabijo pa povedati, da je jakc malo dni v letu, da bi premogar dosegel ta zaslužek; v obče pa n< zasluži te svote nobenkrat. Ko b! premogarji delali stalno, kot večina drugih delavcev, bi se ne pri toževali proti sedanji plači; pOc sedanjim sistemom, ki se deMa ve čina le polovico časa, pa ne zado stuje ta plača, čeravno se na prv pogled vidi velika, po računanju kapitalistov. Če zaslužek premogar ja razdelimo na vse dne.ve, ki ne dela, — jesti pa mora vse ene — se računi pokažejo v drugi luči. To je bil tudi vzrok, da so premogarji v zadnjem štrajku, tako trdno stali pri svojih zahte vah, ker vsak sam najbolje ve, kje ga čevelj žuli? Sedaj pričakujejo odločitve preiskovalne komisije, ter je želeti, da bi se kaj koristnega ukrenilo za nas podzemeljske trpine.
Influenza se spet oglaša, ter j<j tudi nas obiskala in položila mar-sikaterega; v posteljo; ni pa tako 'irata kot lansko leto vsaj ne do sedaj smrtnih »lučajev še ni bilo in upam, da jih ne bo; bolnikom pa želim kmalu ljubega zdravja.
Dne 24. jan. se je poročil tu-kajsni dobroznani rojak Josip Be-rus z Matildo Siegmund; navzlic vsej suši, ki vlada zdaj povsod, smo se vrlo zabavali na ženitnini, ker ženin, kakor* tudi oče Frank Eferus in mati Antonija, so nam oostregli- z vsemi najboljšimi stvarmi, še domača gnja* je bila traven; da ne omenjam še vse drugo; z eno besedo: f letno je bi lo.. Omenim naj še, da je to prvi rin, ki je stopil v zakonski ston od Berusove družine; ostalo jih je pa še 12 (dvanajst) korenjakov. Zato upam, da bomo se večkat uživali gostoljubnost Berusovega o-četa in matere. Novoporočcncem pa želim srečno 'potovarje v zakonskem stanu.
IvanrednO zimo smo imeli v januarju; bilo je vse v ledu, kot je menda v Alaski; ljudje se niso upali iz hiš ;treba je bilo največje opreznosti; kako ravnati z nogami, drugače so takoj odpovedale ;vojo delo in človek se je znašel v neprijetnem položaju na mrzlem ledu; mnogo, se jih je tudi opa-ino poškodovalo pri padcu; stari ljudje ne pomnijo kaj enakega. Sedaj je že nekoliko boljše, ter ie želimo več kaj takega, ker po steklenih tleh še nismo naavjcni hoditi.	^
Naj še naznanim rojakom v tu-kojšnji okolici, da se je tukajšnje Dramatično društvo "Orel" zabelo zopet gibati, odkar je dobilo sopet dovoljenje od državne oblasti, da sftne rafbiti zopet oder za priredivte iger, ker je poslopje lire jeno kakor se je zahtevalo od industrial ne komisije. Vsled te-?a priredi prvo igro po daljšem :>rei]£hanju na pustno saboto zvečer, dne 14. febr. ob 7. uri.
Igral se 1)© 'Doktor Skaza', ke-lor se želi dobro nasmejati in se zabavati, naj pride omenjeni dan Slovensko Dvorano v Boyds-ville; ne bo mu žal; videl bo, da ni prijetno krčmarju doktorja i-sjrati iu kako da mu je vse spo* lletelo; poteg te igre, bo tudi komičen prizor "Kmet in fotograf", in v Angleškem jeziku bo znani humorist Joe Orechovsky predstavljal svoje hudomušnosti, ki je
tično DruŽtvo "Orel" vabi' vse rojake ni rojakinje, stare in^mla-de'na to prvo prireditev v temu letu. Upamo da boste šli Dram. Društvu na roke, ter mu pripomo-?fT k IjoljšeniH uspehu, da bo lahko vbodoče večkrat napravilo slične zabavne večere za občinstvo v tej naselbini. Torej na svidenje na pustno saboto zvečer v SI o ven-;ki Dvorani v*Boydsville! K sklepu rodoljubni pe>zdrav vsem Slovencem in Slovenkam ter Jugoslovanom to, mi ono stran oceana Mihael Hočevar.
nad 40 let. Te prireditve se je tudi vdeležila. Mrs. Hariett Howard, bhša predsednica ženskega odseka For. Lang. Division, s
VABILO.
V neeleljo, 15. feb. bo v slov. cerkveni dvorani v Sheboygan, I Wis., dramatična predstava "Kmet in Vrag." Poleg te bo še precej drugih točk, tako da bode program obširen. Prebitek te predstave bo poslan "American Jugoslav Reliefu v New Yorku, za pomoč bednim otrokom v Jugoslaviji.
Po vseh slovanskih naselbinah, se prirejajo slične predstave ali veselice v dobrodelni namen; zato gotovo Sheboygančani ne smemo iTiti zadnji. Želeti bi bilo da se ta dan zbere cela naša zavedna naselbina in prispeva vsaj nekaj za lačno in raztrgano mladino v stari domovini. Čeprav je to predstavo aranžiralo žensko društvo "Kraljica Majnika" bo prebitek iste poslan v imenu Shcbov-ganskih Jugoslovanov. Torej čim večja bo odposlana svota, tem večja bo ča^t Vašemu imenu. ■
Vabimo prav uljudno vsa tukajšnja Slovenska in Hrvatska društva na" polnoštevilno uelelež-bo. Pripore>Čamo se pevskemu društvu " Danica' za udeležitev in sodelovanje. Radi pomanjkanja časa ni (bilo mogoeV vsa društva uradno povabiti; zato prosimo naj to povabilo zadostuje.
Začetek bo ob pol osmih zve-e^er.
Za žensko društvo "Kraljica Majnika."
Mary Prisland, tajnica.
Rev. Jos. Tomšič, slovenski župnik v Forest City, Pa., se je odpovedal svoji župniji radi slabega zdravja, boleh an ja na živcih.
Bil je več mesecev v sanatoriju Presv. Srca v MSlwaukee, toda ni se pozdravil. Forest Cityčanje bodo ž njim izgubili svojega ustanovitelja in svojega očeta, ki jih je ljubil. Rev. J. Tomšič jc bil v Forest City nekako 15 let. Pred leti je bil Rev. Tomšič tudi duhovni vodja K. S. K. J. — Zaslužnemu Rev. Tomšiču iskreno želimo, da bi bil ta počitek samo začasen; da bi zopet kmalu okreval in župnikoval na starem mestu!
Lokalne vesti.
Sijajen uspeh 'Minstrel Show-a.'
Za časa minule vojne smo chi-kaški Slovenci večkrat nastopali pri raznih patrijotičnih prireditvah v zvezi z drugimi narodi. Tekom enega leta smo pa že dvakrat nastopili sami preej ameriško javnost, da pokažemo svoje simpatije do naših ameriških sodržavljanov in da chicaški Slovenci v amerikanizaciji ravno tako napredujemo kot znani drugi, večji narodi našega mesta.
Lansko leto je priredila namreč Zveza J. Ž. in D. v Češko A-mer. dvorani sijajen pozdravni večer amer. slovenskim vojakom, ki so se zmagonosno vrnili zopet domov. Pri tej priliki je imel tedaj slavnostni govor zvezni kon-gresnik Sabath, kar smo si šteli tuk. Slovenci v posebno čast.
Zadnji nastop naših Slovencev pred ameriško javnostjo je bil pa minulo nedeljo pop. tudi v Češko amer. dvorani s prireditvijo tako-zvanega "Minstrel Sho\v-a" Mladen. kluba sv. Štefana in Dekliške družbe.
Zal, da nam manjka prostora, da bi ves obširen in bogati spored natanjko opisali, kajti vseh točk skupaj je bilo 19.
Kot častni gost tega popoldneva je bil znani in večletni okrajni klerk Hon. Robert Schweitzer, ki je izrazil v s foje m govoru pe>lnof priznanja in pohvale chikaškim Slovencem g a njih lojalnosti, napredku in amerikanizaciji.
Govoril je v jednakenutonu tudi Mr Charles Barrett, okrajni komisar in sloveči odvetnik, živeč v središču naše naselbine, že
vali v minulih kampanjah za vojna posojila.
Ker je (bila ta prireditev namenjena v korist namera vane n ave slovepske farne šole, je o pomenu farnih šol govoril tudi Mr. Bn-nick, gl. predsednik druŠlva. Bi-^f shop Ketteler, reda Kolumbovih' Vitezov. Pred oficielniin spore dom je vse številne goste iskreno pozdravil v imenu Slovencev nas domači g. župnik Rev. K. Zakraj-šek; meel drugim je povdarjal, da smo vsi ena družina, ali sinovi ter hčere našega strica Sam-a. torej Amcrikanci. Veliko zanimanja med občinstvom jev zbudila tudi znana zgodovinska slika preds. Wilsona, katero so nosili, dne 29 oktb l|£g v Ljubljani v oni z^oelovinski manifestaciji. To izvirno sliko smo imeli minulo nedeljo na velikem odru Češke a-mer. dvorane.
V	kolikor smo čuli o strani slovenskih gledalcev pri tej prireditvi, je bila najlepša točka pri večkratnem nastopu naših slovenskih šolarjev in šolaric. Saj jih je bilo v skupnem nastopu tudi lepo* število okrog 150. Vsa 1 čast in k priznanje gre čast. šolskim sestram, ki so našo deco tako izl>or-no pripravile za nastop v vseh točkah. — Ostale točke sporeda so bile tudi izborno dovršene; na splošno zahtevo občinstva so jih morali igralci v obče ponavljati.
Naj še omenimo, da še nismo videli pri nobeni slovenski prire-ditvi v našem mestu tako ogromnega občinstva. Velika Češko a-mer. dvorana je bila v pritličju in na balkonu natlačeno polna. Smelo trdimo, da se je te prire-elitve udeležilo okrog 1500 (tiso<* petsto e>seb). Naravno, da bo t tleli čisti prebitek povoljen. Mlad. kjubu sv. Štefaija in Dekliški družbi iskreno čestitamo, na si-jajnem uspehu te prireditve!
Smrtna kosa.
Po samo dvadnevnem boleha-nju za influenco je umrl dne 3. t. m. v okrajni bolnišnici ogrski Slovenec Franik Hecl, v starosti 54 let. Doma je*bil v Cerensovcih ha Prekmurskem, po domače Ga-zdov sin, kjer ima ženo in devetero otrok.
Pred vojno je živela njtgiva žena s številno družino tukaj v Chicagu; nekaj dni pred smrtjo še tu živečega očeta, ozir. moža, je njegova žena pisala semkaj, da se zopet odpravlja k njemu v A-meriko. jfoliko razočaranje, ko bo dobila sedaj žalostno poročilo o njegovi smrti.
Pokojnik zapušča tukaj samo enega zeta; njegova starejša o-mož. hči sc nahaja tudi v stari domovini. V kolikor nam znano, ni spadal pok. Itencel k nobenemn podp. društvu. N. v. m. p.
Slovenec skočil pod vlak.
V	Chicagu živeči 25 letni oženjem rojak John Asič, rodom iz Brezovice pri Sv. Križu pri Kostanjevici, je že več časa kazal znake, da ni pri popolnoma zdravi pameti. Osobito si je gnal k srcu izgubo (smrt) etlinCga, ali prvorojenčka; zadnje dni ga je pa napadla še influenca, kojo je srečno prestal. — Svojim prijateljem je vedno tožil, da ga nckelo zasleduje, ali da so mu sovražniki za hrbtom.
Tako se jc mudil minulo soboto o poldne pri družini Roblek, živeči na W. 22 Pl. Tam je o-menil, da gre pred tovarno čakat svojo ženo; revež je pa vzel \ svoji zmedenosti nepravo karo. ela se je peljal t napačni sneri proti 43. cesti na južni /strani. Dospevši na križiše'e . Grand 'Trunk železnice je čakal na prihajajoči tovorni vlak. Strojevod ja je neznancu od daleč klical, da naj se umakne s tira; slednji je pa v tem trenotku pokVknil na tračnico, se prekrižal in se vrgel pod lokomotivo, ki ga je zelo poškodovala. Ponesrečenca so prepeljali v okrajno bolnišnice, in izvršili na njem več operacij na glavi, životu in nogah; eno so mu že odrezali. Omilovanja vied-ni rojak John Asič se nahaja sedaj v bolnišnici v skrajno kritičnem položaju in težko, da bo preživel še kaj dni. Poleg mlade žene, zapušča tukaj še dva brata: Alfonza in Josipa.
Valentinov večer.
Valentinov večer priredi v soboto dne 14. t. m. Zveza Jbgtwl. Žen in Deklet v cerkveni dvora-
ur, na W. 22 Pl. in So. Lincoln Str. Na to domačo družinsko zabavo so uljudno vabljene vse članice in somišljeniki ter prijatelji te Zveze. Za dobro zabavo, okusen prigrizek in pijačo bo preskrbljeno.
Banket "Carniola" kluba.
Ker je bil vsled influenc 29. jan, določen banket ga kluba "Carni Chicagu prestavM^ETs^^P" isti prihodnji torek ^(iiiffo i? dre 17. t. m. v Chicago Beach hotelu. Označeni klub priredi ta banker v pozdrav svojim Članom -vojakom, ki so se vrnili iz vojne. — Stare že kupljene vstopnice so v veljavi tudi za ta večeri vendar so nove cen j. občinstvu še na razpolago tudi sedaj. Prodaja jih g. Wm. Kompare na 9206 Commercial Ave. Telefon: So. Chicago 599.
Xa ta 'banket je bil povabljen tudi urednik "Glasila", ki bo pri tej priliki prinesel s sabo zgodovinsko sliko preds. Wilso-na, katero »o nosili v Ljubljani v veliki paradi dne 28. oktobra 1918.
izobrazbi
Povest. Spisal Ksaver Meftko.
Cast ftor&ev v božjem taslopnlslvo. nrfWIMHfffiMHliMln

ll
Avg.F.Florjane.
prevel
(Nadaljevanje.) V poznejših letih, ko je bil že trjen v svojem domu in je stal ponosen na domači, laistni grudi, se je spominjal Ivan čestokrat o-nega časa in je priznaval sam sebi in ni zakrival tudi drugim: "Bili so težki dnevi!"
Ker kaj je težjega na svetu, nego dati slovo h^pim sanjani, ki jih je sanjalo srce leta in lettt v mameči sladkosti! Kaj je težjega v življenju, nego odpovedati se upanju na lepo in jasno, morda celo blestečo prihodnost! Odpirajo se že -vrata, zre že od daleč začudeno oko prve žarke čudovite lepote, kraljujoče za skrivnostnimi onimi vrati kakor ua prestolu nebeškem; a nenadoma, glej, zapre sovražna roka pot in vrata, hipoma umre vsa prelestna sanjska lepota, umre vse sladko upanje v vzradoščenem srcu.
Kje je srce, ki bi ne vzdrhtelo od boli v takem hipu?
Nekaj knjig je prodal, ko se je napravljal ob koncu šolskega leta domov, nekaj jih je vzel s seboj 'v domačo vas.
"Te me vežejo s preteklostjo. Spomnijo me včasih lepih dni in tolažba mi bodo ob težkih urah, ob trudapolnih, skj-bi bogatih časih."
Od znanega starejšega dijaka je kupil ceno nekaj slovenskih pesnikov in pisateljev.
"Tako mi duša morda vendar ne umre povsem od pomanjkanja in od suše.
Tako se je vrnil. In komaj je stal na rodni grudi, se je otresel
mmm
(Nadaljevanje.)
Zakaj je toliko bede ravno med
V POJASNILO. \ slavnemu Hribovskemu klubu "Divjih lovcev" v Pueblo. Oolo.
Na poziv tajnika gorirmenova-nega kluba, priobčenem v zadnji Številki "Glasila" odgovarjam sledfeče":
"Res čudim se. da je najti med našimi lovci v Ameriki tudi nekaj nevernih Tomažev, da ne verujejo radi resnice. Tamkaj v v Jugoslaviji je pa vse drugače. \Ce na primer ti kakemu Vlovcu povej*, da. si ustrelil 5 (pet) zajcev, bo tvoj lovski tovariS sicer to verjel; povedal bo j>a komu drugemu, da si jih ustrelil še enkrat toliko, ali (10), ker pri tem računa zajca samega, poleg tega pa še njegovo senco. In glejte, kako take stvari iapodbujajo lovske tovariše, da njih klubi ter
društva nepredujejo ne samo s preživel bi se tudi na svetu, v plenom, članstvom, ampak dobi- j tujini — zaradi matere predvsem, vajo tudi ugled.	. :Iz ljubezni do reve!
Ko sva bila lansko leto sredi In ljubezen vse zmaguje! avgusta z g. W. Predovichem na v obisku pri nekdanjemu ameriške-
mu rojaku g. John Ogulinu, na "}>am ste mi Jih	Kdaj
Vrtači pri Semiču, v Jugoslaviji, mi jih vrnete?" smo se kot stari nekdanji prijatc-! Kovačica je upala in čakala. Iji dobro imeli pri belokranjski "J*™ sem jili rodila in sem jih kapljici. Pogovor je nanesel tudi j vzgojila z lastno krvjo. Ne mo-jia vojno in slabe čase za časa 1 rejo mi umoriti vseh." vojne, dasiravno je imel g. Ogu- Čakalo je srce, iskale so oči. lin doma dosti gosik, puranov, j Strmela je čestokrat dol po cesti, kokoši in celo kapunov. Tedaj !ob vsakem vremenu, kadar se je nama je g. Ogulin poikazal jugo- porodilo pač hrepenenje, ob solnč-
po nji kakor bi plakala na svežem njenem grobu. Kaj je ne pritisneš na srce tesno in krepko, I temi narodi? Ali nimajo oni ravne kakor da bi je ne marala in ne toliko prilik si pomagati kakor mogla izpustiti iz objema, s srca drugi narodi? Ali ne žive oni \ nikoli več!	.4	I ravno isti državi, pod ravno istimi
postavami, kot drugi ljudje? To IVedi Bog, ali so govorila res rej čemu ta razlika ? Kakor je raz usta. ali so govorile le oči. ali je vidno z mojega stališča, ne povz-vprašala le duša. globoke r.epri- roča to ničesar drugega nego ne-čakovane radosti in obenem brid- vednost. Nevednost vlada ne sann ke bolesti in težke plašnosti pol- med otroci, temveč tudi med nji-P*t	»' .	hovimi stariši. Nevedni stariši u
"Jaz, mati!"	narodnosti ne znajo ne živeti, nt
"Takšna?"	j	otrokom dajati pravega znanja i
Deklica, krepka, kipečega, cve- nadaljnem življenju, temveč zra točega ž^vljenjd polna, ko jc otf-stejo takšni kot so stariši. Te vr hajala od doma, zdaj slabotna in ste ljudstvo opravlja težka dela zi bolna in potrta, da se je j držala ubogih par centov na uro, kjer n komaj pokoncu, se je naslonila ob potreba nobenega znanja, kajti ne podboj duri, je zakrila oči z roka- vedne delavce ne marajo pri no mi in je zaihtela glasno.	benem natančnem delu, k'er jim jjj
^Odpustite, mati..."	1 kaj takega težko zaupati. Zatega
dolj so nevedni ljudje zmjraj ubo Greh, storjen domu, ki ga je gi. Torej stariši, ki čitate moj< zapustila z lahkim srcem, nesre- razpravo, premislite o tem na U ča tnjine,, ljubljene bolj nego način, kot vam ga podajam v ten domovina, rodna zemlja, sta ob- poglavju in izprevideli boste po-senčila z žalostjo kovačnico, z trebe in dolžnosti te vrste, ki jil bolestjo napolnjeno sicer že do te- vaš stan tako nujno od vas zalite daj ,a ožarjeno še kdaj s svet- va._
Hm žarkom lepega upanja, slad-	i. , ..
- 1 2.) Kar človek zadobi v svojil
mladih letih, to on navadno la stuje v starih letih. Dokler je človek mlad, se ga lahko pripogne kamor hoče; to je, ali k dobremu ali slabemu, k pravemu ali slabemu značaju. Ko se človek rodi je v
mE kje tvoja lepota? Kje je|VSem4 ™ V vsakem 0Z™. odviser
tvoj zveneči smeh, o dete, kje n* staT:t0 JC V- m<H? in V Z"a
1 nju, v duševnem in telesnem stanju, tako da zamoremo skoro vse-
denič in mladenka, pripravi se izobraževalno za svoj zakonski stan! Res, v zakon stopiti je lahko, toda
NAZNANILO IN ZAHVALA.
kega pričakovanja.
Minka je ležala od dne vrnitve: Ležala je tihot/ večinoma z zapr* timi očmi, pogreznjena v sanjaj rije, v spomine, v bridkost kesa-! nja.
Kje'je zdaj tvoja mladost, o
plamteči ogenj tvojih oči, kje ki-i peqgt mlado.življenje? Kako je rL
,«	f1^;	Ikels nH žirnn k*	v zel° redkih izJemah	da
s silo vse malodusiiosti, vse sa- ke[	župnik. Na sprednji ' _ .
lijaVe mehkobe, in je stopil krep-| strani kažipota je zapisano r "V ko in odločno na novo pot. Ker videl je: ni samo zaradi njega
slovanski karabiner novega modela _(artilerijsko puško) ter nama je razlagal, kako se "baše" in strelja. Pri tej priliki je odprl okno in ustrelil venkaj v smrekovo hosto, kakih 200—300 metrov, oddaljeno.
G. Predovich ga je opozoril, da naj ne strelja v ono smer, ker je baje taiu dosti ciganov. "Nio straha nimam pred njimi; čemu mi pa vedno drva kradejo in žgejo?" je rekel g. Ogulin v svojem lovskem navdušenju.
Ko prideva zatem z g. Predovichem nazaj v Toplice, sva povedala to n<yvico mojim bratom, ki so tudi vsi zelo navdušeni lovci. Omenila sva, kako je g. Ogulin streljal na cigane čez okno v ono hosto.
Precej zatem se je raznesla po Toplicah in Novem mestu govorica, da je Janko Ogulin ustrelil nekoga cigana, 'koje^ra lahko vsakdo vidi na Pavzarjevem oknu v Novem mestu. Na tisto pri de še neki znani mi notar iz Ljubljane s sledečo čudno novico: "Kaj, — tega cigana imajo sedaj našopane ga v ljubljanskem muzeju; kdor ga hoče videti, naj pride tja, da se prepriča."
Toliko je torej "čiste" resnice o onih osmerih (8) ustreljenih srn in srnjakov. Kdor tega ne veruje, naj piše onemu notarju v Ljubljano za dokaze. Dragi mi g. tajnik kluba "Hri
nem, smejočem se dnevu, da sil je morala senčiti oči, ker jih je slepila preobilna svetloba, razlivajoča se »v kipečih valovih z neba in po dolini, ob snegu, ko je' drgetala od mraza, ob dežju, da se ji je prilepijala na odevetelo telo tanka, obnošena obleka. . "Kje sta, ljubljena? Ali sem se pregrešila nad vama s težkim, neodpustljivim grehom, da se ne vrneta? Odpustita, kakor odpušča Bog, in pridita! Glejta, ča-k&m ... Ali sta se pregrešila vidva v tujini nad Bogom in nad menoj in se ne upata vrniti? Glejta, Bog je usmiljenje, in jaz — odpuščam vse ... Pridita, ker jaz hrepenim ..."
Hodili so pač ljudje mimo, znanci in near.anei, domačini in tujci, prijazni in neprijazni, le pričakovanih z bolestjo in z ljubeznijo ni bilo od nikoder.
#elika je bila ljubezen, veliko hrepenenje, velika žalost. In nikjer ni bilo groba, ki bi zagrebla v njega s>vojo bol. Le ko je šla gor k cerkvi in je preklečala po ure pred žalostno Materjo božjo, je zrlo mirneje oko, se je potolažila za hip duša.
Poletje se je nagnilo že v drugo polovico. Mož, kovač, je pil, divjal in klel. A Meta je molčala, molila, upala in čakala.
Sama je sedela v sobi. Tedaj so se odprle duri. Ozrla se je; še bolj je prebledelo že vse bledo in u-
Colo. Zdaj vas pa jaz vprašam, kako, kje in kedaj ste dobili vi one medvedove kože in tace, ter celo slonova ušesa in zobovje? Medvedovo kožo (ustrojeno) se jlcbi lahko tudi v kaki gvantni prodajalni s kožuhom vred! — Da so zašli iz daljne Afrike sloni tudi v vaše kraje, kjer ste jih pokali in streljali, tega pa še nisem vedel. Čestitam vam in kličem: Le tako naprej, za čast, u-gled in napredek vašega kluba
Ostajam i lovrtkim pozdravom frseeno vdani Vam Josip-Sitar, * Joliet, 111.
bovških divjih lovcev" v Pueblo, selilo lice; zganile so se ustnice, a
ako so starimi izobražeui, so tudi njih otroci; ali z drugimi besedami rečeno: izobraženi stariši Vzgojijo izobraženo deco, in skoro ni-
kdar iz neizobraženih starišev iz-
ru
obraženi otroci. Gotovo otroci vča-
veselje," ua zadnji: "V žalost." Ali ni učil tako?
Vzdrhtela je bolnica, zavzdih-f nila je pridušeno, da bi ne slišala mati, sedeča na vežinem pragu. ....
"O tujina, žalostna in varljiislh	zgodnjega prepriča-
>» •	nja iseejo izobrazbe, toda pri tej
In o krivice, Minka, ki si jo p^razbi nimajo stariši nobene best orila materi, ljubeči te z, vsem ?cde m ™bene*a de,»- 1,1 P"stitI srcem, žrtvujoči se v ljubezni za l™*«** otrok« samega zase, je zete. Trpela je, ko te ni bilo ilonuJ 0 "evani0- da zaid* na slaba P°-in glej, kako trpi sedaj! MPVojltd; kiltera lzobrazba se tako
Globoko potrtega srca na? njega dolžnosti spolnjevati je pa njava s tem žalostno vest. da drugače. Gotovo Bog ne zahteva Vsemogočni Bog dne 30. janu od vas, da jih izurite v vsem^ kar;Ja k4 Sebi poklical našo ljubi jf bi se dalo dobiti od njih; toda Bog i hčerko s vso svojo pravičnostjo zahteva,!	FRANČIŠKO
da daste svojim otrokom notrebno v . , , , , ,
; i u " r	iViiezni mladosti, staro 1 leto. Bo-
vsakdanjo izobrazbo. Vi morate i u i	• . • * •	.
jrleda-ti L in ♦ i	lehala Je 881110 liekaJ dnl» P<>?reH
v* ' , 38 0tr°k sP°zna	se je vrnil dne 2. februarja
svoje stališče, da si more nomrn-	ti , , J '
^i v • /, t™11*«*1	Iskreno hvalo izrekava botrom
nalea^	/f"1'«' ^	"jegovi ženi »
S Zt!fenCJ0. tezSle ln '^"""J«- darovan, rože; hvala lepa tudi d e~° ra	D°kler mojcmu bratu Martjmi Zu^,
ve .1» r m m "da ,	ne njegovi ženi za darovane cvetlic«
Zmh PB 8 V° 1Vda "a!in	Al"	ker je ,,riiia
^	., |. _ »ašo pokojno ljublje«io hčerko
«ari£,.Zp,re,V.,deI'- da s° veekra, olrfska. Iskrena I,val« S , l	etl 24 Z"anje vsem, ki ste nas tolažili v teh
m0ram° Pa "a k™*-j bridkih nrah in ki ste prišli kro-io pregledal, razna pota po kate-ipit pok„jnk-o na mriraikem odru; nh ae mo,;a praveno vaditi in uei- in ki stcJsp jo sp„.m,|, pri po(?rc;
ti na starise odvisno deco- kaiti u o
■ ■	J bu- Bo? ^arn uaJ etotero popla-
vsako delo una svoja pota in svoja
^eILKaikT-S° P.rt.V^em dru" Ljubljena naša Prančiška, ki se ?em delu bodisi pri živalih, napo- že veseliš tamkaj med knlatci, lju in po tovaniah nekatere poiz- prosi za lias> da hi sc cnkrat vsi kusnje bolj vplivne kot druge in videli in se6ii v 8V. raju. . tudi skoraj ^elej prinesejo večji žalujoči ostali: m boljši sad, ravno tako je tudi: Karolina in Frank Kolar, sta-pri jzobrazbi otrok. Dober in iz- riši; Karolina, Mary, Frank, Mar-obrazen oce, ki umeje svojo dolž- tin in Eddy, bratri in sestrice, nost, poizkusa premišljeno izobra-' Chicago, 111., 6. feb. 1920.
siti svoje otroke. On ima svoj načrt, po katerem se ravna in enega izmed teh načrtov bom razložil r! prihodnjem članku.
(Dalje prih.)
Listnica uredništva.
(Adv.)
Severova zdravila vrdrsujtj. zdravje v družinah.
greh pada težko na njquo dušo, čisto in nedolžno ...
"Kar si sejala, žanješ. Na tvoji vesti je vsa nesreča. ,, •
• • 7 ^
V pijanosti je govoril oče tako^ Ker prijetna je prevara, ko Izvrne zločinec ves lastni greh s krfepko|Co, da jo vzgojite po njegovi volji besedo in z mogočno gesto na tujo iu jo pripeljete v nebeški raj, ka-
vest, ko vrže z enim sunkom tež- . .	., , ____ • •
, ,	,	mor jo je namenil, ko vam jo je
ko breme na drugemu na rame: , ,T x , . .
"Tvoie ie	podelil. ^ asa deea je kakor ra*c-
stokrat nudi po slabih . šolah in med slabimi prijateliji součenei. Zapomnite si tale pregovore za za vselej: "Kar sč Janezek nauči, bode znal Janez!"
'Stariši, Bog vam je dal ljubo de-
Popotnik, Joliet. Dl. — Dosti časa vam je vzelo, da ste napisa-' li 12 strani dolgo klclbasarijo, k?, nima ne repa ne glave, pa tudi ne
—	podpisa; vsled tega je dobila častno mesto v — peči.
Ottawa, 111. —Pošljite nam kaj i 3olj stvarnega. Tudi mi Chrka-t žani smo v tem prizadeti. Vi ima-1 te tam dobro studenčnieo. mi se j pa krepčamo z michig. jezernico. |
—	Treba temu se privaditi; sprva sicer težko gre!" — —
r**v v v	.
tiscoca ust,
kakor tudi nosnic }e potrebna, d«
te odvrnejo milidij« kakor grip* ali lnfluenca. katerih te najbolj bati izmed bolezni, ki razsajajo po zimi. Valed tega bodite rljeni in f
pripravi.
imejte na roki
KINEMATOGRAF V CEH-VAH IN ŠOLAH.
Several
Antisepsol
(Severov Antisepsol). Rabi m za grgranje ali izpiran;« nosnic vtak dan. V porabi jate tudi za proti-okitievalno izpiranje ran, obdrg-njenja in kotnih izpuKajer. Zdravi prizadete dele, olajla hripavost in pnKa r ustih prijeten bkut. Cena 85c in So davka, v vseh lekarnah.
glasu ni bilo. Le oči so se širile od začudnja in so vpirale v nemi radosti in neskončni bolesti v deklico, stoječo bledo in slabotno med durmi,
- O mati, kaj ti ne zavriska od radosti srcef Kaj se ti ne izvijojmeč.
iz srca pozdrav, kipeč do nebes v "Ali me ljubiš tako malo, Min-
Tvoje je, nosi!
A kovačica je molčala. Molčala je celo, ko je grozil, da jo ubije, al ida zažge doni, "Bo vsaj vsemu konec!" Včasih je kričal in besnel tako, da jc prihitel iz mlina stari Matija, v strahu, da ubije pijanec ženo in hčer. Molčala je, ker je bilo srce čisto in sc ni zavedalo greha. Pregledovala je večkrat vse življenje, vsa leta, mesece in dni je razgrnila pred dušo, vsa svoja dela je poklicala iz groba preteklosti in se je vprašala resno in odkrito: "Kje je greh? Oni greli, ki je vse to kazen za njega?"
A glej, ni ga bilo. Iii zaivest, da krivda ni na njeni vesti, ji je dajala spet in spet nove moči, jo je dvigala spet in spet.
A trpela je, ker je videla trpeti hčer. Stisnilo se ji je srce vsa-kikrat, ko je pogledala Minko, ležečo na postelji bledo, tiho, pogreznjeno v nemo žalost. Globoka je morala biti rana, ti je bolehalo na nji srce, tem bolj pekoča in nevarna, ker je bila skrita.
"Olajšaj si srce, Minka. Povej mi vse!"
-Nemo je odkimala bolnica, pči so strmele v strop, zamišljeno,'1 kakor bi gledale v preteklost, sladkosti in bridkosti polno.
Nalahko, • kakor detetu, ji je gladila mehke svilnate lase.
"Tako umreš pod tem bremenom, dete."
"Naj, mati! Zaslužila sem smrt **	•
■Srce materino je prebodel! nov
nepopisni sreči? Kaj se ti ne o-mladi lice za leta, kaj ti ne zažari oko v nebeškem veselju, kakor
ka, da si želiš smrti?"
"Nekdaj, ko sem bila vredna vaše ljubezni, vas nisem, z<Jaj vas
je žarelo dvajsetletni deklici v Zato si želim smrti. Ker veselja mladi pomladi prve ljubezni?! vam ne delam."
pomladi prve ljubez Ker glej, vrnila se je izgubljena, pričakovana tako hrepeneče! Ži-|smilila tudi bolmea. va stoji pred teboj, ki si plakala i	(Dalje.)
lie delam.
Ko je bil kovač pijan, se mu ni
line po polju; one, katere hočete, da vam bodo obrodile dober sad. jih morate obdelovati in zalivati, da jih suša ne zatre in jim odvzame sad in življenje. Tudi pri rastlinah je treba umetnosti in znanja, ako hoče .človek zadobiti plačilo in sad za svoje delo. Dandanes se jc poljedelstvo povspelo prav pohvalno in učeni farmerji dobijo dvakrat toliko dobrega sadu od
W. F. SEVERA CO CEDAR RAPIDS, IOWA
SESTRE!
Poroča se nam. da bo za počel Ameriški Rdeči Križ v zvezi s proslavo miru tudi veliko akcijo za izobrazbo ljudstva, potom kinematografov, ali premikajočih slik.
Glavni urad te dobrodelne or ganizacije v Washington °bo ipro- va^H je^namcitjcn LT^r^ skilbel slike predstavljajoče lie ne tedaj pi&itc po naSa pojasnila, kasarno velikansko dobro delo tcre vam
a	r»j v	.„	... tono. JU VITO LABORATORY. Dot-
Amer. Rdečega Kriza v nunuli mout Branch 112f Pittsburgh, Pa.
vojni, ampak dal bo cerkvam in _______
šolam na razpolago tudi "filme", gv0JE R0JAKE ZDAj Z0PET
iz katerih se bode proizvajalo iz- LAHKQ DOBITE V AMERIKO,
virne slike raznih vladnih na-	__*
prav ter zavodov, industrijskih
podjetij, higijene, krajev z lepim razgledi itd. Namen Rd?čega
Priscljniške postave ostanejo šc zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v
svojeea dela kot drmn ki si nič ,Križf je' ,s te.m ?<®P<™. iz0" Ameriko. Podpisani vam bo dal 3 *	: brafb»- «!«y* ,»l _^dovo!jn»s. navodilai kak; dobijo v kraju
ne prizadevajo za povzdigo poijt delske stroke. Človek je, kakor n
med ameriškim ljudstvom
potne liste. Pišite, ali se pa oseb-
or. rastlina, ki ima veliko bolj raz-j Da bo pa Amer. Rdečemu Kri-,no obrnite na znanega rojaka Ma-vite zmožnosti. Torej ako rastline Žu mogoče to plemenito delo za- jtijo Skendcr, Javnega Notarja,
potrebujejo skrbi. zhnAia. drii-«., koliko bolj more potrebovati človek. ako hoče da doseže one zmožnosti, za katere ga je Bog vstvaril.
početi in širiti, bi vodstvo rado	5227 Butler Street, Pittsburgh,
znalo, koliko in kakšnih slik si	pa. On Vam bo stvar uredil in
naj nabavi za razdelitev: tel«	pojasnil.	(Adv.)
slik siploh ni mogoče dobiti pri	-----
Rastlina raste k večjemu par me-1 drugih trgovskih podjetjih. Te yc£M JUGOSLOVANOM secev, nekatere par let, ko človek! slike se bo pošiljalo na vse kraje	okolice*—
živi od 50-80 let. Rastlinsko živ- Združenih držav s posredovanj«: « Chisholma ter okolice.
Ijenje se s tem svetom konča, ko! 13 divizij. Amer. Rdečega Ivriza
in 3700 pododsekov.
nasprotno duša, katere sreča ali nesreča odvisi od zemeljsko pre-ustrojenega telesa je namenjena za celo večnost. Dober sad rastlin eadevni katalog na: National
Prihranite vsak mesec nekaj denarja ter ga naložite v
iztrohni ko dober sad človeka živi na vekomaj. Ako gremo še bolj globoko v naše premišljevanje, natančno spoznamo, da se mora otroke pazilo vzgojiti. Izobrazba otrok je težka za vsakega očeta in ma* ter, posebno pa še za neizobražene stariše. Oh, koliko moči in znanja leži v malem detetu, katerega je treba vzbuditi. Oh, koliko lepega znanja bi bilo danes med svetom, ko bi vsaj polovico človeških moči delovalo med svetom. Poglejmo Kitajsko, Indijo in afrikanske črn-če, ki štejejo več kot vsi ostali narodi skupaj, a koliko duševnih zmožnosti ?Kitajska ima 400,000,-000 prebivalcev ali štirikrat več, kot Združene države; imajo ravno toliko duševnih zmožnosti v sebi, toda kaj pomaga, ker nfe znajo iz-
Razne cerkve in šole, ki se zani- |na^0 yglfko ter Zanesljivo majo za to stvar, naj pišejo po to- Narodno banko. Narasle
Red obresti, katere plačujemo 1. januarja in 1. julija vsako leto, vam bodo glavnico pove-
Headquarters, American Cross, Wahington, D. C.*
Ne kupujte,konzerviranih oliv!	čale. Ako boste tako ravna-
Memphis, Tenth 8?7ebr. —Na	\boste živeli bolj srečno in
neki, minuli četit>k^tu se vršeči	zad0VOljnO. Ne bo Vas
pojedini so bile na mizo seirvirane	, ' , , denaria y glu.
tudi konzervirane olive, že prevee	SKrDeiO gieae aenarja v biu
zrele. Ker so pa olive v takom	čaju bolezni in nesreče; ko
stanju skrajno škodljive, je umrlo	pa enkrat dočakate stara le-
dosedaj. še šest oseb na	^ hoste Vzi\a\i S^ido-
ljenju vsled uživanja teh oliv.	, . „ .
^	ve svojega varčevanja; zive-
Ločitve zakonov v Avstriji .	li boste lahko neodvisni od
Dunaj, 2. febr. Iz Rima se po-	pomoči svojih otrok, ali jav-roča, da* bo papež še tekoči meset |Iie dobrodelnosti, dovolil ločitev zakona in razporo-
ke za katoličane, živeče v avstrijski republiki. Do tega zaključka je prišel Vatikan vsled tega. ker rahljat?istiiu ^Torej, gorje stari-'se fboji, da bi številno avstrijskih
šem, ki zanemarjajo dolžnosti iz-1 katoličanov ne izstopilo iz katoli-obrazevanja svojih otrok. Oj mla- ske cerkve.
FIRST NATIONAL BANK CHISHOLM, MINNESOTA. Glavnica in prebitek:
$100,000.00 Skupno imetje $1,700.000.00

■ .y^vy^.
-
na polju pri Fride
/■i

■ t
H ^
T- m
==
mm »o
Bog blagoslovi predsednika
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
_UNITED STATES OF AMERICA_-
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United
State« of America.	_
1961 Wsst 22nd Place,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
Svh!CtiPti0n. .Pri!'S..... ......... .$0.96
F«r Nonmembers ........................................... • J'JJ
For Foreign Countries.....................................*■»• z uu
For Members, per year, members
=
ABRAHAM LINCOLN.
Lincolna, na kateri je bilo zapisano: Lincolna."	' V v'	^
Veliko podobnih slučajev bi se lahko navedlo, kateri dokazujejo, kako je Lincol> mislil in čutil in kako usmiljen je bil tor vedno pripravljen pokazati usmiljenje braniteljem zvezdnate zastave.
Predsednik Lincoln je bil pa tudi vedno in vseskozi razsoden državr^.
Ko je predsednik Lincoln sedel nekega dne v syojem predsedniškem uradu, ga je iznenadil eden njegoviji svetovalcev, ki je takoj pričel razpravljati o važnih državnih poslih. To pa je bil ravno čas, ko je hotel predsednik-Lincoln obdržati omenjene zadeve tajne, in ne da bi m<$a ,v jezi odpravil, kot se navadno v podobnih slučajih stori, marveč ga je prekinil s sledečo pripovedko: ''Ali bi hoteli položiti vse svoje zlato na hrbet človeka in ga na to primorali hoditi po napeti vrvi nad slapovi Niagare in mu klicali: Drži se naprej! Nekoliko bolj na levo — na desno! Pazi se! Ali bi sedeli na obrežju in molčali? — Tako moj dragi, je tudi z vlado." Mož je vstal, voščil predsedniku Lincolnu lahko noč ter odšel. Prepričal pa se je, da ni dobor dajati poduka o vladnih zadevah možu, ki je vedel in znal veČ kot on.
Večna slava, čast in spomin nesmrtnemu predsedniku Abraham Linoolnu!
_ijf_
Boj kršč. soc. delavcev v domovini za ■ svoj obstanek.
Zgodovinarji trde, da je mesec februar najbolj važen v zgodovini Združenih držav. In Čemu? Baš v tem mesecu sta bila rojena dva največja domoljubna moža, kojih imena in plemenito delovanje za domovino ne bodo nikdar prešla. Ta dva velmoža sta George Washington in Abraham Lincoln. Prvi je bil rojen dne 22. februarja 1. 1732; drugi pa 77 let kasneje, dne 12. februarja 1. 1809. Po vsej pravici naziva ameriško ljudstvo George Washingtona prvega "očeta" domovine; njegov vredni naslednik čez toliko let, je pa mučeniški 16. predsednik Abraham Lincoln. O prvem predsedniku George Washingtonu bomo priobčili v prihodnji številki kot običajno ta čas, zopet nekaj vrstic. Za danes si pa štejemo v domoljubno dolžnost, da posvetimo te skromne vrstice imenu in spominu nesmrtnega Abrahama Lincolna, kojega 111. rojstni dan obhajamo baš jutri.
Kdo in kaj jc bil Abraham Lincoln,. Vam bo razložil vsak 8-letni šolareek. In če postavite pred kakega šolarčka slike vseh 28 predsednikov Združenih držav, Vara bo dotičnik že na prvi hip izbral ali pokazal prvega: "Ta je predsednik Lincoln." Nesmrtni Abraham Lincoln je postal osobito zadnja leta zelo popularen meld ameriško deco radi tega, ker nosijo sedanji "penniji" ali centi Llncolnovo sliko. Centi ali "penniji" so pa naravno najljubši prijatelji naše mladeži.
Pok. Abrahama Lincolna se moramo jutri osobito spominjati mi državljani in prebivalci države Illinois, kajti Abraham Lincoln, dasi ravno rojen v Kentucky, je preživel večino svojih let v Illinoisu. In ne samo to. Po njegovi tragični smrti 15. aprila 1865, ko ga je zadela smrtonosna krogija fanatika Wilkes Bootha v Fordovem gledališču v Washingtonu, so prepeljali njegovo truplo v glavno mesto naše države Illinois, v Springfield, in ga položili v krasen mavzolej. Pok. Abraham Lincoln je že v svojem življenju večkrat izrazil željo, da bi rad sa večno počival v tej državi, kjer je nastopil svoje javno politično življenje.	"
16. predsednik Abraham Lincohi je bil rojen dne 12. felbruarja leta 1803. v priprosti leseni farmarski koči v Hardin okraju, države Kentucky.	. i .
Težka in huda so bila prva leta Abrahama Lincolna; polna skušenj m bridkih dogodkov v skrpmni ter borni leseni fa/mers(ri koči Poleg vsega tega je imel naš Lincoln neprecenljivo bogastvo, na ka tero se je vedno skliceval; to so bili njegovi dobri stariši, osobito njegova mati, znana Nancy Hanks. V Lincolnovi družini je bilo več otrok; vendar je pa njegova mati posvetila največ pozornosti mlade mu Abbe-ju ali Abrahamu, ker je spoznala v njem blago in nepokvarjeno dušo. Žal, da mu je ta mati umrla že v rani mladosti.
Pred vsem ga je učila spoznavati dobro od slabega. Razlagala in čitala mu je sleherni dan sv. pismo. Ker v onem kraju tedaj ni bilo nobene ljudake ali kake druge šole, je dobil mladi "Abbe" vso pr votno izobrazbo edinole v domači leseni koči poleg svoje blage matere. Ker ni imel tablice ali papirja na razpolago, je pisal abecedo in računstvo z ogljem na navadno desko, ali pa v pesku.
Kasneje si je izposodil od drugih potrebne knjige, da se je čez čas izvežbal in izučil za odvetnika, politikarja in državnika.
Leta 1832. je bil Abraham Lincoln prvič izvoljen v postavodajo države Illinois, ter bil skozi deset let nje član, dokler ni konečno sam odklonil zopetne nominacije. Že leta 1836. se je naselil v glavnem meslu države Illinois, Springfieidu, kot odvetnik, in glas o njegov spretnosti se je kasneje razširil preko mej države. Posvetil se je sedaj popolnoma politiki in bil v decembru '1847. izvoljen v zvezni kongres v Washington. Tu je nastopil za razširjenje pravic narodne vlade napram posameznim državam, prav posebno pa se je posvetil gibanju za odpravo suženjstva. V javni debati o vprašanju suženjstva Springfielriu je sijajno potolkel svojega nasprotnika Stephen A Douglassa, kar mu je prinelo velik sloves.
Tako je stopil Abraham Lincoln nenadoma v ospredje javnega zanimanja. Bilo pa ni lahko pridobiti skromnega moža, ki ni streme po častnih mestih, da bi prevzel misijo, katero so mu •namenili, tako da se je, ko so mu leta 1860. sporočili novico, da je izvoljen predsed nikora Združenih držav, silno začudil.
Izvolitev Lincolna predsednikom Združenih držav je bila za dr žave, v katerih je cvetelo suženjstvo, znamenje, da so se odpovedale Uniji. Vnela se je krvava vojna, v kateri so se verne države premagale južne. V tej vojni je rešil domovino, a'li premagal južne ustaše, baš predsednik Lincoln in ohranil našo mogočno Unijo.,
Po končani civilni vojni dne 4. marca 1865. je rekel tedanji predsednik Lincoln sledeče besede, katere bi v obče veljale tudi za današnje čase: "Skušajrao dovršiti^delo, v kojem se nahajamo. Olajšajtno in obvežimo narodne rane. Skrbimo za onetga, ki se je za nas boril v vojni. Skrbimo pa tudi za njegovo vdovo in sirote. Delujmo na to, da bomo dosegli pravičen in trajen mir 'med nami samimi in mir z vsemi narodi!"
Kako je bil predsednik Lineoln prijazen in pravičen mož do svojih vojakov, kažejo sledeče zgodovinske dogodbice: %
Predsednik Lincoln je velikokrat obiskal bolnišnice in v njih ranjene vojake, katere je očetovsko tolažil v njih težkih urah obupa. Z očetovsko ljubeznijo je hodil med njimi, med "svojimi fanti", kot jih je vedno imenoval in jih prijazno nagovarjal., •>
Enkrat je bilo obsojenih 24 ubežnikov od vojaškega sodišča, da jih postrele in razsodba je bila poslana Lincolnu v potrdilo, on pa se je razsodbi uprl. General je sam šel nato v Washington, obiskal je predsednika in mu rekel: "Mr. President, če se ne izvrši obsodba teh ljudi za vzgled drugim, potem je armada v nevarnosti. — Radi po-milosčelnja nekaterih, trpijo drugi."
Predsednik pa mu je odgovoril:;" Mr. general, že tako je preveč vojaških vdov v Združenih državah. Za Boga, ne zahtevajte, da bi njih število pomnožil, 'ker tega ne tbom nikdar storil."
Nekega mladega vojaka, ki je bil postavljen, da straži važno postojanko, so našli nekega dne spati in je bil obsojen, da se ga ustreli. Slučaj za pomileščenje mladega moža je bil tem večji, ker se ga je držalo čez mero dolgo brez počitka. Lincoln je prišel k armadi in moža pomilostU. — Nekoliko dni potem so našli mladega vojaka truplo
Te dni smo prejeli iz Ljubljane od nekega delavskega voditelja in pristaša krščansko socialne delavske stranke nad vse zanimivo ter žalostno pojasni\o, v kakem položaju se dandanes ta velika delavska
organizacija nahaja.
Glavne točke iz tega pisma navajamo tukaj cenj. Čitateljem v blagohotno uvaževanje. Upamo, da ne bo ta oklic samo glas vpijočega in puščavi in da se bo nabrala med ameriškimi slovenskimi delavci katol. mišljenja primerna svota" našim tovarišem onstran oceana v pomoč v njih hudi borbi za obstanek.
Če se je svoječasno nabiralo med ameriškimi Slovenci milijon za "legalno" svobodo, oziroma za -boljševizem in komunizem v starem kraju, :bi morali ostali, pravično misleči in sodeči ameriSki Slovenci nabrati skupaj saj par stotakov, Ozir. tisočakov da se ideja komunizma v naši rojstni domovini enkrat za vselej zatre in uniči.
Poleg gorinavedenega pisma katerega priobčujemo tukaj naj-prvo smo prejeli tudi ponatis it neke revije pod naslovom "Naš boj za svobodo mišljenja in svobodo organizacije "izpod peresa Antona Komlanec. Iz istega je jasno razviden boj, katerega vodijo socijalni demokrat je napram krščansko socijalni delavski stranki J. S. Z.
Idimo torej k stvari:
"Jugoslovanska Strokovna Zveza (JSZ.) je organizacija, ki ji med Slovenci danes pripada do 15,000 krščansko socialnih delavcev in delavk. Razvija se ludi med Hrvati. V poletju 1. 1919. smo pra znovali 25 letnico krščansko socialnega delavskega gibanja*ki ga je započel naš pok. Janez Evangelist Krek. Praznovali smo ta slo vesni dan z velikim taborom na Šmarni gori, na katerega je prihitelo več tisoč krščanskega delavskega ljudstva. Ob tej priliki smo izdali jubilejno številko delavskega glasila "Naša Moč". "Na ša Moč" je med tem morala prenehati. Sedaj isfliaja delavski organizaciji namenjeni dnevnik "Večerni list*', ki vsak teden tudi enkrat izide kot organizacijska številka za naše delavske organizacije
Položaj ^krščanske delavske organizacije danes ni lahek. Pred vojsko je JSZ. imela večino med slovenskim delavstvom. Vojska, ki jc vse podivjala in razrušila, je uničila tudi dobršen del našega dela. Moralna podivjanost v šibkejši kot socialni demokra vzrok je ta» da se od naše strani preganjala JSZ. že radi imerta in krit Krekovo institucijo, med tem ko so socialisti — posebno v drugi polovici vojske imeli skoro prosto roko. Anton Kristan se je polastil Vojne zveze^centrale vseh konsu-mov in tako je dobila socialna demokracije v roke važno sredstvo za pridobivanje delavskih mas; zagospodovala je nad želodci.
Danes se delavstvo že oprošča vOjne iri povojne omotice. Zato pa jc socialna demokracija začela rabili silo 1n strah. Boj za kruh in prepričanje je danes geslo v boju^ ki se bije med našo in "rdečo" or ganizacijo.
Glavno pa je, da naša socialna demokracija, ki se uprav sedaj prelevlja v komunistično smer, razpolaga z ogromnimi svotami. Iz Rusije in Madžarske je prišlo v Jugoslavijo 10 do 11 milijonov za rdečo propagando med Jugoslovani. V AMERIKI ETBIN KRISTAN NABIRA MILIJONSKI SKLAD V TA NAMEN. Vsi ti ogromni milijoni pe bodo porabili za boj proti krščanski delavski organizaciji. Če to ubijejo, jim je svobodna pot do razkristjanjenja Jugoslavije in njenega ljudstva. S tem pa je usoda domovine in njenega ljudstva zapečatena.
Zato boste sedaj umeli moje pismo. Gre za to, da se v Ameriki za-počne, če mogoče, pomožna akcija za nasbiranje bojnega sklada proti socialni demokraciji in v obrambo krščanske delavske organizacije v stari domovini.
Naši ljudje žrtvujejo veliko: časopisje, fiskbvlne, shodi, agitacija (pri tej dragi vožnji) vse to požre ogromne vsote. To se je doslej poravnavalo iz doneskov društvenikov. Iz teh pa moramo plačevati še pisarniške moči in delavske tajnike. Pripadejo še podpora za slučaj bolezni, brezposelnosti (ki je vedno še velika.) Položaj je težaven, za to trkamo na pomoč pri Vas.
Upam, da nam tega ne boste vzeli za zlo. Tudi Čehi pobirajo tam za svoje brate in krščanske organizacije v domovjni. Vse prispevke naj se pošlja na sledeči naslov: Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11. nadstropje, ali pa na uredništvo "Glasila", 'ki bo nabrani 'znesek nakazal na pristojno mesto.
NAŠ BOJ ZA SVOBODO MIŠLJENJA IN SVOBODO ORGANIZACIJE. Spisal Anton Komlanec.
Med svetovno vojno je trpela Jugoslovanska Strokovna Zveza pod Nemci. Kjer se je kdo le ganil, moral je v fronto. Hudo je bilo to, ker je bil vsak upor, vsaka tožba zaman, Nad Nemci se nihče več ne zgraža. In krivic, ki so jih prizadejali, je toliko, da se nihče več ne zmeni, če pridenemo kakšno novo.
Prišla je Jugoslavija. Eh^o in srce nam je prevzelo veselje. Rekli smo: Ime nosimo po njej. Jugoslovanska Strokovna Zveza se imenujemo. Njena'priprava smo bili, naš ustanovitelj je njen ustanovitelj./
Glejte, zdaj pa so vstali zoper nas ljudje iste krvi in jezika, slovenski delavec je planil na slovenskega delavca. Socialni demokratje so segli po nedemokratičnem orožju terorja zoper naš proletariat.
Začeli so na Koroškem na kraju, kjer je bilo ljudstvo najbolj potrebno naše Zveze.	.
Prva žrtev je bil mladenič, ki je vodil na®> četico in preživljal starše. Bil je domačin in delavec Andrej Plajer. Vznesli so mu socialni demokrati kruh, vrgli so ga ven iz tovarne in moral je bežati iz domačega kraja in tam pustiti nepreskrbljeno mater in sestro. To se je zgodilo v Bistrici v Rožu meseca decembra 1918 ravno za Božič.
Istotam so nekaj dni pozneje stopili socilni demokratje v zvezo z nemškimi četami. Ovajali so rojake. Na ovadbo socialistov so aretirale nemške čete gostilničarko Ano Malle, po domače Gašperco, pri cateri je skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze 22. decembra 1918 zborovala.
Tretja žrtev je bil predsednik skupine Jugoslovanske Strokovnb Zveze na Jesenicah, Ivan Korošec. Na Jesenicah so soc. demokratje
z grožnjami, da odškodujejo naše ljudi pri zaslužku in jih vržejo ven iz tovarne, prislili več omahJjivcev v socialnodemokratški tabor. Ko se jim vsi niso udali, so začeli z dejanskimi nasilstvi. Najprej je moral trpeti nasilstvo Ivan Korošec. Ko niso prejšnji roki nič pomagali, so mu odločili konehi rok treh dni, da se vpiSe v socialnodemo-kraško organizacijo. Dne 17. februarja so ga izgnali iz tovarne. Korošec ima na Jesenicah dom in družino.
Četrta žrtev (na Jesenicah) je bil sedemnajstletni mladenič Peter Rupai4, ki se ni hotel vpisati in plačevati v socialnodemokraško organizacijo.
Ob pol treh popoldne so se spravili socialni demokratje na Petra Ruparja v mrzli valjarni. Poslali so ga delat v oddelek, kjer novega dela ni zmogel s svojimi močmi. Zato je seveda mojster v tem od(klku Ruparju odrekel delo. Tako je prišel Rupar ob kruh in zaslužek.
Peta žrtev socialno demokratičnega nasilja je bil Peter Rozman. Spravili so se nanj isti dan ko nad Ruparja. Ob pol 10. uri zvečer so ga odstranili. Rozman je delal že nad 30 let v tovarni. Ima na Jesenicah družino in dom.	$
Šesta, sedma in osma žrtev, ki so si jo naložili socialni demokratje na vest, je bila povzročena meseca maja v Trbovljah. Meseca maja t. L je skupina Jogoslovanske Strokovne Zveze brzojavila kratko Zvezi v Ljubljano: Člani Jordan, Podeberšek, Kralj po socialnih demokratih iz službe izgnani.
Imenovani se namreč niso hoteli organizirati pri socialnih demokratih in plačevati v njihovo blagajno.
V pismu z dtae 8. maja je skupina J. S. Z. v Trbovljah sporočila centrali: "V>osi^dnji delavnici je šla deputacija socialnih demokratov k obratnemu inženirju Daxu ter od njega zahtevala, da pozove one rokodelce, ki niso pri socialnih demokratih vpisani, da se morajo takoj organizirali v socialistični organizaciji. Inženir Dax je pozval. Podeberšeka in Jordana k sebi in jima prigovarjal, naj se vsled varnosti in reda ukloneta socialni demokraciji. Izjavil je, da mora. če obstajo socialni demokratje pri svojih grožnjah, njima odpovedati službo.''	j
Kralj je v resnici izguibil dosedanjo službo; mož je že v letih in priznali veščak v svoji stroki.
Deveta žrtev socializma je strojevodja Kolarič v Trbovljah. Socialni demokratje so zahtevali od Kolariča, da se takoj pri njih organizira. Obratni vodja Bredenbeck je svetoval Kolariču, naj se organizira pri socialnih demokratih, češ, da ga drugače ne more ščititi.
Deseta žrtev socialne demokratije je član Jugoslovanske Strokovne Zveze v Trbovljah, Seme Štefan. Odtegnili so mu 11 K 75 vin. članarine vkljub temu, da ni nikdar pristopil k socialnim demokratom. Ko je nato šel v pisarno nadnevnega kopa, kjer je zaposlen, in terjal pojasnilo, ga je tam službujoči uradnik Topolšek nagovoril: "Proklet Čuk, če ne boč organiziran, te bomo s Tagbaua vun vrgli."
Enajsta žrtev socialuih demokratov je načelnik skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze Filip Okorn v Trbovljah. To je najnovejši slučaj, ki nam je znan. Socialisti so mu dali tridnevni rok, da se organizira pri njih, če noče izgubiti dela in zaslužka. Dogodki v Trbovljah še niso končani.
Tako je ščitila socialna demokracija osebno svobodo.
Iz Zagreba se je obrnilo k Jugoslovanski Strokovni Zvezi po pomoč šestnajst najžalostnejših žrtev socialne demokracije. Eno celo leto je preteklo, preden jim je došla pomoč. Dne 8. maja 1918 so se vrgli socialni demokratje v zagrebški tvornici duhana na delavke našega mišljenja, — bilo jih je 16 po števHu — in jih hoteli prisiliti v socialnodemokraško organizacijo. Ker se niso vdale, so jih opljuva-li, obrcali, zmerjali in vrgli na cesto. Nekatere so delale v tovarni že triindvajset let. Od maja 1918 do 27. novembra 1918 jim je pomagala država. Od tega dne do 16. maja 1919 jih je vzdrževal "Hrvatski krščanski radnički Savez v Zagrebu". Po posredovanju Jugoslovanske Strokovne Zveze, v katero so se včlanile letos, so dosegle zopet svoje pravice. Država je morala plačati za nje odškodnino 25 teoč kron 73 vinarjev.
Doslej je Jugoslovanska Strokovna Zveza izvojevala svojim članom še vselej enakopravnost in svobodo mišljenja. Zanaprej, upamo, bo delo še lažje, ker njene vrste rastejo.
Agitacija za socialno demokracijo je nasilna in zato nepoštena. Navajamo v dokaž še nekaj suhih dejstev iz Trbovelj in Hrastnika. Našteti delavci so vse to izjavili pred pričami.
Podeberšek Martin izjavlja: "Krušič Iv. mi je rekel dne 20. aprila, da če se ne organiziram pri soc. demokratih, bom moral službo pustiti in da bi bilo škoda za moja službena leta, ker bi potem tudi pokojnino izgubil."
Pisanec Ignac izjavlja: "Odlazek Ant. mi je grozil dne 24. aprila, da bom vržen na cesto, če se ne organiziram pri soc. demokratih."
Perme Martin izpoveduje sledeče: "Sekili Anton mi je rekel dne 22. aprila, da bom moral zapustiti službo, če se ne dam organizirati pri soc. demokratih."
Vrzel Ivan izpoveduje: "Bil sem organiziran pri soc. Ker ml pa po 'mojem prepričanju katol. organizacija bolj dopade, sem izjavil soc. dem. Krušiču, da izstopim iz njih organizacije. .Nata sta me napadla Krušič Ivan in Jesip Peter, da bom moral čez teden, oziroma 14 dite službo zapustiti. Z navedenima so soglašali tudi vsi drugi tovariši, ki so soc. demokrati"
Železnik Štefan izjavlja: "Benedik Alojz mi je grozil, da bom moral, če se ne organiziram pri soc. demokratih, drugje službo iskati."
Okorn Filip izpoveduje: "Kačnik Ivan mi je naznanil pred nedavnim časom po delavki FlijvMariji, da bom moral iti od stroja proč, delat v blato (služba nižje vrste)."
Govejšek Rudolf izjavlja: "Legvart, ruc^ar v Hrastniku, jc mojega brata Lepolda dejansko napadel, ker ni bil organiziran pri soc.. dem. Njegov položaj bi bij postal življensko nevaren, da ga ni rešila neka ženska. — Natančne tozadevne podatke lahko da moj brat.
Začetkom aprila rudarji v Hrastniku niso pustili v rov na delo Rudolfa Nepreta, ker ni pri soc. dem. organiziran.
Pred 14 dnevi je soc. dem. Alojz Žefran, rudar v Hrastniku z nožem grozil zasebnemu mizarju Petru Bauerbeinu in zahteval od njega, da se organizira pri soc. demokratih.
Pod tem pritiskom so dali v Hrastniku obrtniki, trgovci in celo veleposestniki ala Birtič organizirati pri socialnih demokratih."
Veliko krivic so povzročili socialni demokrati našim somišljenikom tudi na gospodarskem polju. Med svetovno vojno je vlada najbolj mrzila Jugoslovansko Strokovno Zvezo že zaradi njenega imena. A srd in krivičnost, ki izhaja iz siov. socialne demokracije na nas delavski proletariat, žalibog nikakor ne zaostaja za tem, kar je delala in uganjala avstrijska birokracija. Tukaj so prizadeti najme-rodajnejši krogi naših socialistov, ne da bi bil izvet njih načelnik Kristan.
S pritrdilom in pomočjo tudi naših ljudi je bil izvoljen predsednikom vladne gospodarske organizacije "Vojne /veze". Ker ni bila to nika_ka soc. dec. ustanova, temuč splošna ljudska naprava, je šlo od naše strani mnogo vlog in pritožb na Kristana in Vojno Zvezo; da naši delavci niso pravično deležni podpore in blaga, ki ga je s po« močjo vlade dobavljala "Vojna Zveza". Bilo je vse zaman. Predsednik naše konsumne organizacije Alojzij Kocmur je dne 14. aprila na občnem zboru zahteval pojasnila, kam da so šli trije vagoni sladkorja, ki jih je dobila Vojna Zveza čez svoj kontingent, ne da bi naši ljudje od tega kaj dobili. Vprašal je nadalje, kam je šlo devet zabojev vžigalic, ki jih delavstvo krščansko družabnega mišljenja niti do danes ni deležno.
Nekaj nelepih dejanj je bilo sicer odkritih, nekaj vojnih zaupnikov zaprtih, načelnik socialne demokracije, ki je predsedoval tem zaupnikom, pa si ne šteje v dolžnost, stvar pojasniti. Z njegovo ved-
K. S. K.
Jednota i
Ustanovljena t Jolietu, DL, dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu,
Diiem, ui., one z. aprila 1894. inaor] državi Illinois dne 12. januarja, 1898. GLAVNI UBAD: JOLIET, ILL. 1	Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. januarja 1920 skupna izplačana podpora $1,724,391.50
GLAVNI URADNIKI:
Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N". Chicago St, Joliet, 111. I. podpredsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. ' Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St, Joliet, 111. Duhovni vodja: Eev. Francis J. Ašbe, 820—10 St., Wankegan, DL ■ £ | Pooblaščenec: Balph P. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, DL Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, m.
NADZORNI ODBOB: Josip Dunda, 704 North Bay nor Ave., Joliet, 111. Martin Neiuanich, 1900 W. 22 St., Chicago, III	\
Math Kostainsek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintx, 1107 Haslage Ave., N. S, Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POBOTNIODBOB: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Plajnik, 4413 Butler 8t., Pittsburgh, Pa. Antoa Gregorieh, 2112 W. 23rd St, Chicago, 111.
PBAVNIODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. Joseph Buss, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UBEDMK "GLASILA K. 8. K. JP5DNOT®": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487.
uostjo so podpisovali listine ljudje, ki so po zakonu niso bili v to upravičeni.
Kaj naj stori krščansko delavstvo z ozirom na vse to? Prej je trpelo po Nemcih, ker se je borilo za jugoslovansko državo, za jugoslovansko misel. Da se je imenovalo s pravim jugoslovanskim imenom, je bilo do zadnjih časov zločin in veleizdaja. Danes mora trpeti <>d nasprotnikov 'krščanskih struj, ker se bori za osebno svobodo delavcev in poštenost v javnem.gospodarstvu.
Te stvari smo hoteli natisniti v naši jubilejni brošuri kot zgodovinski dokument za naše naslednike, da bodo vedeli, kako se je v svobodni Jugoslaviji moral boriti naš proletariat za svoje prepričanje in svojo organizacijo. Naj bodo te besede obenem znanik in pri-a, da se je v časih vsesplošne zmage svetovne demokracije v naši jugoslovanski domovini ta misel teptala in onečaščala ravno po onih, ki so nosili do danes na svojih ustnicah geslo demokratizma. Krščanski proletariat je vsled teh razmer postal v naši domovini edini nosi-telj ideje demokratizma, svobodnega prepričanja in svobodnega združevanja. Ta misel, jugoslovansko delavstvo, naj še bolj strne tvoje vrste! Padlo je krivično nemštvo, pade tudi krivično nasilje krščanstvu nasprotnih socialnih struj.
Ti vstajaš, ti rastc-š na veljavi, ti zmaguješ v znamenju križa.
S tabo raste Jugoslovanska Strokovna Zveza."
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
.. : . ■	V >
Pristopili člani.
K društvu sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, 111. Cert. štev. 23187 Spelič Franc, rojen 1903, K. 10, $1000. Cert. štev. 23188 Bahar Harry, roj§n 1894, K. 25, $1000. Cert. štev. 23189 Martinčič Alojzij, rojen 1893, R 27, $1000 Sprejeti A. j^uarja 1920. — Društvo šteje 400 članov(ic).
K društvu	JoHet, Ili. Cert. štev. 28190,
Gasperič Matija, rojen 1903, . 16. $1000. Sprejet 11. januarja 1920. — Društvo šteje 148 članov(ic).
K d rust Vii sv. Jožefa Štev. 7 v Pueblo, Colo. Cert. štev. 23191, Mi-katič Nikolaj, rojen 1903, R. 16, $1000.00. Sprejet 18. januarja 1920 Društvo šteje 477 članov(ie).
K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 8 v Joliet, 111. Cert. šlav. 23192, Konte Edward, rojen 1902, R, 17-, $1000. Cert. štev. 23193, Stu kel Rafael, rojen 1902, 1L. 17, $1000. Sprejeta 18. januarja 1920. — Društvo šteje 103 člane (ice).
K društvu sv. Roka štev. 15 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 23194, Klajner Jakob, rojen 1883, R. 37, $1000.00. Sprejet 18. januarja 1920. Društvo šteje 154 članov (ie).
Kdruštvu sv. Jožefa štev. 16 v Virginia, Minn.#Cert. štev. 23211, Slapar Alojzij, rojen 1888, R. 32, $1000. Sprejet 26. januarja 1920. Društvo šteje 128 članov (ie).
K društvu sv. Janeza Krstnika štev. 20 v Iron wood, Mich. Cert. štev. 23195, ObajdhrMila«, rojen 1895, R. 24, $1000. Sprejet 18. jan. 1920. — Društvo šteje 55 članov^ic).
K društvu sv. Frančiška Sal., štev. 29 v Joliet, 111. Cert. št 23196 Geršič Josip, rojen 1903, R. 16, $1000. Sprejet 4. januarja 1920. — Društvo šteje 318 članov(ic).	,
K društvu Marije Sedem Žalosti štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 23197, Butala Anton, rojen 1903, R. 16, $1000. Sprejet 15. januarja 1^20. — Društvo šteje 272 članov (ie).
K društvu sv. Alojzija štev. 52 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 23198, Zupančič Joluin, rojen 1885, R. 35, $500.00: Cert. štev. 23199, Zupančič Franc, rojen 1883, R. 36, $500.00. Sprejeta 9. januarja 1920. Društvo šteje 125 članov (ic) . *
K društvu sv. Jožefa štev 56 v Leadville, Colo. Cert. štev. 23200, Fabjan Josip, rojen 1903, R. 16, $1000. Sprejet 14. januarja 1920. — Društvo šteje 160 članov(ic).
K društvu sv. Nikolaja štev. 67 v Steelton, Pa. Cert. štev. 23201, Simonič Rudolf J., lojen 1899, R. 21, $1000. Cert. štev. 23202, Simonič Ivan F., rojen 1897, R. 22, $1000.00. Sprejeta 18. januarja 1920. — Društvo šteje 49 članov(ic). .	'
K društvu sv. Antona Padovanskega štev. 72 v Ely, Minn. Cert. štev. 23203, Kastelec Josip, rojen 1878, R. 42, $1000. Sprejet 5. januarja 1920. — Društvo šteje 88 članov (>ic).	'
K društvu Friderik Baraga štev. 93 v Chisholm, Minn. Cert. štev. 23204, Paškvtfn Ivan, rojen 1892, R. 28, $1000. Cert. štev. 23205, Mar-kle Franc, rojen 1891, R. 28, $500. Cert, štev. 23206, Filipčie Kari, rojen 1889, R. 30, $1000.00. Sprejeti 11. januarja 1920. — Društvo šteje 125 el8nov(ic).
Kdruštvu sv. Roka štev. 113 v Denver, Colo. Cert. štev. 23207, Baudek Josip, rojen 1904, R. 16, $1000. Sprejet 17. januarja 1920. ~ Društvo šteje 49 članov (ic).
K društvu Marija sv. Rožnega Venca štev. 131 v Aurora, Minn. Cert. štev. 2*212, Paškvan Tomaž, rojen. 1890, R. 30, $1000." Sprejet 26. januarja 1920. — Društvo šteje 128 članov (ic).
K društvu sv. Janeza Krstnika štev.'143 v Joliet, HI. Cert. štev.
23208,	Avsec Ivan. rojen 1902, R. 17, $1000. Sprejet 18. januarja 1920. Društvo šteje 33 članovi ic). t
K društvu sv. Jeronima štev. 153» v Canonsburg, Pa. Cert. štev.
23209,	Monkevič Kari, rojen 1875, R. 45, $500. Sprejet 24. januarja 1920. — Dmštvo šteje 75 članovf ie).
K društvu Prcsv. Srca Jezusovega štev. 166 v So. Chicago, 111. Cert. štev. 23210. Grahovac Andrej, rojen 1881, R. 38, $1000. Sprejet 21. januarja 1920. — Društvo šteje 37 članov(ic).
štvo šteje 62 članov (ic).
K društvu sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 9023, Pajk Jožefina, rojena 1892, R. 27, $1000, Sprejeta 3. januarja 1920. Društvo šteje 470 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa štev. 55 v Crested Butte, Colo. Cert. štev. 9024, Težak Marija, rojena 1903, R. 16, $1000. Sprejeta 8. januarja 1920. — Društvo šteje 90 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa štev. 56 v Leadville, Colo. Cert. štev. 9025, Klun Pavlina, rojena 1899, R. 21, $1000. Cert, štev. 9026, Ponikvar Franca, rojena 1892, K. 28, $1000. Sprejeli 14. januarja 1920. — Društvo šteje 160 članov (ic).
K društvu Marija Pomagaj štev. 78 v Chicago, 111. Cert. šte v. 9027, Zlatoper Albina, rojena 1904, R, 16, $1000. Sprejeta 18. januarja 1920. — Društvo šteje 186 članov (ic).
K društvu Marije Sedem Žalosti štev. 91 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 9028, Simčič Ana, rojena 1903, R. 16, $1000. Sprejeta 28. decembra 1919. — Društvo šteje 153 članov(ic).
K društvu sv. Barbare štev. 92 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 903$, Cavlovicak Draga, rojena 1890, R. 30, $1000. Sprejeta 11. januarja 1920. — Društvo šteje 70 članov (ic).
K društvu Marije tistega Spočetja štev. 104 v Pueblo, Colo. Cert. štev. 9040, Bramovič Katarina, rojena 18^0, R. 30, $1000. Sprejeta 27. januarja 1920. — Društvo šteje 63 članov (ic).
K društvu sv. Genovefe štev. 108 v Joliet, 111. Cert. štev. 9029, Sisul Marija, rojena 1901, R. 18, $1000. Cert. štev. 9030, Dečman Ema, rojena 1899, R. 21, *1000. Cert. štev. 9031, Nasebeni Louise, rojena 1892, R. 27, $1000. Cert. štev. 9032, RAmschak Terezija, rojena 1885, R. 34, $500. Sprejete 7. januarja 1920. — Društvo šteje 105 članov(ic). K društvu Marija Milosti Polna štev. 114 v Steelton, Pa. Cert. št.
9033,	RadeŠevie Terezij^, rojena 1902, R. 17, $1000. Sprejeta 18. januarja 1920. — Društvo šteje 27 članov(ic).
K društvu sv. Veronika Štev. 115 v Kansas City, Kans. Cert. štev.
9034,	Vesel Franca, rojena 1884, rojena 1884, R. 35, $1000. Sprejeta 11. januarja 1920. — Društvo šteje 92 članov(ic).
K društvu sV Ane štev. 120 v Forest City, Pa. Cert. štev! 9035, Pajk Margareta, rojena 1903, R. 17, $1000. Sprejeta 18. januarja 1920. — Društvo šteje 162 članov (ic). \
. K društvu sv. Ane štev. 127 v Waukegan, 111. Cert. štev. 9036, K^shir Marija, rojena 1903, R. 16, $1000. Cert. štev. 9037, Setnikar Jo-afefina, rojena 1903, R. 17. $1000. Sprejeti 25. januarja 1920.— Društvo šteje 69 članov (ie).	•
K društvu sv. Jeronima štev. 153 v Canonsburg, Pa. Cert. štev. 9038, Monkevič Ana, rojena 1*174, R, 45, $250. Sprejeta 24. januarja 1920. — Društvo šteje 75 članov (ic).
v/u utumva aiarije ^euem Aaiosii siev. au v Aiiegneny, ra. ucrr. štev. 2140, Bojič Barbara, H, 27, $500. Suspendovana 11. januarja 1920. — Društvo štfje 272 elanov(ic).
Od društva sv. Antona Padovanskega št. 71 v Crabtree, Pa. Cert. štev. 6016, Barkovič Barbara, R. 34, $500. Suspendovana 4. januarja 1920. — Društvo šteje 8 članov(ie).
Od društva Marije Čistega Spočetja štev. 80 v So. Chicago, 111. Cert. štev. 7933, Molnar Marija, R. 31, $1000. Cert. štev. 7706, Roma-novič Angela, R. 33, $1000. Cert. štev. 7547, Riggio Johaha, R. 37, $100Q. Cert. štev. 6266, Deal Rozalija, R. 35, $1000. Cert. štev. 4755, Ribič Marjeta. R. 17, $1000. Cert. štev. 5532, Hočevar Marija, R. 18, $1000. Suspendovane 22. januarja 1920. Društvo šteje 132 članov(ie).
Od društva sv. Jožefa Štev. 112 v Ely. Minn. Cert. štev. 2268, Kobe Marija, R. 36, $500. Suspendovana 18. januarja 1920. — Društvo šteje 72 čin nov (ic).
Od društva Marije Magdalene štev. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 962. Novak Marija, R. 24, $500. Cert. štev. 4283, Jurca Marija, K. 29, $500. C er\ štev. 8037, Marn'Rozalija, R. 26, $1000. Cert. štev, 83:17, Podl>evšek Antonija. R. 42, $500. Suspendovane 19. januarja 1920. - Društvo šteje* 198 Janov(ic).
Suspendovani člani zopet sprejeti
K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 45 v E. Helena, Mont. Cert. štev. 11399, Balkovec Franc, R. 18, $1000. Zopet sprejet 1*. januarja 1920. — Društvo šteje 46 članov (ic).
K društvu Vitezi sv. Mihaela štev. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. štev. 19137, Matašič Mihael, R. 31, $1000. Zopet sprejet 18. januarja 1920. — Društvo šteje 99 članov(ic).
K društvu sv. Roka štev. 15 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 10945, Domitrovič Ivan, R. 28, $1000. Zopet sprejet 18. januarja 1920. — Društvo šteje 154 članov (ic).	•
K društvu Vitezi sv. Martina štev. 75 v La Šalle, 111. Cert. štev. 7118, Kus Josip, R. 35, $1000. Zopet sprejet 27. januarja 1920. — Društvo šteje 51 članov (ic).
K društvu sv. Antona Padovanskega štev. 87 v Joliet. 111. Cert. štev. 19930. Barbie Ivan, R. 34, $1000. Zopet sprejet 11. januarja 1920. — Drušvo šteje 110 članov(ic).
K društvu sv. Petra in Pavla štev. 89 v Etna, Pa. Cert. št. 21783 Vranjaričič-Franc, R. 22, $1000. Zopet sprejet 10. januarja 1920. Društvo šteje 133 članov (ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 144 v .Sheboygan, Wiss. Cert. štev. 19954, Dragan Jožef, R. 25, $1000. Zopet prejet 4. januarja 1920. Društvo šteje 116 člancv(ic).
Pristopile članice.	#
K društvu sv. Janeza Krstnika štev. 11 v Aurora, III. Cert. štev. 9021, Mlakar Rozalija, rojena 1903, R. 16, $500. Cert. štev. 9022, Jeraj
Suspendovani člani.
Od društva sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, III. Cert. štev. 18796, Gruden Jakob, R. 43, $1000. Suspendovan 24. januarja 1920. — Društvo šteje 403' člane (ice).	' {
Od društva sv. Janeza Krstnika štev. 13 v Biwabik, Minn. Cert. štev. 20889, Kunič Matija, R. 37, $1000. Suspendovan 4. januarja 1920. Društvo šteje 51 članov (ie).
Od društva sv. Janeza Krstjiika štev. 14 v Butte, Mont. Cert. št. 21972, Klepac Jurij, R. 40,"$1000. Suspendovan 19. januarja 1920. — Društvo šteje 179 članov (ic).
O d društva sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 1402, Mohar Josip, R. 34, $1000. Suspendovan 17. januarja 1920. — Društvo šteje 470 članov(ic).
Od društva sv Petra štev. 30 v Čalumet, Mich. Cert. štev. 16082, Pavliiuc Nikolaj, ft. g0, $1000. Suspendovan 11. januarja 1920. — Društvo šteje 274 članov (ic).
Od društva Marije Device štev. 33 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 19014, Adlešič Matija, R. 17, $1000. Cert. štev. 20216, Botički Ivan, R.
32,	$1000. Suspendovan 5. januarja ^20. Društvo šteje 152%članov(ie >.
Od društva Vitezi sv. Florijana, štev. 44 v So. Chicago, III. Čeri. štev. 6677, Staudohar Jakob, R, 19, $1000. Suspendovan 20. januarja 1920. — Društvo šteje 209 članov(itr).
Od društva sv. Cirila in Metoda štev. 45 v $ast Helena, Mont. Cert. štev. 22124, Kerpan Ivan, R. 3?, $1000. Suspendovan 14. januarja 1920. — Društvo šteje 46 članov (ie).
Od društva Marije Sedem Žalosti štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 19270, Skalla Franc, R. 23, $500. Cert. štev. 18934, Pintarič Jurij, R. 26, $1000. Cert. štev. 6613, Bojič Josip, R. 32, $1000. Cert. štev. 18126, Bratetič Franc, R. 36, $1000. Suspendovani 11. januarja 1920. Društ vo šteje 272 članov (ic).	'
Od društva sv. Jurija štev. 64 v Etna, Pa. Cert. štev. 15283, Win-ski Nikolaj, R. 34, $1000. Cert. štev. 18307, Jagošič Peter, R. 44, $1000. SuspendoVana 24. januarja 1920. — Društvo šteje 101 člana(ico)* Od društva sv. Antona Padovanskega štev. 71 v Crabtree, Pa. Cert. štev. 18070, Barkovič Anton, R. 37, $1000. Cert. štev. 18854, Vr banič Ferdinand, R. 23, $1000. Suspendovana 4. januarja 1920. Društvo šteje 8 elanov(ie).
Od društva Vitezi sv. Martina štev. 75 v La Salle, 111. Cert. štev 1743o, Urdnič Ivan, Ii. 24, $1Q00. Suspendovan 27. januarja 1920. — Društvo šteje 51 članov (ic).
Od društva Marije Vnebovzete štev. 77 v Forest City, Pa. Cert štev. 20730, Istvanič Matija, R. 31i $1000. Stispendovan 16. januarja 1920. — Društvo šteje 172-članov (ic).
Od društva sv. Petra in Pavla štev. 89 v Etna, Pa. — Cert. štev 21477, Semper Tomaž, R, 29, $1000. Cert. štev. 21478, Čukman Vid, R
33,	$1000. Suspendovana 10. januarja 1920. — Društvo šteje 133 čla nov(ic).
Od društva Friderik Baraga štev. 93 v Chisholm, Minn. Cert. št 21231, Debeljak I%an, R. 34, $1000. Suspendovan 11. januarja 1920. Društvo šteje 125 članov (ie). •
Od društva sv. Alojzija štev. 95 v Broughton, Pa. Cert. št. 8398 Ivšič Alojzij, R. 29, $1000. Cert. štev. 20232, Filipkoski Stanislav, R 30, $1000. Suspendovana 19. januarja 1920. -— Društvo šteje 69 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa štev. 112 v Ely, Minn. Cert. štev. 7283 Kobe Peter. R. 32, $1000. Suspendovan 18. januarja 1920. — Društvo šteje 72 članov(ic).
Od društva sv. Roka štev. 132 v Froutenac, Kans. Cert. štev.
lo459, Susčnik Ernest, R. 16, $500. Cert. štev. 21085, Vainer Rudolf,
R. 1/, $500. Suspendovana 25. januarja 1920. — Društvo šteje 59 članov(ie).
Od društva sv. Jožefa štev. 146 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 19643* Jančar Franc, R. 31, $500. Suspendovan 18. januarja 1920. — Društvo šteje 94 članov (ic\
Od društva sv. Jožefa šteV. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. štev. 22o74, Pozvik Ludvik, R, 20, $500. Suspendovan 18. januarja 1920. — Društ vo šteje 64 članov (ie).
»o,,0cl/lniŠtTa SV' Millael» 152 v So. Deering, 111. Cert. štev.
ir2i2S** Rv 34, $100°-Cert-štev-Bobinac Peter>R
41, $1000. Suspendovani 14. januarja 1920. — Društvo šteje 62 članov (ie).
nJPJ**™ MHrije M^ika «*ev. 154 v Peoria, 111. Cert. štev. ^1500, Maras Matija. R. 20, $1000. Suspendovan 28. januarja 1920. — Društvo stejo 10 članov (ic).
oo^idnfVa fiV* Miha(jl& štev- 163 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. Ub u Bumbič Marko, R. 37, $1000. Suspendovan 20. januarja 1920. —
Društvo šteje 84 članov(ic)	-
Suspendovane Članice.
Od društva sv.-Tida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert- štev. 1008, Moliar Julija, R. 27, $500. Suspendovana 17. januarja 1920. Društvo šteje 470 članov(ic).	.
Suspendovane članice zopet sprejete.
K dmŠtvu sv. Roka št^v. 15 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 3001, Domitrovič Katarina, R. 22, $1000. Cert. štev. 772, ČuriJa Anna, R. 29, $500. Zopet sprejeti 18. januarja 1920. Društvo šteje 154 članov(ic).
K društvu sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y. Cert. št. 8772, Raueh Neža, R 21, $500. Zopet sprejeta 10. januarja 1920. — Društvo šteje 49 članov (ic).
K društvu Vitezi sv. Martina štev. 75 v La Salle, III. Cert. štev. 3060, Kus Jožefa, R, 38, $500. Zopet sprejeta 27. januarja 1920. — Društvo šteje 51 članov (ic).
K društvu sv. Srce Marije štev. 86 v Rock Springs, Wyo. Cert. štev. 5534, Novak Alojzija, R. 29, $1000. Zopet sprejeta 11. januarja 1920. — Društvo šteje 50 članov (ie).
K društvu sv. Ane štev. 134 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 4576, Hribar Katarina, R. 25, $500. Žopet sprejeta 11. januArja- 1920. — Društvo šteje 42 članov (ic).
Prestopili člani.
Od društva sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo., k društvu Vitezi sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111. Cert. štev. 17822, Blažič Franc, R. 37, $1000. Prestopil 4. januarja 1920. — Prvo društvo šteje 477, dru<ro 209 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa štev. 56 v Leadville, oClo„ k društvu s\. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo. Cert. štev. 3768, Novak Ivan, R. 25, $1000. Prestopil 18. januarja 1920. — Prvo društvo šteje 160, drugo 477 članov (ie).
Od društva sv. Antona Pad. štev. 71 v Crabtree, Pa., k društvu sv. Jožefa štev, 21 v Federal, Pa. Cert. štev. 1246, Lukas Peter, R. 39, $1000. Prestopil 18. januarja 1920. — Prvo društvo šteje 8, drugo 62 članov (ie).
Od društva sv. Antona Pad. šlpv. 71 v Crabtree, Pa., k društvu sv. Jožefa štev. 58 v Irwin, Pa. Cert. štev. 3686, Tome Ivan, R. 29, $1000. Cert. štev. 6273, Stritar Ivan. R. 31, $1000. Prestopila 11. jana-arja 1920. — Prvo društvo šteje 8, drugo 70 članov(ic).
Od firuštva sv. Antona Pad. štev. 71 v Crabtree, Pa., k društvu sv. Antona Pad. štev. 158 v Hostetter, Pa. Cert. štev. 9107, Sterniša Gašper. R. 38, $1000. Prestopil 25. januarja 1920. — Prvo društvo šteje 8, drugo 20 članov (ic).
Od društva sv. Roka štev. 113 v Denver, Colo., k društvu sv. Jožefa štev. 56 v Leadville, C(^o. Cert. štev. 15231, Purkat Alojzij, R. 16, $1000. Prestopil 14. januarja 1920. — Prvo društvo šteje 40. drugo
160 članov (ic).
Prestopile članice.
Od društva sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo., k društvu Vitezi .sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111. Cert. štev. 450. Blažič Marija, R. 19, $500. Prestopila 4. januarja 1920. — Prvo društvo štejti 477, drugo 209 članov(ie).
Od društva sv. Jožefa štev. 56 v Leadville, Cofo., k društvu sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo. Cert. štev. 2118, Novak Uršula, R. 24, $500. Prestopila 18. januarja 1920. — Prvo društvo šteje 160, drugo. 477 članov(ie).
Od društva sv. Lovrenca štev. 63 v Cleveland. Ohio, k društvu sv. Ane štev. 150 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 8813, Perko Marija, R. 17, $1000. Cert. štev. 8815, Globokar Marija, R. 17, $500. Prestopili 18. januarja 1920. —Prvo društvo šteje 205, drugo 69 članov (ic).
Od društva sv. Antona Pad. štev. 71 v Crabtree, Pa., k društvu sv. Jožefa štev. 58 v Irwin, Pa. Cert. štev. 2059, Rrvič Elizabeta, H. 39, $500. Prestopila 18. januarja 1920. — Prvo društvo šteje 8, drugo 70 članov(ic).
Od društva sv. Srce Marije štev. 86 v Rook Springs, Wyo., k društvu Marije Čistega Spočetja štev. 104 v Pueblo, Cert. št. 3748, Petros Anna, R. 23, $1000. Prestopila 15. januarja 1920. — Prvo društvo šteje 50, drugo 63 čla nov (ic).
Od društva sv. Jožefa štev. 110 v Barberton, Ohio, k društvu Srce Mtorije štev. Ill v Barberton, Ohio. Cert. štev. 1862, Petemel Marija. R. 22, $500. Prestopila 11. januarja 1920. — Prvo društvo šteje 58, drugo 52 članov (ic).
Od društva Marije Čistega Spočetja štev. 160. v Kansas City, ians., k društvu sv. Veronike štev. 115 v Kansas City, Kans. Cert. št. 1*938, Švab Marija, R. 16, $1000. Cert. štev. 8303, Švab Katarina. R. 38, $1000. Prestopili 11. januarja 1920. — Prvo. društvo šteje 22. drugo 92 člauov(ic).
Odstopil član.
Od društva Friderik Baraga štev. 93 v Chisholm, Minn. Cert. št.
2215p, Košmerl Anton, R. 44, $500. Odstopil 11. januarja 1920. _
društvo šteje 125 članov(ic).
Izločena članica.
Od društva Marije Pomagaj štev. 78 v Chicago. 111. Cert. štev. 7666 Simonič Marija, R. 20, $500. Izločena 29. januarja 1920. — Društvo šteje 186 članov(ic).
Zvišali zavarovalnino.	*
Pri društvu sv. Ane štev. 134 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 5172, Radež Marija, R. 26. z $500 na $1000. Cert. štev. 8385, Cendon Alojzija. R. 38, z $500 na $1000. Zvišali 11. januarja 1920.
Josip Zalar, glavni tajnik.

>

! j *,. ifc.
\ • - ititfi.
»i*'. -	s - ■ •««;
„
■ • .. . t . ... ., ■
Mralka 80 let. -vač, zaaebniea, 80 let. Čcšnik, sin trgovskega potnika, lo teti 110v. - Ivan Pristov posestnikov sin, 19 let. — Franc Halar, opekarski delavec, 66 let. — Ja-kobina Šircelj, rejeuka. 8 meseeev.
—	Alojzija tiobic, zasebnica, 00 let, _ Josip Cernič, dijak, 16 let.
—	Ljuboslava jazbinšck, delavčeva hči, 4 mesece. Jera Johan, mestna ubosra. 60 let. — Karel Omeje, rejenec.' poldrrtgo leto. — .Josip šteli., noscstnik, 55 let. — Jerne.) (Jrošičar, tsvarnišik dela vcc, 31 let. — Josipina Bolte, kon-toristinja, 55 let. - Pavla Šole, vdova železniškega uslužbenca, 4(i let. — Helena Nje. vdova železniškega uradnika. 87 let.
, Smrtna kosa.
Zatrsnil je dne 20. dec. svoje trudne oči v 69. letu starosti eden najbolj vrlih in spoštovanih mož občine Šmihel^Stopiče pri Novem mestu, g. Ivan Znane, posestnik in mlinar, podžupan, odbornik Posojilnice in hranilnice v Kandiji, predsednik kr. šolsrkega sveta, član cestnega odbora ikU Rajni je bil v vseh svojih težkih poslih popoten mož na svojem mestu, ter vesten, marljiv in delaven, pri vseni tem pa skromen in ponižen. Bolehal je že dalj časa na srC*ni hibi, ki ga je naposled kar nagloma iztrgala njegovi ljubljeni družini.
Umrl je dne 4. jan. Kari Moser, cestni nadzornik v pokoju in posestnik v Prekopi pri Št. Jerneju na Dolenjskem. — Dne 29. dec, Jc umrl v Sodražici 70 hetni Ivan Lu-šin, trgovec z lesom in posestnik.
Trojni denar imamo sedaj v Jugoslaviji; kolkovane krone, stare srbske bančne dinarje in nove državne narodne dinarje, v katerih sedaj izplačujejo plačo vojakom in orožfiikom. Ta m»vi narodni dinar nima tolike vrednosti kot stari bančni dinar.
Umrl .ie dne 19. dec. v Oreho-viei pri Št. Jerneju Jožef Miklav
Dne
otvoril direkt med Italijo pre-Logatca, Podbrda in Rateč na in Jugoslavijo in preko nje na drugi strani. Pogoji: mednaroden tovorni lfet z vsemi spremnimi listinami (carinske, prevozne, u-vozne, izvozne itd.) in plačanje frankature vsaj do italijanske obmejne postaje; povzetja so nedopustna
ej imenov*-profesorjev ho se začela po ve čini v prvih dneh decembra meseca; božične počitnice trajajo do 7. januarja. Upamo, da se bodo mogla nja dotlej ganih
v
sak ponedeljek, M-.-d, in petek, v okraju II. vsak torek, četrtek in soboto.
Ptoroka. (i. Ljudevit Skuhala, inl. kapetan 1. razreda v Ljubija-
iv	ničesar kakor so bili poprej. Zrastli
v	gonji proti »Slovencem in to gonjo nadaljujejo. Med Lahi f o sicer tudi ljudje, ali vse obvladajo voditelji, ki vplivajo tudi na vlado. Bombi g, sindako v (iori ci, gotovo ne bo zinil nobene dobre besede za slovenske šole v mestu, saj se goriški munieipij
Litija napreduje. Po vojaki je začela živahno gibati in vse-stt anko napreduje. Pred kratkim si je zgornji trg napravil svoj vodovod in za Božič je dobil trg krasno električno razsvetljavo. V dveh mesecih je bilo vse do-vrSeno. kar se preje leta in leta
ni, se ie poročil z gdč. Olgo Ki, - V**™ ^vi proti Slovencem na- ni moglo zgoditi javna in hišna ca iz ugledne »»rnHnp	! mesto da bi jim bil pravičen. Le-1 razsvetljava. Tok je dala tukaj-
ni, ueuu, i\riiKuv, uuiiuuu, i »iioru,	.nojain 2	-	... um	i nn4!..uin:
Praga, RoatW, Stockholm, Vir-	pJ*. nfm dw 8. ,I,•••,•«,.	mednjun. iri^l « pn^l,- kn.hn.1 poar te
uar* lit taliničl/a rinri'fn unlc lii-iw> hra 1900. Vidri. Štaiersko umrl Isko razmerje s »lovenet. 10 je: ku 111 županu gosp. rraiiJMiKidv-
zdravile
Potni listi za Itattfoin iz Italije, jo priznale sledeče visoke šole: &vu v I>ista<-eamenio prigionieri Ha sc olajša osebni premet med univerze Čfui, Dunaj, (iradce, Ja- tli guerra, (iualdo Cfcttaueo. Italijo in kraljestvom Srbov, Hr- si, Jena, Krakov, London, (>xford. [>r,,v- Pen«gh». so umrli: Majšler vatov in Slovencev, vidira do na-daljne odredbe potne liste za o-sebe, ki žele potovati v Italijo, gospod Gousalvo Sumonte, ataše beograjskega italijanskega poslaništva v Ljubljani, za jetnike pa, ki potutejo v naše kraljestvo, £
politiko napram Slovencem. Naj- razsvetlili tudi trško cerkev, prvo pa treba med domačimi La- Sv* Križ pri Litiji. Dne 24. de-hi {.praviti v kraj hujskače in o- cembra ob pol 7. uri zjutraj je iz-
šava in tehniške vistke šole, Brno. | bra 1900, Vidri, Štajersko, umrl Dunaj, Lvov, Praga.	<h*e 15. februarja 1919; 'Najbrž
Vasi Črni vrh nad Idrijo in Rovtc Anton, pešec, rojen dne p. masla pravcati gnezd! tihotapcev,	Kiegersdorf. K&njsko. kateri spravljajo iz Jugoslavije \ <ln<' februarja 1919: Sin-zasedeno ozemlje zlasti tobak.! Te Pavel, pešec, rojen dne 16. Branko Markovič. predstavnik na- dni varnostni organi zasledili in ap'ila 1894, Do-berlavas. Kokoško, šega kraljestva v Trstu. zalotili vdrko tihotapsko bando, U!nrl M« janurja 1919; Ski-
sko razmerje	_
nujno potrebno. Dvuge • nujne eiču v Sv. Križu pri Litiji dve hi-potrebe pa je dobri odnošaji med si z vsem gospodarskim poslop-Italijo in Jugoslavijo. Mislimo jem in orodjem. Zažgali so po da bodo v Italiji življenske po- neprevidnosti mladoletni dečki s trebe silnejše od političnega nio- svaK-fcami. Škoda znaša okrog d rova nja in da to potrebe dove- dvestotisoč kron. dejo laško vlado korakov k do- Koroškim nemškutarjem raste brim odnosa jem med državama, greben, iz Prevalj se poroča:—
sad-
BBBBHBBi
celo ponudila več: in sicer 300,-;»ili 500 zavitkov tobaka y vm:. niv; mmko aiiuu, pešce, rojen ^^^"obU^. napovedi, za-1 Hat no napram Nemcem in nem-000-ton pšenice in 200,000 ton ko- nost, 1*12 K 40 v DaUe: Štefanu	povila pravic manjšinam itd. škutarjem. si slednji mislijo, da
ruse.	s Črnega vrha 1500 kron in dhe 4. mar«. l.MJ- **i Franc,	priraorski siovenei si zopet lahko vse dovolijo. Ta-
Policijski lov na strehi. Franc,00 lir ter Justini Scmeri od ravno- ponor, rojen i. aprila	na dobre odllo«,jo nxod ko se ponočni zlikovei razbili te
Žirovnik i? Mengša je kradel v j tam 2000 kron, katere sta zame-j*tajil> Štajersko, umrl dne 0. av-	.avi- ItaHjo y ^ <lni oWo na električni žarnic pred
Ljubljani na Blciweisovi cesti v nila za vt^hotapljeni tobak. Tiho-[g***M«^	i našijili visi bodočnost našega gost I no go^i. Rozmana n več pb-
eestnh žarnic iz elektrarne gosp.
Orožništvo pa je tem že na sledu in je prida dobe zasluženo pla-t a kili nestrpne že v še
podstrešju hiše št. 18. Policija ga tapcem: Franeetu Habetu iz Rov: r<Si'	derembra 1875, Man-
se udal,
Tatovi, ki so kradli v škofovih ravodih, prijeti. En vlomilec u-streljcn. — Tržaške vi nnilee Franca Švaro, Antona Votjopivea 111 •Antona lveršiča so zasledovale ob lasti radi neštetih vlomov in zlo-
B AR AN J A JIAŠA
(Izvirna porodilo
vembra 1894,- Prevorje, Štajcr-] sko, umrl dne 23. januarja 1919;
Belgrad,'dnc 30. decembra. Dar ^
a, seveda brez uspeha.
] de naših odnošajev ob A dri j i, da ker vsakdo \-idi, da so razmere l4_,	' jadranskega morja more vze- pri nas neprimerno bolje kot v
Slovencu .) |Serbcic Alojziju peseis	f! veteti lepo življenje ali pa iz-, Nemški Avstriji. Takim ljudem
junija 1900. Cerklje Kninj-	^^	fct se moral napraviti kratek pru-
sko, umrl 25 marca 1919; Soba	^	ces Komur ne uga^a, hajd v Nem-
za, da, sc zanikavajo vesti, da dentin pešec, rojen 12. febru-j Frankovski dnevnik na E«la. Uq Avstriit)! priznanje pa gi-e
..................................bo vprašanje Baranje in pečuškii ar«!a 19<K)' Novkovič Ilija, pešec, [)r> Frank in Sachs bosta izdaja-,orognstvil, ki je v zadnjem času
činov, ki so jih iz\ajali v Ljub- rudipkov rešilo v našo škodo. Ka-	' Wmieija, iimrl 7. febvu- )u natReki pod zaščito in s po-1 enerJ?^110 nastopilo proti takim
ljani, v Zagrebu in drugod. Dniž-Kor izgleda, bomo dobili Bara njo arja 1919; Klemcnčic Ivan, P®- krovitol j»t vom D' Annunzia elementom.
pisnik '' Bpolic'' poroča iz
ba je pripadala tisti tolpi, ki je in
vlomita v zavodu sv. Stanislava in v Ljubljani; nekaj so jih detektivi ljubljanske policije aretirali v Zagrebu, navedeni trije pa so ušli na Reko, a so se knialu povrnili in so v Sevnici izyedli velik vlom.
se nam bodo pečuški .rudniki datki ,lfz,1*ni' un,rl d,,e 1« juliJn pustili V s v rh o ekhploataeije za	~ ^ angleškem vojnem
prepustili v svrho eksplofltacije dobo 5 let, dokler se ne vzpopta vijo naši rudniki.	,A
dnevnik "Hrvatsko pravo
čič. Bolezen si je nakopal pri vo- [.Orožniki, katerim je bil vlom na jakih. Bil je edini sin in zapušča

starše, osamele. Bog mu daj večni pokoj, staršem pa tolažbe! '
Šmartno pri Litiji. Dne 15. decembra je umrl Franc Cegfcir, stari oče gosp. kaplana Šušntka najstarejši mož v fari; rojen je bil 15. novembra 1824. Zdaj pa je najstarejši g. notar Luka Svetec. ki je bfl rojen leta 1826. f
Velika nesreča še je pripetila dne 24. dec. v kurilnici glavnega kolodvora v Ljubdjani. Pred nekaj časa je našlauradnieaDovgan na kolodvoru malo granato, katero je prinesla v pisarno in jo porabljala kot pisemsko utež in o kateri so vsi mislili, da ni več napolnjena. Na nsodepolni dan je uradniku Pavliču granata padla z roke in sc je nenadoma razpo-čila. Zraven stoječa strežnica Frančiška Žajc jc bila takoj jnr-tva« uradnika Pavlič in Pur lan sta bila zelo ranjena na nogah. Pavlič je v bolnišnici umrl. Ni se pa ničesar zgodilo navzočf uradr iiici Hivtman, ki je pa v Pavliču izgubila svojega ženina, ki ga je hotela v kratkem poročiti.
S strupenim plinom sta se na
,sveti večer zadušili v Ljubljani postrpžnici Terezija Meglic in Barbara Nema nič. Ke rnista imeli drva, sta užgali v sobi lesno oglje in pri tem zaspali obe našli mrtvi.
Našo valuto hoče sedanja vlada kar na svojo roko in sicer brez ljudskih zastopnikov rešiti. Vši reševanje tega kočljivega vpra: šanja se sedaj suče okrog tega. kako zamenjati krone v dinarje Finančni minister Veljkovič trud-vratno vztraja pri anucuju, da sc zamenja 1 diu^r za 4 krone. Zastopniki onih krajev, kjer je dom krona, se «icer upirajo, toda vse kaže/da bo finančni minister zmagal. Začelo se bo' zamenja vat j najbrže že meseca januarja in si čer s takimi dinarji, na katerih be na eni strani tiskano 1 dinar, ni« drugi strani 4 K. Ker še ni do volj novih bankovcev v lielgradu je šel zastopnik finančnega mini stra v Pariz ponje.
Lokomotive za Jugoslavijo. Te
dni odi{)e v Celovec posebna, i železniških in tehničnih strokovnjakov sestavljeni komisija, da prevžela onih 50 ^lokomotiv, k' nam odstopi Nemška Avstrija
Francoska-srbska banka Zagrebu.
Zagreb, 18. dec. — 1. t. m. jc IS. 174. umrl okoli 15. junija 1918. £ «nanjen, so ustavili vlomilce najP^čela s poslcnanjem v Zag.*bu pokopan v Perghele Anea vzhod-kolodvoru in so areUrali Švaro i,i j frangoske-^bska banka. Osnova- »o V*. Sartori; Adamič Karel, 17-A-Vodopivca. Kersič je pa bežal, in ** & 1910. s sodelovanjem P<»p., umrl ol^oli 15. junija 1918, ker se ni ustavil, dasi so orožniki večjega števila velikih francoskih pokopan,v Pcr-heJe Anea; BizHj klicali za njim, da naj obstoji, so bank z delniško glavnico 20 mili-]P > vjetmška št. 27.284. 7 pešp.;
jonov frankov. *avod ima glavni umrl 21. junija 1918 v General j sedež v Parizu, agencijo v L^n- 'Hospital; London, pokopan 22.
uvMalcljštvo za Ju-lilija 918; Majerhold Franc, de-
vjetiUštvu so umrli: Uočevar Amerikanska vojna ladja t Pu-j Over the Top.	_ ____
Atiton, desetnik, 71. pešpolka, u- lju. Bakhr, 9. januarja. Včeraj dospeli, ce pndobi slehenn izmed
mrl okoli 15: junija 1918, po ko- je dospela v Pulj velika ameri- nas enega novega
:«».. l.i/lia VaL-rtr en Cf). K. S. K. J.
Do eilja bomo sleherni izt člana(ico) za
pan v Perghele HidgC; Dimnik danska vojna ladja. Kakor se so- K. S. Jožef, 17. pešpolka. vjetniška št..
streljali za njim, krogla ga jc zadela in Keršič se ie zsrrudil mrtev
«• a	t •» -
na tla. Z aretacijo Švare in Vo- donu, glavno ravnateljstvo za	»1»; Majerhold r rane, de-
dopivca so varnostni orgahi koii-j goslavijo v Belgradu, pOdružni-1 setnik 17. pešp., umrl 15., junija čali delovanje ene najnevarnejših <*e P« v Skoplju. Bitolju in sedaj	pokopan v Perghele Anea.
.. 't_______ !>.. A___*	_- .1____X...I	<rA1/il orVf\r.i i n i	m Ii i > ,i l
roparsikh tolp.
S krampi na cerkve! Na socialističnem shodu v "Mastnem domu" v Ljubljani dne 21. decembra je pozival neki sodrug Uršič sodruge, naj gredo v sam6staile, ter naj preženejo nune in redovnike iz samostanov, potem bo stanovanj dosti. Gredo naj še v cer-
Zagrebu. Področje podružnice — Svojci zgoraj navedenih iiaj v Zagrebu bo obsegalo vse dele naznanijo "Slovenskemu Rdeče
Jugoslavije, ki leže izven bivše kraljevine Srbije. Glavni naihen te nove banke je da zboljša, koli-
mu križu" v Ljubljani svoje naslove.
Umrl je na Dunaju po daljšem
kor možno, plačilno razmerje bolehanju v 59. letu svoje staro-med našo državo in inozemstvom, sti dne 2. januarja Ljubljančan Iz bodočega urada za nadto- Fran Rudolf, črkostavec avstrij-rovanje verižništva in tihotap-1 ske državne tiskarne. Akoravno .	. stva. Vodja navedenega urada je bil nad 34 let na Dunaju, je l>il
kve. čes: čemu bodo ti jirostori pos(ane 1>0lieijski svetovalec v vnet in zaveden Slovenec/ ki sc prazni? Vzemite krampe s seboj PreknHirjai Keršovan. Predori-1 jc lopltv zanimal za na'še razmere, in podente pmnice, s katenh se prave za njega vodi ^ Habe, ki! Zapušča ženo in troje otrok. IV najvec huiska nroti nam. ( le l>e- bo imenovan krajnega policij kojnikpv oče je bil ^in Prešcrno-sede je še poiumio poudarjal.) ^^ n8djs6rnika. -	! vega prijatelja Andivja Smoleta.
Sledilo mu je odobravanje od strani zavedetie socijalistiene mase	. Tako delajo ti možakarji v Ljub- pavjem priobeujt
Pismo iz Slovenije.
P<kI tem gospod L.
ljani. .Ko pa grcilo lovit.ljudi na|C- Meurvffle, direktor francosko-.....i't___....	i slovenske
Lahka mu bodi tuja zemlja!
Državni svetniki za okupirane pokrajine. Laški kralj je inienO-val s svojim odlokom od 4. jaii. nove svetnike, ki Ixodo tvorili VI.
svoje 1 ima nice, pa ti molijo angel	organizacije v Ljublja-
lovo češčenje s povešeno glavo in »\v P™**™ ^ ^urual tles ......	# v ...
sklenjenimi rokami.	! Debata" oWifno poročilo o gos- j oddelek državnega sveta. \ njih
:	j	podai*skih razmerah v Slov.euiji. Ulelokrog bo
Blago še vedno v Solunu. - V , ki ga je na žey0 m.edlližtva spi.
Solunu še vedno leži 8000 vagonov	y&] dr Frau Wiiuliseher.
raznega blaga za Jugoslavijo. Pr^-	|>oročiIo podaja vsestransko sli-
bivalstvo, posebno v Srtyji, bo	ko Q nažem ekonomskem položa-
Drugi dan m kmalu nago. liberalno-socialisti^ni	(U p0r0^i0 oklepa eleganten u-ministri pa potujejo.
Naši ministri — velekapitalisti. Hrvatski list "Narodna Sloboda!' našteva naše ministre kar po ime
podarskih razmerah v Slo\;eniji. delokrog bo spadalo reševanje
problemov in političnih ter administrativnih interesov novih italijanskih provinc. Izmed petero novoinienovanih" svetnikov bodo zastopali okupirano Primorje tr zastopali okupirano Primorje trije, dva pa Trentin. Zastopniki
i
DENAR IE PO CENI
toda nihče ne ve kako dolgo bo še to cena ostala. Lahko si predstavljamo slučaj, da bo cena kmalu poskočila; tedaj, naravno boste
morali več plačevati za Vase krone
Želite poslati denar vaši družini? Nameravate uložiti Vaš denar v jed-no od hrvatskih ali srbskih bank, ali hranilnic? ; Želite dobiti več denarja za Vaše krone?
Želite potovati kasneje v domovino ter
imeti tam gotove denarje? Želite poravnat vaše dolgove na drugi strani?
poslužite se te prilike, ter kupite, ali pošljite krone dokler so še poceni. Mi dajemo vedno najnižje cene. V slučaju da cena gade do časa ko mi prejmemo Vaš denar, računamo mi nižjo ceno, to je, da pošljemo več kron Ako želite zamenjati vaše dolarje v krone ter jih tukaj držati, kupite od nas "MENJICO" na največje in nezanesljive banke v Jugoslaviji ter razpolagajte s to menjico, pošljite jo na drugo stran ali prodajte jo, kadar cena kronam poskoči. Ne držite svojega denarja nezaposlenega. Mi sprejemamo Vaš
denar na	.
ULOGO
ter ga ne samo hraniftio, ampak Vam dajemo tudi obresti, da vam kapital vsaki dan raste. Dobi« boste od has "VLOŽNO KNJIŽI-, CO" z obratno pošto; kadarkoli potrebujete denar, vam ga takoj z obrestmi vred izplačamo.
Vsa navodila in nasvete Vam dajemo rade volje.
NEMETN STATE BANK,
John Nemcih, President. Centrala	Podružnica
v glavnem bančnem poslopju	1597 Second Ave.
10 East 22nd St.
MEW YORK, N. Y.
nih, ki so obenem ravnatelji, u-pravni svetniki itd. raznih kapitalističnih bank. Ni čuda potem, da se grejejo sedaj velekapitalisti in vojni dobičkarji ija solncu vladne milosti.
Amerika nam posodi 2.~)0 milijonov dolarjev, kar je približno 2 milijardi in 500 milijonov kron. To posojilo se bo porabilo za-na-/bavo novega železniškega materi-jala.
Francozinja za Split. — Madame Auge I)'Asbo, ki sc tača? mudi v Splitu, namerava ondi u-rediti bolnico ter je na lastne stroške naročila «a milijon frankov zdravil.
Z ljubljanske univerze. — Kakor je bilo objavljeno, se je vršila inskribeija na filozofski, medicinski in teološki fakulteti ljubljanske univerze od 15. novembra
vod in sklep gospoda L. C. Metu* ville-a, prevet prijateljstva iti ljubezni do našega naroda in na- primorskih provinc so: Kranr.-s- 1 " še zemlje. Slovenci smo dol/.ni co Salata, znan izza reških do-^
gospodu L. V. Meurville-u, ki je' godkov. Njemti je poverjeno
predsedstvo VI. oddelka. Salata je »bil najprej časnikar iii po-; | slaneC v istrskem deželnem zbo-Ob izbruhu vojne se je mi-
ru.
v družbi s svojo gospo soprogo ves čas svojega bivanja med nami vneto na delu za naše zbliža-nje in i/poznanje s francoskim J)H narodom, odkrito hvaležnost /.a hajal v Rimu. Po sklenjenem njegovo zaslužno in prepotm-nil)- -premirju' je bil poslan od itali-no publicistično delovanje. Žal še1 janske vlade v tajništvo civilnih mnogo premalo znanim med sva- zadev pri italijanski delegaciji jimi prijatelji na zapadu, nam je na mirovni kouferenei. — Druga v največjo korist publicistično znana osebnost je Giorgio Pita- -delo mož. kr seznanjajo zapadue co, liivši tajnik tržaške ' Leg.'
Nazionale in poslanec v dunaj- • skem'iparlamentii. kjer se je zla-j sti žiVo zavzemal za ustanovitev \ italijanske univerze v Trstu. Kot j tretji zastopnik Primorja je Igi-no Broechi, bjvši podpredsednik I tržaškega občinskega sveta.
K sedanjim razmeram na Goriškem. Iz nekega pisma posnemamo "Vodilni keogi naših dd mačih Lahov se niso tekom vojne
dežele z našimi gospodarskimi in političnimi prilikami.
Selška poita. Dne 15. januarja se je uvedla pri kr. po&titem uradu Zagradec na Dolenjskem dostavljanje poltnih pošiljatev po selskem pismonoši v tele vasi: 1. okraj: Deča vas. D raw k a vas. Brezov dol. Bakre, Višnje, Prim-ča vas, Ambrus, Kamni vrh, Kal, Mali Koren, KuželjeveG in Grin-
Zopet vračajoča se epidemija "Flu" je nevarna. Čuvajte se torej sami in vaša družina pred njo s tem, da pazite na svoje zdravje. Prvi znak te bolezni je vnetje očes, dalje nosa, bolijo vas hrbet, glava in mišice; mrazi vas m zopet ^as napade vročica, vse to vam povzroča, da ste zelo utnyeni. prvo sredstvo za odstranitev napadov influence vam priporočamo, da grl j ate, oziroma izpirate grlo ter nos z SeTerorim Antutpio. lom. Vzemite en del istega, ter dva dela mlačne vode. Ako \as m razi,v ali če, imate vročico, vzemite S*r* rov« tabl«U *op«r prehlad in hripo. To ponavljajte na vsake tri ure dokler se vam črevesje ne izčisti. Odenite se dobro, če vam tO v enemJJ"6)" ne pomaga, pokličite zdravnika ter sledite njegovim navodilom. Ta zdravila Vam bodo dosti pripomogla, da se obvarjete pred napadi te epidemije; radi tega bi jih morali imeti vedno pri lokan. Na prodaj so v vseh lekarnah po sledečih cenah:
Severov AntUeptol, 35 centov in 2c Tojne*a davka-Severove tablete zoper prehlad in bripo 30c in 2c vojnega
d*VkŠeverov bal«am S« pljuče 25c in 50c in 1« in 2c vojn. davi«.
Ako teh zdravil ne morete kupiti pri vašem lekarnarju, naročite jih naravnost od nas.
W. F. SEVERA CO.
Cedar Rapids, Iowa.
r-
Čikaga, na Vestzajt blizu Riba St. 38. dan prestopnega leta
1920.
Spoštovani gospod urednik:—
Vsaka stvar ima svoj konec.— Samo klobasa ima dva; ničla pa — nobenega. Tako naj bo tudi enkrat, konec mojega vednega čakanja! Skoraj tri, piši z arabskimi številkami 3, z rimskimi pa III. — mesece se že nisem o-glasil na tem mestu. Predzadnji teden sem Vam obljubil nekaj vrstic, pa je bila zopet zamuda. — Kje in kako naj pričnem. da bi se zadostno ekskjuzal?
Sredi meseca novembra 1919 sem Vam zadnjič pisal ter vzel slovo, ker sem v resnici mislil, da bo 19. dec. konec sveta? Imel sem dosti dela, stroškov in truda, da sem spravil vse v red za t« čudno potovanje. Xa vsezadnje smo pa jie vedno tam ostali, kjer smo bili m kje še bomo, dokler nas under-
tako strogo* da človek o kaše misliti, ali govoriti ne sme. Po cestah hodijo "špicelni" ki te že na "dištanco," ali po sapi poznajo, če si ga kje cuknil. Gorje'onemu, če se z galdnco na cesti prikaže! V par minutah boš že na "polic štešen" s svojim j "korpusom delicti," zato pa jaz nikdar ne nosim pijače s sabo v kaki posodi, če se vračam s kakega obiska ; najbolje je, da se tako stvar n£se nevidno — v želod-| en.
Gotovo ste radovedni, če sem I dobil kaj> zabožično darilo. Sur. i*a še dosti! Nekdo na severoza-padu mi je poslal celo^stegno srne! zopet nekdo druffl na Willar du dosti 'klobas. Pri tem sem si želel , da bi bil Božič saj enkrat na mesec. Ker. ted«i drugi niso name pozabili, tudi nisem smel pozabiti sam nase; zato sem si voščil vse dobro ter kupil 3 pare volnenih nogavic, ki me še sedaj grejejo in spominjajo, da se i-mam rad. —
Letos je prestopno leto. Tako leto imenujlemd zato prefctojpno, ker je dolžnost vseh samcev ter samic (pečlarjev in pečlarie) da prestopijo v zakonski stan. Pravijo, da če fant svojo izvoljenko zasnubi, da letos to nič ne velja; ampak punca mora fanta zato prositi. — Jaz se vsled tega bojim, da bi me kaka pečlarica s silo ne tirala v m^rič lajsenc ofic in ne spravila še enkrat v za konjski jaren--Dekleta v tem
času, baje sledeče snubijo: "Ali me češ, če te čem?" Neumni fantje pa sedaj govorimo: "Bežimo, dekleta gredo!" *
Navzlic temu, da je prestopno leto in celo pustni čas, pa stoje ženitovanske akcije zelo nizko. Če pojde stvar tako slabo naprej, bo res kmalu sveta konec, brez pratikarjev in zvezdogledov. Čul sem, da se v našem sosednem Ža-lletu letošnji predpust ni noben
davni Židi, ali čifuti, ker so le po celem svetu razkropljeni; dosti jih je tudi že pod zemljo: morda so pa tudi nad zemljo?
Najbo za enkrat konee tega pisma. Čez dva. tedna se pa zopet gotovo oglasim. S pozdravom Vaš
~	Mike C.
P. 8. Ali veste, če se bo Krpanov Janez v Belih vidrah letos oženil?	'
Pozdravite ga v mojem imenu!
VELIKO POTNIKOV.
Natisoče rojakov se pripravijo za odhod v stari kraj. Vsak dan se prijavijo novi in si zagotovij« prostor. Stotine potnikov, ki sr. dosedaj potovale skozi mojo tvrd ko so zadovoljne z mojo' post rež-bo. Mnogi so to javno povedali V Vašo korist je, torej, da se tu di Vi poslužite domače tvrdke, drugače Vam utegne biti žal, kakor je bilo že mnogim drugim, da so šli potom raznih "šifutskih" tvrdk, ki so jim dale občutiti, "p čem je judovski biznes."
New York-Havre, ali Cherbourg.
14. fob. parnik Roehambeau, _ i ! 14. feb. parnik Saxonia, 21. feb. parnik La Fayette, 25 feb. parnik K. -A. Victoria, 28. feb. parnik La Savoie, 6.mar. parnik La Touraine, (>. mar. parnik Imperator, 9. mar. parnik Royal George, 16. mar. parnik Roehambeau, 18. mar. parnik La Franee, 27. mar. parnik La Savoie, 27. mar. parnik Saxoaia.
. New York—Trst. .
Začetkom marca parnik "Pre-
(Iz Urada A. J. O. R Ltd.)
Pomožna akcija AME&ICAN JUGOSLAV COMMERCIAL Htf-ARD, LTD., je v popolnem teku* nepričakovano je aanimanje. s katerim so pozdravili rojaki Sirom Amerike to edino dobro pot do realne pomoči. American Jugoslav Commercial Board. Ltd. . namreč nakupi raznovrstnega blaga na debelo tukaj v Ameriki, ga pošlje v domovino ter ga tam odpošlje potom dobre zveze z" Nakupovalno Družbo v Ljubljano in naslove vseh tistih, za katere so sorodniki, prijatelji ali znanci v Ameriki pri American Jugoslav Commercial Boftr^U, Ltd., kaj kupili.
Poleg neštevilnih pisem naročil in priznanja se je priglasilo dosedaj tudi že precejšnje število zastopnikov, ki imajo na razpolago vsa pojasnila, kakor vzorce, in katerih imena in naslove priob-čujemo spodaj.	. ___
» Rojake iz spodaj navedenih naselbin prosimo, da se obračajo za j vse potrefone informacije na za-
tekar ne odpelje na zasluženo siovenski par poročil. Jaz mislim mest0,	da je temu vzrok "srčna floren-
Jaz pravim in rečem, da so vsi ca", "suša' in velika draginja.
vremenski preroki* zvezdogledi in pratikarji dandanes od'muh", ker trdijo stvar, o koji niso 'šur' da se bo izvršila. Zato pa . tudi zanaprej nikomur več ničesar ne verja«aem**Tolfko »s**&, boJM ni in "ekscajtmenta" po nepotrebnem! Navsezadnje pa le ni luua zemlje trkala, ali naobratno, da bi nas bilo konec! Luna sicer še vedno trka gotovo vrsto Iji di: pa zato še ni sveta konec S/l ga ne bo, zato bodimo le brez skrbi m prenaša jmo svoje "trubelne" življenja, kakor jih ja<z!
Da, da, zares! Mnogo, mnogo se je med tem časom na svetu iz-premenilo. No, saj o tem menda Vi bolj in več veste, kot pa jaz.
—Postali smo "bondr^aj" suhi kot potniki v puščavi Sahari. Ali se Vam kaj skomina po polnil čašah Hoerberjevega soka, kali-forničana, in pa Old Taylor viške? Vidite, tako je dandanes v Ameriki. <>— »Svoboda in zopet svoboda! Jaz ga imam hvala Bogu še par galonov v "bezmentu" za veliko potrebo in silo* ter 3 lcvarte "njega", za zadnjo uro — Pa kaj se če, ker ga je vedno manj. Rekel sem že, da ga bom neznanokam skril in zakopal, ali pa spravil v sefti vault bakso, da mi ga ameriški finanearji ne izvohajo, ali celo zaplenijo; koncem konca pa še tirajo v "špeh kamro." Rajši pa še pijem kame-lice, češpljevo vodo in "lek", samo da sem na prostem. Če bi imel človek kaj od več denarja, bi si naročil iz Pariza nekaj funtov "kick" — sira, ki baje človeku vse možgane razbrca ako ga košček povžije. Narejen je baje iz šampaneove smetane. Ali niso Francozi res briktni ljudje? Če u-živa človek tak sir si uteši lakoto in žejo, poleg tega ga pa še čuti pod kapo." Tako stvar lahko vsakdo nosi s sabo v žepu, da mu je vedno pri rokah; če ti pa pade steklenica na tla se vse razbije in razlije. Tega aiovovrstnega importiranega sira se bo osobito ob petkih dosti prodalo.
Že parkrat so me prijatelji vprašali, kako kaj moja dva "boarderja" "filata"? Reči moram , da — vedno bolj slabo, ker se jih prijemlje sušica. Glas imata že bolj votel: ker jima vedno kri puščam pri pipi. Preračunal sem, da me bosta vzdržala saj do jeseni; pa sem se zaračunal! Ako pojde tako dalje, bosta že za Veliko noč konee vzela. Potem pa^ Adija, ti zlata kapljica za vedno!
— Kako si morete misliti kranjsko "vofeet" brez pijače? Saj so še v Kanigalileji vino pili na o-nem ženitovanju, mi, tukaj v "svobodni Ameriki", naj pa pri tafti^vsaeli-piriliki vodo žlampa-mo? To je glavni vzrok, da je tako malo porok med našim ljudstvom; pa bo še slabše. Prišlo bo morda še tako daleč čez čas, da bodo postavili vsakemu spomenik, ki se bo poročil; kajti dandanes preživljati sebe in veliko družino ni mala stvar. — Ženske hočejo ibiti vedno 'stajliš", otroci bi pa najrajši od jutra do mraka tičali po "kendi štorih" in "muhen pikčes" ali nikelj "šovih". — Ta neusmiljeno prismojena moda! Predzadnjo nedeljo, ko smo imeli v Čik Agi pravo sibirsko zimo, sem srečal neko ajriš gospodično na Ribaj Str. ki ki je nosila že spomladanski
slamnik. -Mislite si, torej o-
sebo sredi burje in snega s slamnikom na glavi. Tudi jopico je i-mela že letno; povrhu tega pa zimski kožuh, rokavice in muf. Jaz ne vem, ali se je meni vrtelo v očeh in glavi, ko sem ogledoval ono nerodno modno Evo, ali se je pa morda nji mešalo v možganih. Navse zadnje bomo morali mi moški o sv. Jakobu nositi kosmate kape, povhovke, zimske suknje in "ruber buee"; pozimi pa slamnike in letno obleko! — Jaz jih že ne bom, tudi če me kaznujejo vsled tega. Res bi svetoval človek tem vročekrvnim modnim damam, da naj pozimi sede še v nezakurjenih sobah na ledenih ploščah; po leti pa na zakurjenih štedilnih železnih pečeh. Na ta način se jim bo že kri " usihala.'' —
Ali ste že čuli najnovejšo novico, da bodo začeli letos na luno ter zvezde streljati? Zato bi bil jaz posebno dober, ker zadenem najrajši V zrak. No, pa ker je toliko miljard zvezd nad nami, eno bi morda sčasoma le zadel. — Samo kanona še nimajo pogruntanega za tako daljavo.
Pa vse tA.se ni nič!--Naši
zvezdogledi bodo napeljali letos tudi brzojavne žice na planet Mars. S signali že poskušajo. E-dini trubel je ta, ker še nihče ne ve, če so na Marsu tudi taki ljudje kot mi, ali so morda le "berg-mandelcX" ali samo kake živali. Zdaj jim ne gre v glavo, v kakem jesiku naj pošljejo signalno brzojavko na Mars. — Jaz mislim, da Slovencev še tam ni, V^r "frenčlajn" še ne vozi tako viso-
stopnike, v obratnem slučaju, vsi zastopniki naj bodo v ozkem stiku z glavnim uradom. Kadar zastopnikom poidejo listine, naj se nemudoma obrnejo no glavni u-rad za nove.
Do danes so se prijavili sledeči zastopniki:
Gasper Leskovitz, Bo* 289, Franklin, Kans.
Frank Cernich, Box 598, Cle-Elum, Wash.
sident Wilson," koncem marca! "Lovrenc Frank 136 Center Str. parnik Argentina.	|Barberton, Ohio.
---John Purnat 26 Douglas Sir.,
New York—Dobrovnik—Trst. Little Falls, N. V. '

r.
H
[ ?
navadno sledi za influenzo ali gripo, prehlajenjem, bronkitami in oslovskim kašljem. Je zelo nepovolen in
slab simpton in moral bi se seveda takoj paziti, da se ne razširi pri bolniku.
ceveras
^ Balsam for Lungs
(Severov Balzam za pluča) se zelo priporoča za zdravljenje kašlja v vseh slučajih. Ta je namenjen, da zdravi membrano V grlu, odžene za grlenost, ustvarja lažje di-vanje in otroci kakor odraščeni ljudje ga ljubijo. Poskusite. Cena samo 25 in 50 centov in 1 ali 2 centa davek, membrano v grlu, odžene za grlenost, ustvarja lažje di-
V nekaj tednih odpljuje drugi
J. B. Mihelič Box 47, East He-
pamik na'Dobrovnik in Trst. Po-4 Jena, Mont. drobnosti še niso naznanjene. j Joseph Seme RFD No 1. Box
Ta vozni red je podvrže* spre-1 6, Greensburg, Pa. membi. Za cene in druga pojas- 5M*rtin	«ox 286' Tll°-
nila pišite ali pa pridite n^ moj'mas* A a. naslov.	Anton Zornik Box 202 Hermi-
Potni listi. Potnikom preskr- j bim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje.	~> Prenočišče. Snažno, udobno iir
Gripa sedsj skoro dnevno prikazuje vsepovsod. Pride nepričakovano in tudi ne zapusti tako hitro. Močna zmes se potrebuje, da se to odžene, in to je Severn's Cold and Grip Tablets (Severove tablete zoper prehlad in gripo) navadno zelo pomagajo. Te se priporoča tudi pri influenzi, prehladu in za gripo. Poskusite. Cena 30 centov in 2 centa davek.	Liniment bi m01?14 j.^L^ vsaki družini. Težko projde en sam dan, da bi se ne potreboval. Severn's Goth-ard Oil (Severovo Gothardsko olje) je izvrstno mazilo za zdravljenje takih bolečin, rev-matizma ali nevralgije, povsod kjer se smatra, da liniment lahko kaj pomaga. Cena 30 in 60 centov in 2 ah 3 cente davek.
Hripavost ie eno p™ zna- menj, da ste se prehladili. Ni le neprijazno temveč daje tudi bolečine. Grgrajte v grlu s Severa't An* tisepsol (Severov Antisepsol), kateri Ozdravi bolne prostore in . prežene bolečine. Uprabljal naj bi se tudi pri izpiranju nosa, >ravilno raztopljen. Poskusite. >na 35 centov In 2c davek.	Hrbtobol Mrej« človeka slabotnega, bol ne pa in ne zmožnega za vsakdanje delo. Sicer je gotova stvar, da je temu vzrok bolno stanje vaših obisti. Takoj pričnite zdraviti. Rabite Severa's Kidney and Liver Remedy (Severovo zdravilo za obisti in jetra) in prepričali se bodete, da je to izvrstna zmes za zdravljenje in urejenje vaftih obisti in uraniČ-nih nerednosti. Cena 75 centov in $1.25, in 3 ali 5 centov davek.
Zaprtnica ie navadno vzrok veliko drugih bolezni. Navadno se jo spozna ko prihajajo razno bolečine in to so vzroki, da bi se morali vre-diti vaša čreva, s tem da se prične rabiti Severa's Balsam of Life (Severov življenski balzam), ki je poznan, da pomaga v takih slučajih kot zaprtnica in zabasanost črev, ter se upo-rablje kq£ pomoč drugim zdravilom. Cena 85 centov in 4 cente davek, g	
	Čista kri ie ^vno M naš dobrobit. Ako je kri nečista, slabotna in brezbravna, to škoduje vsem sistema in vi potrebujete tonike. Vzemite Severn's Blood Purifier (Severov kričistilec) ki je poznan, da prežene izpahke, turove itd, ki so nastali vsled nečiste krvi. Cena $1.25 in 5 centov davek.
varno prenočišče po primerni ceni dobite pri meni za časa bivanja v New Yorku.	J f>
Pošiljanje denarja. Ako hočete izrabiti sedajne skrajno nizke cene in poslati kaj denarja V stari kraj, tedaj je najbolje, da gia pošljete po draftu ali nakaznici, ker je to najboljši način pri se-dajnih razmerah. Jaz pošiljam denar na ta način že več mesecev.
200 Kron za.........$ 2.35
500 Kron za........ 5.50
1.000 Kron za ........ 10.75
5.000 Kron za........ 53.00
10.000 Kron za\.......106.00
25.000 Kron za . . ______ 265.00
50 lir za............. 3.90
100 lir za.............. 7.50
500 lir za............ - 36.00
1000 lir za..............72.00
Po nadaljna pojasnila pišite%na LEO ZAKRAJ6EK,
70—9th Ave. New York, N, Y.
FARME NA PRODAJ V BfcŽA VI NEW YORK.'
Naznanjam Slovencem, da i-mam cenike od farm gotove; ke-dor želi cenik, naj mi piše po njega. Na ceniku je 26 različnih farm označenih, ker je pa že nekoliko teh farm prodanih, katere so v ceniku, bom prečrtal s svinčnikom. Zraven cenika boste dobili tudi cirkular, v katerem boste vi-dfli, kaj vse raste v Otsego County, N. T. in koliko se vsega pridela. Ker je to poročilo vzeto iz-državnega poljedelskega oddelka v Albany New York, bodo gotovo Slovenci prepričani, da je poročilo repično. AJto bo pa še kedo dvomil o poročilu, se lahko sam obrne a pojasnilo, na "Director the Farm Settlement, Division of Agriculture, Department of Farm and Markets, Albany, N. Y." Na cirkularju je tudi »lika East Wor-tfhster, New York, to je vas, v kateri jaz stanujem. Slika ni prav
John Pezdirc, 343 North River, Str., Reading," Pa.
John Homec R.R. No. 2 Box 106. Mulberry, Kans,
Anton Budič 501 E. 143rd Str., Cleveland, Ohio.
Math Gaishek R. F. D. No. 2 Box 83. Nokomis, 111.
John Omejc, Box 210, Rock Springs, Wyo. '
John Langerhotc, R. F. D. No. 2. box 74. West Newton, Pa.
John Gerbec 410 McKay Str., Detroit, Mich.
Frank Gorenc RFD 1. Box 208, Bonanza, Ark.
Jos. Peternel Box 95, Willock, Pa. „ *
Jos. Kuchinich Box 373, Dun-lo, Pa.
Martin Volčjak Box 204. Dun-lo. Pa.
Frank Stempihar RFD 41 Box W.u Wirden, 111.
John Kobi 208 So. 62nd Str., ■West Duluth, Minn.
John Dolinar Box 549, Roek Springs, Wyo.
Frank Masle 39 Danube Str., Little Falls, N. Y.
Blaž Odar 1408 Maple Ave N. E. Canton, Ohio.
Jos. Klarič 800 Charest Str Detroit, Mich.
Rudolf Skala 1415 So. Adams Str., Waukegan, 111.
Jos. ,Smalz 114 Sellers Str. W. Ilibbing, Minn.
John Likovič 9477 Ewing Ave. South Chicago, 111.
Mia t h Tamše 437 Park Str. Milwaukee, Wis.
Felix Kramarsič 204, Palmetto Str„ Brooklyn, N. Y.
Anton Zorman 1082 Kentucky Ave., Sheboygan, Wis*.
John Trlep 148 Lida Str. Mansfield, Ohio.
Fred Arzenšek 1122—4th Str. La Salle, 111.
Joe Skuk 1101 East 63nd Str. Cleveland, Ohio.
Fr. Zimperman, 1103 So. 2nd Ave., W. Virginia, Minn.
Poleg omenjenih zastopnikov se dobe vse informacije tudi še pri tajnikih J. R. Z. vseh krajev-
Severova družinska zdravila s« <krf>€ naprodaj ▼ vseh lekarnah. Ako ram J* nemogoče to dobiti pri va&em domačem lekarnarju tedaj poiljte vaše naročilo namvnost nam priložite pravo svoto denarja.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
lllllllltllllllltlllllltltllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIlllllllllIIIllllllflttfSltltOtl
'5
J	Zadnja zapreka odstranjena!
E	Kilor n oče sedaj dremnti za pečjo, ima sedaj ugodno priliko, da
5	naroči velezanimivo povest "Milijonska Nevesta," ki je i;iln v
S	lično izdelanih zveakih in vsebuje 56 RtevHJf. — Povest se jc vrSila
Š	|>o gorovju in rudokopih Nevade. — Čtivo je jako ?animiro, <la se
S	ho vsakemu priljubilo, kdor si bo to pove*t naročil.
E	Ker pa rojaki pridno posegajo po ti lepi povesti. Vas torej opo-
S	zarjam, da ne odlašate z naročbo, "če hočete to zanimivo povest še
S	dobiti. M .
E	Poslovenil jo je neki rojak, da bi Vam s tem skrajšal dolge,
K	zimske večere. .
r	Vseh 56 zvezkov stane samo $6.50 s poštnino vred in se dobi to
S	knjigo pri r
E	JOSEPH TOMIC
E	2424 So. Harding Ave. — Chicago, m.
TiiHiiiiwitiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitifiiaiiiiiiiiniiiiiiiiniitiititifiiiiiiitiiiiifvtititiifii
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
• Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana nima, kuverte, vabila in vstopnise za veselice, ali kake drage tiskovine, obrnite ■e na naivečjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
MfeOtMO TISKARNO, 2146-50 Bine IslaN Ave. ChlcaflO. M-
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno sadovoljnett g led t eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo celo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem format« in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zeln prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in dragih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tndi Bolniške list«, večje in manjio in pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko v tančetf*pregled števila članov po akladih, ali razredih.
tr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzoro« gorinavedenlh tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jed no t«".
V	-^

čista, ampak vseeno lahko vsa - „„__________
kdo vidi, kako izgleda tukajšiia j nih in okrožnih orparmaeifl okolica. Na omenim, da naša slo | y^ ^ ste oddnljeni od zastop-venska naselbina tu vrlo napredn- nitov, pMite na OJavni Urad za je, in imamo že svoje društvo, potrebna navodila trr pridenite pod imenom ''Slovenski farmar.', pi8mn 25c v zm*kah ali gotovini Tore^kedor žeh imeti cenik, naj;za potrebne vzorce. Kdorkoli mi pottje natančen naslov, ker mi ,prevzeti zastapništvo flaj piše na dostikrat pisma nasaj prihajajo. A j c> B Ltd. 3639 West 20th
The Zulich Farm Agency, East Str. Chicago, HI. Worcester, N. Y.	I	(Advert«.)
I
K lOO samo $1.25
Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kuržu. K. 1000—VELJA SEDAJ SAMO $11.20
Imam oblastveno dovoljenje 2a pošiljanje denarja od "Vlade in Federal Reserve Boards". Vse pošOjatve so garantirane. Moje geslo je: ''Točna in poštena postrežba".
JOSIP ZALAR, Joliet, III.
i
TELEFON CANAL 6027 •
Frank Grill's Dairy
\	Prva sloveatko-hrvtftk«
MLEKARNA 1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvt&kim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko rszvsžsm strankam po hišah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grid, slovensko-hrvaJki mleksr
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj prej«, j« »edaj potreben U opomin, kajti vsled vs«e mnoiine denarja med ljudstvom deldjo ipeknlantje velik« dobitke s onimi, kt jim »redo na limanice.	•
Nai denarni xavod je zanesljiv In poxnan med narodom po svoji nljodni in hitri postreibi,	•
»	"I Ml plačujemo na hranilne ulofe
PATENTI
KNJIGA ZASTONJ
Pišite po Slovensko knjigo, katera vsebuje vse potrebne podatke o iznajdbah patentih. Pišite nam še danes m jaz vam
pošljem
KNJIGO ZASTONJ
Jaz imam 80 let skušnje kot advokat za patente in V mojih rokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo po-Eomost. Pišite še danes v slovenskem jeziku vašemu advokatu na:
T	Dlflj® £fet M «a id I 1 ki jih pripišemo k jrlavnici ako jih
!	Hi fflHsU M Ju I dviKnete-
Sf fSlI I 9 9)91 9 kofaaWtrrri Nsia banks je pod.nadzorstvom ■ mJIJLJMJB-JIIM IfcSrH vlade Združenih držav in člani , H^f® '	"Z '.1'	JPPy x c« f* de rajnega rcmvn«|t sistema.
rtffifll^lllllCI H '"^IJril WfBMTa ŽI Pri |M>iiljanja denarja v J ur o-
J I1 tea PilHPPmJm I slavijo bodite previdni. Rrecvent-ni meietarji nastavljajo sedaj kro-
|	Povpraiajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro
! domovino!
Ako imate doma Liberty Bond*, izpostavljene nevarnostim otrnja in tatov, prinest*« jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno.
Poslopje, kjer so nafti »radi, je nsfta lastnina. Odprto vssk dan izven I nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop.
THE JOLIET NATIONAL BANK
;	JOLIET. ILLINOIS
Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000.00
/flSk MATIJA. SKENDER
[rr%	JAVNI NOTAR
jkms^im^^ -	Za Ameriko in Stari Kraj
KAm.	5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
Sprejema Tožb«, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne ^AV Tg^» Liste (PANOSE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvršuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela *e polnih 10 let na istem mestu.
A. M. WILSON,
Registed Patent Attorney,
315 Victor Bldg., Washington, D. C.
Začimbe, zelišča in najraznovrst-nejša
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi.
Pišite po brezplačni cenik.
MATH. PEZDIR
P. 0. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY.
ZAHVALA
"$800.— UKRADENIH IZ KOVČEGA!"
Take žalostne novice čitamo skoro vsak den v listih. Čemu niate bolj previdni a svojim teiko posluienim denarjem ? Najboljši in najbolj varen na na£in za nošenj«* denarja je, poseben, nalaAt zato narejeni denarni |ias s imenom "Invisible". Glej sliko. Ta paa je narejen iz močnera neijrodornejra hiujra; je jako prikladen, da *ra lahko nosite na irol« m iivotu.
SLOVANSKA TVORNICA.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, 111 izdeluje
ZASTAVE, BANDERA, REGA LIJE, ZLATE ZNAKE
za društva K. S. K. J.
Ta pa ima oddelke za papirnati denar in za srebro. Navadna cena $1.6®; ta mesee.jra pa prodajemo samo po »1.00: sedem pa»ov stane $6.0«. Kdor misli potovati v Evrop«. bi moral imeti en ali vež takih varnostnih pasov. Mi jamčimo, da boate zadovoljni. tNe-ndlafcajte torej: izreiite ta ofrlas. pripnite en papirnat dolar zraven in pošljite naročilo na:
ROYAL SALES CO. 137 Pitt St. Dept. 21, New York, N. Y
DA SE IZOGNETE INFLUENCE
-rabite--
Ju vilo, Izboren in Naraven Kričistelec
Disinficira organizem, izčišča ter drži v redu želodec ter kri. Pospešujte redno in lahk d čiščenje čreves. Odpravlja želodčne ter obistne neprilike, revmatizem, glavobol, bolečine v križu. Ta čudežni pospeševalec moči in urejevatlj sistema je narejen iz Sarinih čistih zdravilnih zelišč; priporoča ga na tisoče hvaležnih oseb. Imejte torej eno, ali več škatelj vedno doma pri rokah; to vam bo odstranilo marsikak zdravnikov račun. Pošljite nam en dolar za eno škatljo, ali pet dolarjev za šest škatelj, za vsako škatlje pridenite posebej 4 cente za vojni davek. Napodilo za tridnevno zdravljenje Pošiljamo popolnoma brezplačno vsakemu, ki nam piše ponj. Naslov:
Juvito Laboratory, South Hills, Branch 15	Pittsburgh, Pa.
Hkoro te 30 let >e Trinerjeva zdravils uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tndi radi pravega varo-ka. ker "zaupnost izdelovatelja zasluti popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo m dolgo soper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbiiše zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava bres ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tndi lekarja stan« stvar več, ni bilo mogoč« draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo sa mja.
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker nčini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vaeh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v telodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti telodee in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupea« snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreniniee ter krasao šareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slaboče, kakor tndi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ten tke ob premembi litja ali rudarje in cO^e delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, bost« našli v njem neprecenljivo vrednot. Dobit« gš v vs«h lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
in gotovo pomoč. Jako j« dobro tndi v nadevali odrgnin in oteklin itd., tndi za drgnenj« fiveev in aa mazanj« po kopanju nog. Dobit« j« v vseh lekarnah.
j« izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Po««bno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kot nih otvorov. Dobi n v vseh lekarnah.
> Trinerjev Antiputrin
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1916, GRANS FRIZ—PANAMA 191«.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS