froletarec" je delavski list za misleče ätatelje Drugi najstarejši jugoslovanski socialistični list gl asilo jugoslovanske socialistične zveze LETO—VOL. XXIV. VZROKI RUSKO KITAJSKEGA SPORA VAŽNOST KITAJSKE VZHODNE ŽELEZNICE ZA SOVJETSKO UNIJO # Očitki Moskve in Nankinga v borbi za pridobitev javnega mnenja Vojna moč Rusije in Kitajske OK HOljlDARNOSTI Vzlic ligi narodov, številnim mirovnim pogodbam in Kel-loggovemu paktu se tu in tam dogodi, da kaka deiela prav na glas zarožlja z orožjem in postane glasna v grožnjah. Najnovejši spor, ki se je dogodil v senci mirovnih in drugih pogodb, je med Rusijo in Kitajsko» sporna točka pa je vzhodno kitajska železnica. Ko je carska Rusija zgradi* la sibirsko železnico. >e iskala pol?g proge ob kitajski meji, ki je njeno glavno pristanišče aa vzhodu, še krajšo pot skozi kitajsko Mandžurijo. V sporazumu z velesilami, ki so si delile "sfere vpliva" ter koncesije na Kitajskem, je dala carjeva vlada zgraditi od Nerčinska aa Sibirski meji skozi Mandžurijo do Vladivestoka takozvano Kitajsko vzhodno železnico, ki zumu z velesilami, ki so si de- notranjem boju je komunistična struja podlegla. Njene stavke je vlada zatrla, nemalokrat z brutalno silo. Ampak ni še zatrta in dela naprej, kajti po tolikih letih krvolitja ter notranje vojne je JCitajska zelo neurejena, gospodarsko slaba j in mase žive v bedi. Takozva-ni komunisti imajo mnogo goriva, ki ga nakladajo na ogenj nezadovoljnosti. Nacionalistična vlada v Nankingu se je začela vsled tega napram Rusiji ohlajati. Smatra jo odgovornim za razne izgrede, in zameri ji, ker po njenem zatrdilu hujska to strujo proti sedanji vlsdi. Pred tedni so kitajske oblasti udrle v sovjetski kfcnzulat v Harbinu, ki je najvažnejše mesto ob Kitajski vzhodni železnici. Temu vpadu so sledili drugi v urade Rusov, ki upravljajo to železnico 10. julija pa jo je stala $280,000,000. Ta ka- je mandžurska kitajska oblast pital je dobila na posodo veči- odslovila vse Ruse in prevzela aoma v Rranciji. Njen promet železnico popolnoma pod svojo je velik, ker teče proga skozi upravo. Svoje postopanje je o- velika mesta in obljudene po- pravičevala. da so Rusi, ki so v krajine, in pa ker je to najkraj- upravnih uradih Kitajske ša pot iz Rusije do Vladivosto- vzhodne železnice, ob enem ka. Pod carizmom so to progo tajni agentje, ki pomagajo ko- upravljali Rusi, jo operirali in munistični frakciji kuomintan- stražili. Tekom civilne vojne v Rusiji so vzhodno kitajsko železnico obdržali v rokah Rusi caristič-nega režima in njihovi beli gardisti so jo stražili. L. 1920 je sovjetska vlada predala progo Kitajski, deloma ker je hotela Kitajski dokazati, da se ji od Rusije ni ničesar več bati, deloma, da prežene cariste s te važne pozicije. Sovjetska vlada je vodila napram Kitajski ?elo prijateljsko politiko, ki pa ji je kitajska vlada, ki je bila strmoglavljena v zadnji civilni vojni, ni vračala. Bila je pač orodje velesil, in je izvrševala njihova povelja. Medtem so v Rusiji spoznali, da je Kitajska vzhodna železnica zelo važna z» Sibirijo in za promet med evropsko Rusijo in Vladivosto-kom. L. 1924 so sklenili s Kitajsko pogodbo, ki med drugim določa, da je v upravi Kitajske vzhodne železnice polovica Rusov in polovica Kitajcev. Železnica pa je med tem postala zopet bolj ruska nego kitajska. Njen promet se je dvignil radi stabiliziranja gospodarskega ¿ivljenja v sovjetski uniji, pa tudi lokalnega (mandžurske-ga) prometa ima mnogo. V nacionalistični revoluciji na Kitajskem, ki je trajala več »et in je bila končana prošlo leto e padcem stare vlade v Pekingu, je bila sovjetska Unija »•a njeni strani. Podpirala jo je * n:,nčno in s svetovalci ter pro-pag; ndisti. Medtem pa sta se v kuomintangu, kakor se imenuj* kitajska narodna stranka, začili oblikovati ter se oddaljeni ena od druge dve struji. Nacionalistična se je branila komunističnih primesi in metod, in v tem je dobila moralno ODoro Anglije. Zedinjenih dr-1 *»v ter drugih kapitalističnih Komunistična, ki ie bila' Popolnoma pod vplivom Rusov, P® je hotela ne samo narodno n«*o tudi striktno socialno revolucijo ns Kitajskem. V tem ga in ščujejo kitajsko ljudstvo proti nacionalistični vladi v Nankingu. Tega pe Kitajska noče trpeti. Aretirala je po zatrdilih iz Moskve nad tisoč Rusov v Mandžuriji, med njimi tudi ro&kaj sovjetskih diploma-tičnih zastopnikov. Dne 14. julija je vlada v Moskvi poslala Kitajski ultimatum, v katerem je navedla svoje pogoje in zahtevala odgovor v teku treh dni. Kitajska vlada ie odgovorila v določenem roku, toda neugodno, in Rusija }e prekinila z njo diptomatične od noša je. Zastopstvo svojih interesov na Kitajskem je izročila Nemčiji. Tudi Kitajska je pooblastila Nemčijo, da jo zastopa v Rusiji. V Rusiji so se od 10. julija dalje vršile proti Kitajski velike demonstracije, v katerih so množice zahtevale, naj vlada v Moskvi ne popusti v boju s kitajskimi militarističnimi lordi v ničemur, nego naj se posluži, če potrebno, tudi najskrajnejšega sredstva, torej vojne, da prisili kitajsko vlado spoštovati sovjetsko unijo ter pogodbe. Enako izjavljajo predstavniki oficielne Kitajske, da ne popuste, naj pride karkoli. "Časi, ko so zunanje države vladale (Nadaljevanje na 7. strani.) Victor L. Berget nevarno ponesrečil Somišljeniki in nasprotniki br-zojavjjajo staremu socialističnemu bojevniku željo, da Ko se je dne 17. julija Victor L. Berger, bivii socialistični kongresnik in predsednik eksekutive ameriške socialistične stranke, vračal iz urada socialističnega dnevnika "Milwaukee Leader", katerega u-rejuje, ga je zadel voz poulične železnice in ga težko poškodoval. V umikanju pred avti se je zbegal, da ni videl prihajajoče kare. Po prvem pregledu so zdravniki izjavili, da ni upanja r& njegovo okrevanje. Ležal je dolgo v nezavesti. Po par dnevih so se pokazali znaki, ki so dali zdravnikom upanje, da okreva, toda ko to pišemo, jd njegovo življenje še vedno na niti. Victor L. Bergte je star 69 let. V ameriškem socialističnem gibanju je od začetka. Njegova, zasluga je, da je pridobil prej mnogimi leti mladega Debsa v socialistični pokret, -f v- katerem je postal eden najbolj znanih voditeljev. V medvojni dobi je bil Bergerju od-rečen sedež v kongresu z vsemi proti enemu glasu, ker ga zbornica ni smatrala z*a lojalnega državljana. L. 1919 ga je Predstavniki ameriških trustov so dvignili veliko kampanjo sa povišanje carine, s katero bi zaprli uvoz izdelkov iz tujih deiel in prodajali svoje brez zunanje konkurence toliko dražje. Vsako poviianje carine plačajo odjemalci, ne da bi imeli od "protekcije", ki so jo deležni trusti, kako korist. Vsako nadaljno povižavanje carine je atentat na iepe ljudstva, znači povečanje 2ivljenskih stroškov in večji profit molohu kapitalizmu. INDUSTRIALIZIRALE AMERIŠKEGA JUGA __ » Nizke plan v tovarnah na jugu bodo pomenile še večje znižanje plače delavcem v vzhodnih in osrednjezapadnih državah Prizadevanje za utrditev strokovnih organizacij med delavstvom juznin držav PROLETARK n je list, ki izhaja za vas. Ustanovili so ga delavci zalo, da bodo imeli svoje glasilo, na katerega se lahko zanesejo v vsakem slučaju. Širite in čitajte ga. Do poslednjih let se ameriška industrija ni širila na jug. Bila je koncentrirana največ na vzhodq in osrednjem zapadu. Danes pa se seznanjajo tudi patriarhalne, fevdalne južne države z indtistrializmom. Razne trgovske komore južnih mest priobčujeje v strokovnih bizniških listih na vzhodu oglase, v katerih hvalijo prednosti, ki jih ima industrija na jugu. Npr., tkalniška industrija na jugu ima sirovine doma; delavci so poceni, so pohlevni in so pripravljeni delati 10, 12 in več ur na dan; prometna sredstva so dobra; klima je ugodna, ker ni zime, kot je na vzhodu ali osrednjem zapadu. Premog, ki ga ima'jug v West Virgin i ji, Kentuckyju itd, je eno, kar vabi industrijo na jug, drugo je klima, glavno in osrednjem zapadu pred 20. in 25. leti. Marsikakšna kom*» panija gradi tovarno na jugu, j ker smatra, da bo prihranila samo na plačah delavcev o-gromne vsote. Tkalnice, jeklarne in razne' železolivarne so že dobro utrje- Ceilkey v Italiji v "sporih" s fašizmom Navidezna bitka za svetovni p res t id ž med fašizmom in papežem je samo maskst, s katero se zakriva zvezo med njima. Ves čas, od kar je bila objavljena lateranska pogodba, ki je papežu vrnila posvetno oblast in ga osvobodila "vatikanskega jetništva", prihajajo tu in tam v javnost vesti o sporih med cerkvijo in fašizmom. Večinoma vse so maska, s katero bi papežev dvor rad ustvaril v svetu mnenje, da ni napravil nobenega zavezništva z Mussolinijem. Resnica je seveda, da je dal papež fašizmu vse kar je mogel, v povračilo pa mu je Mussolini podelil popolno versko oblast. Katoliška ne v južnih državah. Goodyear ;cerkev v ltaIiji je fft4isMčna kompanija, ki ima tovarne avt- državna vera In duhovnik nih obročev in drugih predme- ob enem državni uradniki. tov iz kavčuka v Akronu in več . » . , , . drugih krajih, je odprl« nedav-1 Vj, '"'Vij ^H .°kr°,. no svojo prvo ovarno na j.,Ku ■ vemko-^htiinih Matov, k, ao v Gadsdenu Alabama. . "«atol.mma. To ao »e- Plače belih delavcev na jugu so nizke, črnci pa so plačani še veliko manj. Plača žensk je od 5 do 8 dolarjev na teden. Le malokatera prejema več. Unije ne le da niso dovoljene, nego so zabranjene. Kompanije so se od vsega začetka potrudile na podlagi svojih sku- AKTIVNOSTI SOCIALISTA NE STRANKE Novi tajnik stranke je prepričan v njeno zgodovinsko poslanstvo Zanimanje za socialistično stranko ter njeno delo vidoma raste. Število članov ter naročnikov na njene liste sa veča. Zbiranje agitacij tkag a fonda. Kampanja socialistične stranice, ki jo je vodila v prošli predsedniški kampanji, ji je dala mnogo novega življenja. Nele, dr. so se v aktivnostih pojačale skoro vse njene postojanke v važnejših okrajih, nego je pridobila zase mnogo prijateljev posebno v takozvanih liberalnih krogih, ki se bolj in bolj zanimajo zanjo. Clarence Senior novi tajnik socialistične stranke, je prevzel svoj urad ne samo z navdušenjem, nego tudi prepričan, da ima socialistična stranka vse pogoje za nagel napredek, in da bo pri združevanju ameriškega delavstva za samostojno politično akcijo imela vodilno vlogo. Ona je edina delavska] sodnik Landis v Chicagu obso- politična organizacija, ki ima dil na dvajset let zapora, ki naj bi ga prebil v federalni ječi v Lea ven worth u radi njegovega proti vojnega delovanja, za tako akcijo potreben aparat in izkušene člane. Svojo agitacijo bo v tem in v prihodnjem letu predvsem koncentrirala z toda ker je začelo po vojni pri- ozirom na municipalna vpraša-hajati streznenje, je na njego- nja. Korupcija je zajezdena s vo kazen federalna oblast po- 3VOjimi koreninami v občinah. zabila. Berger je bil rojen 1. 1860 v Avstriji. Po rodu je Nemec. Ko je časopisje poročalo o njegovi nezgodi, so prihajali v Milwaukee telegrami vso noč in Ves naslednji dan, v katerih so njegovi prijatelji in nasprotrfiki spraševali o njegovem stanju ter izražali željo, da kmalu okreva. To je tudi naša želja. KOLIKO BLAGA PRODA " AMERIKA RUSIJI. ■ » _ V prošlem letu je bilo uvoženega Zedinjenih držav v sovjetsko Rusijo raznega blaga v vrednosti $91,000,000. Nemčiji so ga v isti dobi prodale za $121,000,000. pa je—ceneni delavci. Delav-šenj na vzhodu, da organizira-ske razmere na jugu so danes j nje svojih delavcev preprečijo, take, kakor so bile na vzhodu' . (Nsdaljevanje na 7. strani.) katolicizma, daj edini listi v Itsliji, ki niso stoodstotno pod fašistično komando. Ampak fašizem zahte va, da so mu lojalni, in Musso-linijeva zapoved je, da se ne smejo umešavati v njegove posle, niti ne smejo biti urejevani v duhu kake separatne politične stranke. V Italiji je dovoljena samo ena. Včasi je kateri teh listov vendarle prelomil eno ali drugo ducejevo zapoved. Papežu je bil dan namig, di. naj uradnike teh listov poduči, ali pa bodo izvajane kon-sekvence. Dne 10. julija poroča iz Rima Wm. H. Stoneman čikaškim "Daily News", da je izdal papež. nalog katoliškim listom, da naj bodo urejevani po željah fašistične vlade. In-strukdje svete stolice so bile poslane tajno, niso pa ostale tajne. Vesti o "sporih" se medtem nadaljujejo. UREDNIŠKA STRAN "Psoletarca" je vedno zanimiva in važna. Ilustracije odgovarjajo duhu Časa in dogodkom z delavskega stališča. "Ves list je zenteuv, od prve do sadnje strani,'* pišejo naročniki» ki te resnice ne naglalajo radi prijaznosti. Koliko jtorite, da se "Proletarcu" dobi čimveč naročnikov? ■ HM —I—« Utilizacijske korporacije in trusti grade svojo moč s koram-piranjem občinskih uprav. Clarence Senior je veščak v vprašanjih, ki se tičejo problemov mest, in v New Yorku je izvolila stranka poseben odbor za študiranje municipalnih zadev, ki bo sodelovala z novim tajnikom. Zelo živahna je volilna kampanja, ki jo vodi stranka v New Yorku, kjer ima kandidate za župana in v vse druge občinske urade. Mnoge unije so ji obljubile sodelovanje. V volilno bitko je posegla tudi soc. stranka mesta Cleveland in. v Buf-falu, N. Y., kjer kandidira na njenem tiketu za župana Frank C. Perkins, sedanji predsednik ¡Trrsrne zbornici. V Wisconsinu je bilo organiziranih več novih postojank stranke in enako v mnogih drugih državah. Število naročnikov na njene liste se v tem letu veča veliko hitreje kot kedaj poprej po vojni. V Montani je bil socialistični voditelj Jamea D. Graham izvoljen za predsednika državne delavske federacije. V konferenci za samostojno delavsko politično akcijo so socialisti na najvažnejših mestih. Delo, ki ga ima stranka, je težko, toda ga izvršuje z navdušenjem svojega članstva, svesta si. da mora uspeti. Težkoče ji delajo nezadostna gmotna sredstva, in da se temu od pomore, zbira sedaj agita-cijski fond $50,000, in v tej akciji, kakor v vseh drugih, sodeluje tudi JSZ. 1,200,000 POROK V ZED. DRŽAVAH TEKOM PRO-SLEGA LETA. Leta 1928 je bilo v Zedinjenih drisvsh 1,200,000 porok in 192,087 razporok. Qlas€M iz |(|a $ c ga (J, i b a nji a 1 sira mednarodno braUtvo in pa | ia v tem VamenuVložnl"" Vil"'"oVnoma"ločilo" od" VuVžoVzn"e"[jim v mnogih »lučajih prižiga (da se nauči voditi boj za »vije | pojasnil, da sem bil v Budape-socialni sistem, v katerem ne bo'dajočim in mogočnim klerika-ga. se celo kadila in mire. . I pravice in ideale socializma. ,iti, kjer so obesil» nekoga, ki treba delavcu ubijati svojih i lizmom. Za ohranitev moči in I To delovanje je imelo za po-! Slovenski delavci v Ameriki; Proletarska kultura uči delav- je socialist Duhovni oče, pro-energij ter trošiti sredstva za nadvlade klerikalizma je ne- sledico dviganje delavskih kul- smo v tem oziru posebno obla- stvo, kako se mora unti v boju, kaJ Je *>cia- vsako pomoč, ki jo hoče nuditi obhodno potrebna popolna ne- turnih in političnih organizacij godarjeni—kulturo, takozvano kot bodoči vladar sveta, uči ga] lat7 Oledal je iz spovedne - nam vsiljuje od vseh stra- spoznavati lažikulturo vladajo* linije ter odvrnil: "Ne govori ^IWWWVWWWWWWWWWWW^ ji DOPISI I < MVWMñWWVVVMAMMAMMW O SLAVNOSTI 25-LETNICE . SN P J. NA YUKON U IN DRUGEM. Koafaranca JSZ. ▼ nadel jo 28. julija na Herminiju. Herminia, Pa. — Ko je bil program slavnost i 25-letnice SNPJ. _na Yukonu s končan, svojietmu bratu, kajti nova * vednost mas, medtem ko se v I ter ustanov. Delavstvo si je družba bo sama prevzela nalo- silnih medsebojnih konkurenč-' pridobilo s časom lastno dramo go medsebojne pomoči. nih bojih stoječi kapitalizem ni Negujmo s pomočjo naših mogel s temi idejami strinjati, konferenc čitalnice. Čimveč Za moderno industrijo, oziro-ljudje čitajo—ako Čitajo kar i- ma za njen zdrav razvoj je bil ma kakšno vrednost — toliko predvsem potreben delavec, ki razumnejši bodo. Carnegija, zna čitati in pisati in kateri po- sem Vel ored dTorano ksodru- ki je napravil veAiko ustanovo, stane s tem dostopen globokej- s katero neguje večje število ši tehnični izobrazbi. Kleri-knjižnic, so nekoč vprašali, če- kalizem je smatral tudi tiste mu ima v njih tudi radikalne čaae iznajdbo pisanja kot hu- katera ne bo več temeljila na knjige. Odvrnil je, da jih de- dičevo delo—v kolikor se je ti medsebojnem izkoriščanju, lavci tako ne čitajo in mu vsled kalo priprostega ljudstva. To-j V dolgih desetletjih ostrih bo- gu John Fradlu ter ga vprašal, ako je zadovoljen z izidom priredbe. Skomignil je z rameni ter dejal, da ne bo zadovoljen, dokler se ne bo množica v toli- in tudi lastno književnost; cilj vsega tega' delovanja je bil, dviganje delavstva iz globočin nevednosti, vzbujanje in razumevanje razrednega boja in končno, delovanje za popolno osvoboditev iz mezdne sužno-sti, s tem pa uatanovitev popolnoma nove človeške družbe, ki meri zanimala tudi za splo- U*a ne delajo škode. Povedal da kakor pov^>d tako so tudi'jev med m. Kot apostoli kulture nasto- čega razreda, ga vodi po potih o tem brezbožnem imenu. To pajo ljudje, kateri poznajo in plemenitih idealov ter goji med so peklenski duhovi. " Vpra-hočejo poznati samo kulturo njim čut bratstva in solidarno- šal sem ga, čemu, pa ae je raz-dolarja. V tem se odlikujejo v sti. Delavec, kateri se izobra- jezil, češ, da sem že okužen s prvi vrsti nmši "dušni pastirji" fuje v smislu buHoazne kultu-J pogubnimi nauki. Njegovo ne-in pa naši časnikarji. Prvim je re, ne bo nikdar postal zvest prijazno vedenje me je ujezi-lažikultura poklic, drugim pa bojevnik v vrstah proletariata, lo in sem hotel vstati, tedaj ps vprašanje borega koščka kru- ne bo nikdar spoznal resnice s* je premislil ter mi začel pri-ha, katerega si pač drugače ne ter bo taval vedno v predsod- j povedovati, da so socialisti it-morejo zagotoviti. Ker smo kih in v nevednosti in s tem ne- gubi j ene ovce, ki so se odpove-mal narod in kot tak ne nudimo hote služil svojim sovražnikom (dale Bogu in služijo sedaj hu-obširnega delovnega polja, in zatiralcem. Ako se hoče de-, dobnim duhovom. Peklu ne kjer bi vsak apostol našel svoje lavec izobraževati v smislu pro- uidejo. Ljudi navajajo v greš-"kalmuke", se taki gospodje letarske kulture, mora čitati no življenje, šuntajo proti cer-kaj radi oblačijo v plašč ne- knjige in časopise, katere mu kvi in kroni, zagovarjajo mo- . • 1 ■ V • L A___1 __—. J .1.. ... . Ml lv nt nO • M» nml nU ( r» J j« re8n,co* Delavci čitajo pre- tukaj zmagale potrebe razvoja žoazijo, oziroma med vladajo- w _ _ ITLulln \fívíi. »a J malo takega gradiva, ki bi jim in kapitaliatične države so u- čim in zatiranim razredom se strankarstva, hočejo biti torej, predočujejo resnico, katere ga nlstva—sploh, nezaslišno! Zs- «i IÍk f ; k¡ koristilo. Konference JSZ. se vedle postave, ki so določala je slednji dvignil predvsem v rekel bi, "nestrankarsko kul- vodijo po ravni poti napredka, bičeval mi je, naj se nikar več •Mseva a pri rea d, a aatenmi di ^ tud| y namenu izobraie. javen poduk v iju(fskih šolah.) velikih modernih industrijskih turni", zato tako radi pretaka- da se stalno utrjuje v svojem ne ukvarjam s takimi mislimi, Konsuia.spiosnosti in poseDno valnega delft Zastopniki dru- Tukaj pa je klerikalizem takoj deželah do visoke kulturne j0 krokodilove solze po maniri razrednem prepričanju, da zna kajti to je smrtni greh, sedaj, , , r h k itev Izobraževalne akcije ima- zopet pokazal svojo veliko stopnje in pričel ogrožati do starokrajskih liberalcev in hu- razločevati resnico <*d laži, k0 mi je vse natanko pojasnil fsll lllíhlirñ ^citl¿m>i ml ** na n^ih enakopravnost. Z zmožnost prilagajanja razme- tedaj neomejeno moč kapita- ranarodnjakov, kateri ljubijo svetlobo od teme. Izobražen, Za pokoro sem imel izmoliti 15 slit? in delati To ie nieíov združenimi močmi lahko zgra- ram in si je, računajoč z nepre- lizma, oziroma, vladajoče bur-cilj in je lep ckj dimo iz !*obraževalne akcije magljivimi okolščinami, zago- žoazije. V tem boju pa mu ni- v čim toraj nadzorstvo nad kultur- stva, katera mu je nudila bur- jamo dramske predstave—ka- rodnjaštva, nestrankaratva ali vedal, kako me je karal gospod I nem delovanjem: sredstvo, ki žoazija, hodil torej ni po po- koršnekoli, gojimo več ali manj klerikalizma; on ve, da je ta- pri izpovedi, ker sem hotel ve-—1 ... — katere mu je kazala bur- umetno petje, paradiramo (se- kim ljudem samo za njih lastnrdeti, kaj je socialist, tedaj ps žoazna kultura, temveč po svo- daj v lepih automobilih), ka- dobrobit, da zasledujejo s tem ¡je zrastel oče ter me nabil ia jih lastnih; izobraževal in dvi- kor nekdaj, z banderi in zasta- samo avoje lastne, osebne cilje, ob enem zabičil, naj si socia- gal se je torej s pomočjo svoje vami in se trkamo na prsa tem Taki ljudje ribarijo v kalnem, lista izbijem iz glave. To dvoje laatne, to je proletarske kultu- bolj vneto, čimveč je v naših ker si ne upajo pokazati prave pa je v meni še bolj podžgalo re, oziroma takega delovanja, junaških praih osemnajstega barve. • Nazadnjaški ao, toda željo, da bi kaj več izvedel t ki bo vršila kulturno delo večjem obse?u. V nedeljo 28. julija na svide- ^ bi moralo v resnici služiti dvi-nje v Herminiju! ganju ljudstva v etičnem in mo- Anton Zoraik. ralnem smislu, je pričelo služi-—— ti za razširjanje buržoazne PROLETARSKA IN BUR20- kulture v amislu, kakor je bilo AZNA KULTURA. opiaano v prejšnjih vrstah. Milwaukee, Wis.—Nikjer se Moderna industrija je dala ne zlorablja pomena izraza kulturnemu delovanju torej no- kultura ali kulturen toliko ko vo smer, obenem pa je povzro- Kakšne posledice je imelo amendmenta. Ker smo kultur- nočejo zgubiti svojih "napred socialistih. Nihče ni vedel o njih drugega kot to, kar so pi- narod, dokler jim ta polni njih kulturen delavec ne posluAa o če naše v s prošnjo, da bi me ________^_________________________________ malho, oziroma želodce. raznih krivih prerokov, kateri Bog obvaroval hudobnih soci- T Ao«^ «... ' prvovrstno prosvetno ustanovo, tovil nadzorstvo nad podukom, so služila izobraževalna sred-! Mi smo torej kulturni; prire- se mu bližajo pod krinko na- aliatov. Doma sem očetu po-10 vse se pnae, sem mu ae- L: ______.. . « . _ , . __________u.— 1 •___j____i. _ ir..1^!.»»« naotraniraratvo ali' .^»i _____j jal. Današnja slavnost je pokazala, da se bližamo temu cilju. Blizu tisoč nas je bilo skupaj od 10. zjutraj do pozne večerne ure, in nikjer ni bilo opaziti najlhanjšega prepira. Vse je bilo veselo. Pred leli je prišlo na majhnih in velikih priredbah prav gotovo do kake "fantovske rabuke" in tepeža, a sedaj se je to spremenilo. Udeležujem se priredb 30 let in sem jih mnogo opazoval. Rečem, da se je v tem oziru spremenilo veliko na boljše. Danea več razpravljajo, imajo večje obzcrje, argumentirajo o tem in onem, «kakor se od razumnih ljudi pričakujei Slavnost v Yukonu je izpadla stoodstotno dobro, če u-počtevamo, da so ubogi premo-farji danes najbolj tepeni delavci in da so njih plače aedaj tako nizke, da so nezadostne xa najnižji ameriški življenaki standard, pa pridejo rudarji vzlic temu na tolikšno razdaljo na slavnost, je to rea uspeh in tako delovanje, pač vidimo se-!ni, zato gradimo ali skušamo nih" pristašev, radi bi se kaza- daj jasno na velikih uspehih, graditi razne Slovenske in na- li samo kot napredni, toda bo- aali nabožni listi ali pridigali med naseljenci v Ameriki oso- čila, postanek in razvoj novega | katere je izvojeval v zadnjih rodne domove in ker smo ma- jijo se moči svojih somišljeni- iz leče. feno naslednjih nedelj bito med Slovenci. Ako prire- razreda v družbi industrijske- letih proletariat raznih moder- lenkostni, ne gradimo recimo kov, kateri vztrajajo v temi. V je župnik veliko pridigal o sodi dramsko društvo te ali one ga proletariata. Ta novi ras- nih induatrijskih držav, kjer jugoslovanskih—da ja ne po- takem položaju obračajo plašč cialistih—toda isto kot je pii-naaelbine enodejansko burko, red je nekaj desetletij taval v stoji takorekoč že pred odlo- stanemo nekaj — in ker smo po vetru, klanjajo se na desno | povedoval meni v spovedniei. je to že kulturno delovanje. Na temi, iakajoč potov za svoje o-; čilno zmago. To so torej sado- kulturni, ne gradimo delav- in levo ter kažejo vedno svojo Varujte se jih, je dejal, ker so kulturnem polju delujejo baje svobodenje, oziroma za dviga- vi delovanja proletarske kul- skih, kateri bi pomenili bodoč- napredno maako s kameleon- nost tudi za našo več ali manj akimi lastnostmi. kakor kuga. Knjiga mi ni prišla nobena v roke in delavski vse organizacije, najsibodo nje na višjo kulturno stopnjo, ture, katera se v svojem bistvu cerkvene, narodnjaške ali so- Iz početka so bili pojmi in eilji popolnoma razlikuje od buržo-cialistične. Povečini ljudstvo tega delovanja nejaani, brez azne. ne pozna razlike med kulturo začrtane ameri, toda z nasto- Proletariat v Ameriki je se- __ ____ in "kulturo", oziroma ne pozna pom očeta socializma, Karla veda tudi v tem smislu ostal da- majhni, in malenkostni še po gibanju. Ako hoče delavatvo, I Beadling, Pa. Prvi mi je pri- nadebudno mladino. 2rtve smo j To so torej one vrste zaje- čaaopis še manj. S tem . «a* purgarake kulture, zato ne vi- dalci v naših vrstah, kateri po- njem o socializmu sem se nspo-dimo v bodočnost in smo ostali vzročijo največ škode našemu tal v Ameriko ter dospal v pravega smisla te besede. Ce Marsa, je dobilo izrazite oblike leč za evropskim. Medtem ko smo organizirani v dramskih in ostro začrtano amer; s tem 'je evropski že davno razkrin-ali pevakih društvih, smo že je torej naatala nova doba, do- kal delovanje raznih krivih kulturni; ako priredimo para- ba razširjenja proletarske kul- prerokov, kateri so ga slepili z do z zastavami in "bando", že ture, kulture z lastnimi cilji in različno lažikulturo, ječi ame-kažemo svojo kulturo; le malo lastnim, posebnim delovanjem, riški še vedno v krempljih teh ^ _____pa jih je, ki bi se zavedali, da ki se je po smislu in smeri po- svojih najhujših sovražnikov in ob enem dobro znamenje" zl obstoji silna razlika med bur- ^ -- delavatvo. Dohodki- priredbe *oazno in proletarsko kulturo, so znašali $1,645.57, kar je v , oziroma med kulturo in kul-danih razmerah izredno visoka turo". vsola. Stroški so znašali vsled i Kultura ah kulturno delova-obš;rnega programa $1,367.24 |nje pomeni: Delovanje za etič-torej je prebitka $279.33. Po- no in moralno dviganje člove-lovico te vsote gre društvu v Yukonu za njearovo delo vrhu. | da bo res hodilo po poti prole- šel v roke "Glaa Naroda", po- Kaj pa je torej proletarska tarske kulture, se mora poleg tem pokojni hrvataki "Narodni kultura? Proletarska kultura črnih in narodnjaških, otreati List", nato "Edinost", "Glss pomeni dviganje delovnega' tudi aličnih "nestrankarskih" Svobode", "Zarja" ljudstva v etičnem in moralnem krivih prerokov. smislu, da se prične zavedati svojih pravic, svojega razreda, "Efficiency" v agitaciji za Proletarca Član kluba k. 37. Radnička Straža", "Znanje", "Hrvatski Glasnik", "Hrvataki List", "Za-jedničar", "Delavska Slovenija", "Delo" (iz Trsta), "Pi* sveta", "Radnik" in* končno "Proletarec". Tega imam mil Sodrug N. je vprašal sodru-: dobra. Upamo, da bodo po- , A , . , . ga P. neko nedeljo dopoldne, prečno tudi vsi ostali, štva; ker pa je tako delovanje kam bi šla „^dne. Yukonu za njegovo aelo m ah-^ Sodrug P.: Obiskat mislim V nedelio 28. julija bo v trud, osUlo pa se razdeli naočnikov Proletarca. l a ■ /J a ««1% K/\nn a Ia pa «w>apA m a/1 nitAmAfVOPil a» /v_ le razmere med premogarji ve- med njimi, posebno v Penni, zelo razširjen. Danes je situa- predvideva predvsem nadvlado j da jih bova dobila Um nad izobraževalnimi sredstvi,) Sla sta, in dobila sta ne le katere nam danes nudi družba; tistih par, nego tudi mnogo ta nadvlada pa pomeni, da so drugih. Sodrug N. je pridobil prava, višja izobraževalna še somišljenika K., da »o se k>-Mod veda."' Pri znan jež ašlu ž ijo sredstva odprta samo priviligi- tili agitacije. "Vsi trije bomo vsi. ki so na kakršenkoli način ranemu razredu, kateri si s tem več opravili nego samo eden. sodelovali ter pripomogli k u- i zagotovi moč za vladanje Vprašali so one, ki jim je na-spehu. Med zunanjimi udele- ljudstva, čigar naloga v takem ročmna potekla, in pnpravih ^^ položaju je, da skrbi za udob- vse, da so jo obnovili. Nato so nost priviligiranega razreda, se potrudili med nenaročnike, Buržoazno kulturno delovanje in jih pridobili osem. nosi torej popolnoma buržoaz-j En sam bi ne dosegel toliko.1 f1™™ kma.lu ^"i*™1 v boIj ni izraz, je usmerjeno potre- Trije skupaj so se vzlic agita-1 bojevnega ,n optimističnega, bam in ciljem vladajočega raz-'«jj vmes tudi zabavali, in pik- • rojakov, in še največkrat pa k0 naj mi pojasni, pa je dejal, !kaJ 80 socialisti. Cital dejstvo, da nima dovolj močne da skorogotovo zato, ker ni do- ninogo iz naše književnosti, Robotnik". Sedaj razumen, čemu se jt duhovnik jezil nad mano, ko sem hotel, da bi mi pojasnil, liko boljše, je bil Proletarec Priljudnosti in zgovornosti. Po ber človek. Ali kaj je storil? ninogo tudi nasprotnega aoci- par neuspehih, posebno še če Moralo je biti kaj zelo težke-zaide v družbo, v kateri ga od' gAf je dejal oče, kajti on je so- alizmu, in razumem, zakaj «o smatrani za "hudobne duho* cija za premogarje zelo zelo j v.»eh strani šibajo, obupa. Lo- cialiat. Zopet nisem vedel, kuj,veM- Danes ni treba več toliko ženci smo opazili goste celo iz oddaljenega Clevelanda ter Homer Cityja. V nedeljo 28. julija ob 10. dopoldne §€ Zberemo v dvorani druš št. 87 ŠNPJ. v Hen^iiu Penni boli potrudijo v agitaci- signirati ni dobro za človeka. jai sem vedno, da socialist ni ¿e socialist. Na stenah njego-ji za ta list, pa se bo tudi duh Najmanj pa je to priporočljivo dober človek", je dejal oče in veKa stanovanja sem videl n»-resigniranja med našim ljud- v agitaciji, kajti resignacija v je napeljal pogovor drugam. božne slike. Pojasnil mi j* da so jih nanesli otroci, ki o- Zborovali bomo do 4. po pol-¡ reda. nik jim je prav hitro minil. vfkii , Ako ste prejeli opomin, da dne. To bo konferenca JSZ., Pred nekaj desetletji je na- • % vam je naroinina potekla, jo katere delokrog je zapadna; stala potreba za ustanovitev^ V poletju listom navadno ze- obnovite. Prvič je to potrebno Pennsylvania. Pokažimo J. javnih ljudskih šol, da se z nji- j j0 padejo dohodki. Veliko lju- zato, ker hočete, da list redno Fradlu, da smo v agitaciji, kajti resignacija v je napeljal pogovor drugam, takih slučajih pomeni prizna-j Na pomlad, vračajoč se pro-nje poraza. Naj se lotita agita- ti domu, sva se ustavila pri1 biskujejo nedeljsko šolo cije dva ali trije skupaj, pa se mojemu stricu v Zagrebu, ki je bodo desetim lažje in bolj u- imel štacuno in gostilno. Po- spešno odgovarjali. I Ali na sejah kluba razprav« Izražal sem svoje nezadovoljstvo, da bi napredni rojaki dopuščali otrokom v cerkven« sposobni priti mi med" ljudstvom iztrebi ne-1 ^ ^na počitnice, busine^'jei dobTvate, d^ič, kir mor^ Pro- o agitaciji za svoie liste,' v veiikemVevilu tudi na zbo- pismenost. Takrat smo videli. v 8pi0šnem slab in ljudje manj letarec svoje obveznosti redno 0 koraklh pojačanje kluba,' o razmerah v naselbini in o ^ \ V I 1 f\ lil 9 L V lil %| % M ■ ■ ■ — — m j - , m ~ w W --------— — rovanja organizacije, ki propa- da vladajoča buržoazija ni bi- ¿itajo. Kar se tiče naših čita- plačevati, in tretjič, ker je po- ------------- ■ ■ — --—i—i ii11* n—tel je v, jih gre le malo na po- trebno, da Proletarca čitate. .ar tiče V poletju ne čitajo Slednje je najvažnejše. Ko ob- Napravite^®yo^ej«je živahne s ^ tudi črni Kranjci, sem se ču- fjl I • cunice. v poieiju ne cuajo sieanje je najvažnejše, ivo oo- — aa\~ —v i ai / Ol€ mi nc QT€ mnogo manj kot pozimi. Za a- navijate naročnino, opozorite tem, da delegirate nekai čla •L . & gitacijo pa je skoro več prilike, na to še svoje prijatelje, da se ?ov'kl bod<> govorili vsaki ne- V glavo: vedal sem mu zame veliko no- ^^m vico, da so v Budapešti nekoga Sol°» Wer jim zapirajo pot no obesili, ker je bil socialist, spoznanja z vsemi mogoči»« Stric, kaj je socialist?" ključi. V starem kraju » o- me je pogledal r in se tr°ei morali v šolo, v kateri j« razhudil, "šta, šta govoriš!" bila vera obligaten učni prit» m t, tukaj pa ni te zahteve, torej čemu podpirati ustanove, • katerih vemo, da škodujejo dil jaz. Gotovo, da so. Bil ilalavaivaT Dejal nftt°» dft mi bo raJŠe aeiavKva . pokazal "bele" Kranjce. Kaj predku. Kake koriâti morej« kajti velikih piknikov in manj- kdo izmed njih nanj naroči, ših izletov je zelo veliko, pa a- nov k. ooao «ovonn vsa«, ne - ■ gUrS¡ priíakovati „ iVoj« f tuj Zm T'irZ ZtZ, K^VJU. Ljubljani itd., a irnih troke. ie jih poSilj.jo v tU,__potem Pft.nal.b0 8p!°in» Kranjcev še nisem videl. Stric božne Sole? K,l„ mi mo« » ({'tatorju vsled tega ni treba od y proilem seznamu naročnin ™H?Tot uiljK^ulfif ^i-il* *e mi je smejal ter mitolma- zadovoljivo pojasniti? hiio rln hii? npern dnhi liudi. j. ___im i,__:A ri Ul Kiuu, HKO ie mogoče, ... m 1 ^ • • a •>% a Lr a a a_* a 1« al ^ __ _ A _ 1 _ . ^ _ ^ ^ • m Ako je človeku za srečno hiše do hiše, nego dobi ljudi, je bi,0 izkaZanih 101, kar je ^ ^^^ RKa°čil slovensko deželo. Beli Na sestanku z nekim drugi« življenje predvsem potrebna ki jih išče, ob tattfc priložno- |epo število, ob enem je bilo *r. . *lx vec Kranjci so bolj kot Hrvatje, a rojakom, ki se tudi prištevaj vera. kakršno uče naši franči- 9tih v skupinah. Za uspeh pa najvišje, od kar Proletarec I«-';' u "črniM «e nosijo "švabsko". Od naprednim delavcem, je pH* škani, kako to, da se tudi ver- je zelo priporočljivo, da dobi haja v tej obliki. Proletsrec je | {r ,. «kumipjsi je, ioiiko gocim|istov nigem več blihiklf iqm pWvor tudi o veri. "Enkrst^ niki ne počutijo srečne, kadar vsak agitator enega ah dva, ki že prejemal od agitatorjev nad w J ' . ¡da sklenil sem, da doženem, bil Bog," je dejal so plače nizke, ali če priman- mu bosta pomagala. 'Troleta- gto naročnin vsaka dva tedna, kaj in kdo so. Oče mi ni mogel "kajti kak0 bi moglo dfuft* kuje jela? Zdi se mi, da je pa- rec" je prošle mesece v številu toda navadno je bil na potu a- Poročajte v Proletarcu o nič določnega povedati, stric, vse to nastati?' ..r.^ ... r-----— - -»—- • .....—' »o jin posian «i h i ii i «KiiauMji, r---—• i,«»nr vprasai o len peti". S pravljicami o čudežih, agitacija običajno nekako po- kar zopet dokazuje, da se na- niajo čitatelje, kajti listi so edi- katerega sem naletel, pa ni bil boljše" noačeni Ce ss blaženostih neha, bo napredoval, če agita- ročnine dobe, če se hočejo agi- ni, iz katerih i*vedo. v koliko vljuden in je hotel le vedeti, teh vrsticah čuti pril si delavci ne izboljšujejo svoje- torji ne vzamejo počitnic. Prva tatorji potruditi. ga stanja, pač pa patri. dvn tedna v juliju sta bila zelo je katera naselbina aktivna ali kaj in koliko sem grešil. Ii- ga prosim da odgovori v neaktivna. ■AIM «A in m II MAt.a. 1^1.________A _»--Ul povedal sem se in mu potem Ictarcu. Anton voriti besede. Potem amo te pogovorili o marsičem ii dni, k» ao za nami, in o rečeh, ki so danes pred nami. M . . 1N miFNi UA7NI P? omenjeni slavnoati sem * H- P ridel tudi nek0,ik0 "vratni- PRlJATtUl. kov, ki pa ne pridejo v unoštev W-t A11U. Wis.-0 konven- kajti , koriUrjiTjednota Ae ciji SNPJ. se &e vedno piše da- vedlM) obračunala, in dokler ji si je ie tedne za nami. Delega- bodo stali ob strani socialistične so podali svoja poročila, ^ mialeči ni zanjo ^^ vsak po svojem uverjenju, ka- ne nevarnoati. Socialisti propa-tera so društva sprejela na giraj0 poiteno plačo za pošte-znanje, a člani se za informa- no MOf xato tudi piaiujej0 po cije v glavnem obračajo v za- zasluženju. pisnik, v razna tiakana poro- Mnog0 smo čuli o "bloku", v čila in polemične spise. katerem sta prednjačila Turk i Opazili smo, da so se v S. N. jn Berger. Turk je kričal dr- P. J. že precej globoko zajedli ¿ite UU, v stari kraj bo odne- koristolovci, kot že večkrat po- 8ei blagajno, pri tem pa je __: s« i« hi In trpha mnotro _____¡1____ priznanja ------. uiucevai vsaaega, ki ga ni ma- be, je pa na mestu, če se včasi rai. g svojimi bedastimi okrož-pomenimo tudi o osebah. Bil njCami je dosegel pač toliko, sem aktiven v bojih za delav- e jednota več kot pa - ril, kolikor sem mogel, d» je interesi par lakomnih posamez-SNPJ. rasla in procvitala. I- nikov, so glasovali tako da je mela je težke boje in krize, to- bilo jednoti koristno. Marsika-da z delom svojih požrtvoval- teri delegat rtii je dejal, da nih članov jih je prestala in Turk ne bo nikoli več glavni premagala. Gazili smo blato tajnik, ker je pomagal na tako po kempah v agitaciji za S. N. zvjt način, da jednota ni prišla P. J., in mnogi člani so posegali J(j0 tistega posestva in povzro-globoko v žep, kajti bili so stro- da je potem iz tega nastala ški, bila so pota, treba je bilo afera, ki je SNPJ. mnogo ško-nabaviti to in ono. Take misli dovala. Počasi se svita in tako prihajajo v spomin pionirjem, je prav. Poglejmo, kakšno reč ko čujejo, da imamo v SNPJ. je počel M. Turk proti Franku sedaj člane, ki ji zaračunajo petriču, katerega je na kon-vsak cent, ki ga potrošijo zanjo venciji v Waukeganu obdolžil, . m ji dajejo celo pretirane ra- da je živel menda 25 let od de-čune. Dvajset dolarjev za tak- laVskih žuljev. Petrič je naši, ki ne bi smel stati niti dolar, pravil za jednoto posebno nje-za čiščenje obleke, klobuka, za na prva jeta mnogo in jo pod-tretanje itd.—to ne more biti pjrai z mnogimi koristnimi agitacija za SNPJ., pač pa je predlogi in načrti. Agitiral je izkoriščanje njene blagajne. | kakor so agitirali drugi, njegov Ko je bila Jednota še mlada, kritik Turk pa je bil plačan za so se rinili k nji od časa do ča- vsako delo, ki ga je izvršil v S. sa takozvani narodnjakarji in N. P. J. Sam je dejal, da na-"svobodomisleci", po domače, redi vse za denar, in da vse ljudje brez prepričanja in z podpiše, če se mu plača, vero za dolar. Bilo je treba Mr Turk ge je na sedmem parkrat napeti vse sile, da^se zboru izrazil pred me- je jednoto obvarovalo pred noj na vprašanje, kam da spa-kontrolo takih 'nestrankarjev'. da oziroma pripada, da nika-Na čelu bojev za čiščenje mor> da mu ne mi0re njhče nič smetja je bil Jože Zavertnik, ali očitati. Torej človek, . ki se je boril neizprosno Pred", ki nikamor ne pripada» si jem-no je postal urednik njenega jje pravico vreči kepo blata na glasila in ves čas pozneje. človeka, kakor je Fr. Petrič, Prepričan sem, da ji je otmel ^ gi je v zg0dovini dela za pro-mnogo tisočakov in da je zaeno buj0 slovenskega delavstva za-a sodelovanjem drugih pošte- gotovil neizbrisno poglavje, nih bratov in sester dosegel, da Atentat na demokracijo in je SNPJ. procvitala gmotno in praviCe članstva, ki ga je vse-moralno kot delavska organi- ^val Turkov predlog za reor-zacija. Jože Zavertnik je bod- ganjzacijo jednotine uprave ril sto je brate i® »odruge, po ^ „j^pvira vodstvom, je na-nasprotnikih pa je udarjal na pravil 4jc0 neg0 tudi jednoti tega zrasla v najjačjo podpor- na gtroških. Ako bi on imel v no organizacijo med ameriški- §eW ponos, bi takoj ko je kon-mi Slovenci, daai ni prva po venci j a zavrgla z veliko veči-starosti. I no njegova provizorična pravi- Na tem meatu se pridružu- ^ moraj VZeti svoje pokrivalo jem onim, ki mu na 18 letnem ter M posloviti. Prejel je ne-službovanju v uradu, katerega zaupnico za svoje delo, in kaj je zapuatil na prošli konvenci- je ^ čakai na konvenciji? Vi-ji, izrekajo priznanje za dobro deh sU—tajnik je hotel biti! izvršeno delo. 1 Konvencija ne bi prelomila no- Med konvencijo sem se urie- beneg* pravila, 6e hI Turfcu re-kežil slavnosU 25 letnice SNPJ. kiEf tvoja pravila mo sa vrgli, v dvorani Havliček-Tyr» v Chi- ti pa ^oži račun do te seje in cagu in se divil kraani prired- 8 tem ^ tvoj urad konča. Na-bi. Na odru sem videl starčke, melto tega so mu dali dnevnice ki so bili navzoči ob ustanovit- za vl€h 12 dni in še plačo povr- vi SNPJ., videl sem pionirja Jo ! hu za zavrien0 delo. Konven-žeta Zavertnika in pa mlajše cya ^ gtaia mnogo tiaočakov, člane, ki nadaljujejo z započe- v SNPJ. pa je veliko družin, ki tim delom. Srce mi je rajalo zej0 težko plačujejo asesmen-veselja ob tolikšni udeležbi. te Naj delegatje v bodoče to Petindvajset let smo gradili, in premislijo ter napravijo v ena-glej, kako lep rezultat! Človek kih lučajih kratek proces, pozabi na težkoče, ki smo jih, Morda se bo dobil kdo izmed imeli, na blato in vae druge ne- prijateljev teh, ki jih kritizi-prilike, kajti delo je bilo uspe- rafTlf \n bo dejal, da sem stran-šnol Namenil sem se, da bom kar fn oseben. Nasprotno. O-čestital Jožetu, in ko sva se se- s€bni so tisti, ki odpuščajo ne-stala v dvorani, sem mu segel v poštenjakom vsak prestopek in roke, glasu pa ni bilo iz grla. blatijo poštenjake. Največji Čutila sva oba, kar bi imele go . stranfrarji so tisti, ki pravijo, —"—————— da ne pripadajo nikamor. Spoštujem vsako stranko in prepričanja vsakega človeka, če ima prepričanje. Oseb, katerim je prepričanje dolar, pa ne morem spoštovati. Na shodu tekom waukegan-ske konvencije SNPJ. je dejal E V Debs med drugim: "Slovenski delavci, pridružite se Slovenski narodni podporni jednoti in politično Jugoslovanski socialistični zvezi. Obe LEP IZLET DETROIT3KEGA KLUBA. Detroit, Mich.—V nedeljo 7. julija je priredil klub št. 114 JSZ., izlet k jezeru Upper Strait. Ob 6. zjutraj je še lil dež, a vremenski bogovi so se nas aocialistov usmilili ter nam po nekaj urah naklonili lep solnčni dan. Imeli smo najet bua, da so lahko šli tudi oni, ki nimajo avtov, kateri je bil čisto poln, toda še niso mogli vai notri. Mi je zelo žal, da ni bilo mogoče vsem ustreči. V načrtu imamo še en tak izlet to leto. Kot razvidno, ae naši rojaki sedaj bolj zanimajo za take izlete, *kot za piknike; bilo jih je 42 avtomobilov poleg onih na busu. Izletni prostor je zelo kep in nudi zabavo starim in mladim. Otroci imajo veliko veselja, ker imajo tu priliko, da se igrajo v vodi. Razlegale so se fantovske in dekliške pesmi, obrazi so ogoneli od solnca, in vsa družba se je neprisiljeno zabavala v naravi, ki vpliva tako blagodejno na človeka, kateri je priklenjen na delo v mestu. ' Ni pa se pozabilo, da je to zabava delavcev. Rojakinja M. Jurca je šla od enega do drugega ter nabirala prispevke Proletarcu v podporo. Ljudje poznajo veliko vrednost tega lista in so to pokazali tudi ob tej priliki. Skupna vsota, ki je bila zbrana na izletu, znaša $21.55. (Imena bodo objavljena v izkazu "Listu v podporo".). "Proletarec" potrebuje podpore. Je naš list, izhaja radi nas, in naša naloga je, da ga širimo in da mu stojimo na strani tudi z gmotno podporo. Anton Jurca. rt^-^AlU I radl» uredništvo njenega glaai- Kazna poročila I la Populaire in razni drugi de- f. Isvski uradi. Poslopje je v sre- Ropanje postaja v Chicagu ihnVeio?me.u.emu najvažnej" bolj in bolj cvetoča obrt NAD 71,000 CIVILNIH TO2B VLOŽENIH TEKOM POL LETA. Na čikaških municipalnih NAS POTOVALNI ZASTOPNIK V VZHODNEM OHUU j« sodrug Joaeph Saojr is Bridgeporta. Zadnje čaae se je mudil na agitaciji v Piney For-ku in oMiških naselbinah ter v Majmardu, Ohio. Povsod je uspel. V zadnjem pismu nam poroča, da bo s agitacijo na- ČLANSTVU JSZ. V LA SALLU U Salle, III.—Na prošli aeji kluba št. 4 JSZ. jc bilo sklenjeno, da se naše seje v bodoče vrše vsako četrto nedeljo v mesecu po seji društva "Edinost", katera neha okrog tretje ure popoldne. Prihodnja klubova seja ae» torej vrši v nedeljo 28. julija ob 3. popoldne. Člani so vljudno vabljeni, da se je u-deleže, ker je treba rešiti več važnih zadev. Frank Martinjak, tajnik. Pred leti banditstvo v drugem največjem ameriškem me- - .............-........ ..... . . stu še ni bilo toliko razvito, da «odiščih je bilo vloženih tekom ¡T^ £T? mu ^ ^ bi si roparji upali v glavni del Prošle polovice leta 71,434 ci- . Pnh?™ioin*d*Ij?1 28 meata ob belem dnevu v naj-|vilnih tožb, na kriminalnem pa ¿^V* naaolbiM» večje stavbe in k glediAčnim'je bilo 156,379 zadev, in v obeh blagajnam ter ropali. To se je!»lučajih so bile večinoma reše- ^ *«»;fljoniko«n, da «odelujo-spremenilo. Cikaški 4biznU' išče ne- Razen teh je bilo tisoče za- B. n)tml. Vi protekcijo v privatni policiji, dev na raznih drugih sodiščih »^««ti ogU- ker se na mestno ne more več v tem mestu, kar dokazuje, da se *>nieriftk' druziixak. kol^ zadostno zanašati. Ljudi, ki ae je mnogo ljudi, ki kršijo zako- ar ,n Prolctarca preživljajo z ropi in s tatvina- ne. mi, je v Chicagu tisoče—pravi-1 — jo da okrog 40 do 50 tisoč, in;MORALA V pri tolikem številu več ali manj svobodnih tolovajev je pač treba straže! Kriminalni val, kakor ga naziva predsednik Hoo-ver, je izpahek, ki ima svoj vzrok v zločinskem sistemu kopališčih. Kopalne obleke grabeštva, pohlepa po uživa- morajo biti posebno za ženske ITALIJANSKIH KOPALIŠČIH. Iz Rima poročajo, da so italijanske oblasti na željo Vatikana začele z drastičnimi na-redbami za moralne reforme v ANTON ZORN1K HERMINIE, PA. Trgovina S m*ianim blag Peči In pralni «troji naia potobnoaL Tel. Irwin 2102-R 2. nju, izkoriščanju ter nizkih plačah delavcev. Cemu bi človek delal za $20 ali $25 na te- take, da ne vzbujajo nikakega seksualnega apela". Manj stroge so oblasti v kopališčih, v den, ko jih toliko in več lahko katera zahajajo bogati turisti dobi na večer, če je količkaj,iz drugih dežel. Radi denarja "sreče"? si misli deček, ki je|se miži tudi pred "pohujša-rastel v slums. Posledica je, da njem'', se odloči za "lahko življenje "Zločinski val" je eden izmed mnogih argumentov za zgraditev velike delavske stranke s socialističnim programom in ideologijo. 18S MILIJONOV DOLARJEV PREBITKA. Ameriški finančni tajnik Andrew Mellon je sporočil, da bo znašal prebitek zvezne vlade ob zaključku fiskalnega leta, ki je končalo 30. junija, okrog 185 milijonov dolarjev. Državni dolgovi v istem letu so bilK 4 nižam ss 673 milijonov dolarjev. Prebitek je nastal < največ vsled velikih dohodkov o na dohodninskem davku. Dr. Andrew Furlan SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 3341 W. 26th St.. ChicACo. IH. Uradne ure: Od 9. do 12. dov.. od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tal Crawford 2893. Tol. na domu Rockwall 2816 SLOVENCEM PRIPOROČAMO Kavarno MERKUR 3551 W. 26th St. Chicago, III. (V bližini urada SNPJ I* Prolatarca). TINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. »»»♦»»»»»»»•♦»»»♦»♦»»»»♦»J 1724 S. Sheridan Rd^ Ne. Chicago, III. RADIO APARAT, ki je den $275, bo oddan na pikniku društva "Pionir" ▼ Willow Springau pri Sterii-narju v nedeljo 28. julija. Naznanilo ▼ prejšnji številki glode vrednosti radio-aparata je navedlo premajhno vsoto. Poleg tek mnogo drugih nagrad. Pridite vsi. Priredbe klubov J. S, 7* in drugih organizacij. Jeni. HERMINIE, PA — Konfaranca JSZ. m *a*a4»a Pa.no * a acial ja 28. jultia ab 10. d—«Ida«. DETROIT, MICH.—Piknik Maka it US JSZ. v aadalja SS. jvltja na Puklov* praeter*. Avgust. WAUKEGAN, ILL. — Piknik klaka it. 48 JSZ. v na^alja 4. av- CHICAGO, IL!--"Maa«lifkt" piknik v —k«U 10. avfueta «vačar v vrta rojaka Kaflna v Willow vH). CLEVELAND. O.—Piknik U«-ka it. 27 JSZ. v mM Ja IS. avfu-•ta na MoiilniSarjavi fanai. IRWIN, PA — Priradka stranka okraja WoeUaarolaad v Craankan parka kliau Irwin» v pondMjak 2. «apteaakra aa Lakor Dajr. ' WAUKEGAN, ILL—K an f aran-aa JSZ. sa Wiaaewin llUnaU v nadalje 20. —»t—ikra. Oktakar. CHICAGO, I LI__V nadalja 27. afctakra dramska predstava kluka it. 1 JSZ. v dvorani ČSPS. BLAINE, O.—Konferenca JSZ. ma ▼ škodni Okie in West Virginije v nodolio 27. oktobra. CHICAGO, ILL__V nedelje 3«. novem kra koncert pevskega «kera "Sava" v «Korani SNPJ. CLEVELAND, O. — "Zarja" a-prison na Zakvalni dan v četrtek 28. nevemkrn v S. N. Domu opero MUrk grof Celjski". December. CHICAGO, ILL — Silvestrova sabara kluka it. 1 v tarok 31. k- (Tajnike Wie bor prosimo, da datume svejik pri-jik «vrotime r ta se- NASl PIKNIKI V CHICAGU. Ckicago, III.—Piknika, ki so ga priredila čikažka društva SSPZ. v nedeljo 21. julija na Steržinarjevem vrtu, se je udeležilo izredno veliko ljudi. Par sto jih je bilo iz Clevelanda. Med posetniki je bilo več odbornikov SSPZ., slikar Jakac, ki je na obisku v Ameriki, predsednik JSKJ. Zbašnik ter več odbornikov SNPJ. Številen je bil poset tudi od strani mladine. Prihodnjo nedeJjo bo imelo v istem vrtu piknik društvo "Pio-jneer" št. 659 SNPJ., v sobot« 10. avgusta pa ima "moonlight" piknik na Keglovem vrtu v Willow Springsu pevski zbor "Sava". SUHASKI DUHOVNIK OBTOŽEN BUTLEGANJA. Rev. M. B. M c En tire v Mar-|f shallu. Ark., ki je tekom pro- 1J ► Goopodinle. zahtevajte v trgovi- ; šle volilne kampanje grmel z 1 ♦ nah kruh " naAe P«1^™®- J leče proti Al Smithovemu "mo- ; ROYAL BAKERY SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA ANTON F. ŽAGAR lastnik. "NEW LEADER" anglaski socialistični tedn& Iahaja v New Yorku. Naročnina $2 na lato, $1 na pol leta. Naj-boljše u reje van angleški so-cialiatični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi Naročnino sanj sprejema "Proletarec" eaaeaesseeeeeseeeeeMeeo MARTIN BARETINC1C POGREBNI ZAVOD 324 Brood Street Tal. 1478. JOHNSTOWN, Pa. kraštvu", je bil aretiran ter iz-l....................... puščen pod $1,000 poroštva, ¡1 ker je imel, prodajal in prevažal alkoholne pijače. V teoriji torej suhaAki fanatik, v praksi pa-—h i pokrit. FRANCOSKA SOCIALISTIČNA STRANKA IMA SVOJ DOM V PARIZU. Nedavno je bil v Parizu na Rne Victor Maase otvorjen dom francoske socialistične stranke, ki jo stane nad dva milijona FRANK MIVŠEK Coal, Coke and Wood.—Gravel WAUKEGAN, ILL Pkone 2728 «»HII»IIM>MM»IIHMM»» ♦»eee»e»e»eee»»»e»e»e»ee»t 'The Milwaukee Leader9 Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6 na lato, $3 sa pol leta, $1.50 sa tri mesece. Naslov: 828 Juneau Ave. ftranlwyv. V njemu so njem u J ( SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V DETROITU. Sojo socialistfeMta klubu H. 114 J. S. Z. so vrle tpsJm tretjo soboto v moeecu ek S. rrečer v narednik proatorih na 11« Sfat Milo Rood. Apeliram na vso aaio saani-iljoniko in sknpatičarje, da aa nam pridružijo in poe*anojo aktivni ¿lani naloga kluba In socialistične stražo. • TAJNIK. Sodrugom t ClereUndu. Saja kluba It. 27 JSZ. m vrie veak prvi potek ob 7:30 svočar in vsaka tretjo nedeljo ek 2:30 popoldne y kl übe-vik proetorik v Slov. narod. domu. Sod rugi, prikajajte redno na seje la pridakivajte novik članov, da ka asid napraviti čim več aa polju socialistične vsgoje ie v borbi sa naia prava. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik 'TROSVETA" Ust stana ma celo lote 88.00, pol lota pa $2.80. Ustanavljajte nora dmfttvs Deset članov (L*) je trebs sa novo društvo. Naslov sa Ust in sa tajništvo je: 2887 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILL. Ako hočete kiti DOBRO ZNANI morate kiti ČEDNO OBLEČENI in da sto čedno oblečet&i, morate nositi OBLEKO NAREJENO PO MERI ia čistega volnenega blaga $25 John Močnik 6517 St Clair A ve. CLEVELAND, OHIO Tal. i Rand. 3131. umu.................»! VINKO ARBANAS 1320 W. iStk St.. Ckiacgo, III. Telefon Csnal 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Isker a sveiik cvetlic sa ploae, svatbe, peg reke. Itd. Zsatop. sa Whitkig, Ind. in okolice: S. Grakovac in Jorock, 401—131st Street Tel. WMtinf 828-R. ! Dr. John J. Zavertnik \ ZDRAVNIK IN KIRURG | ► Urad, 3724 Wast 2Stk St. Stan 2228 S. Ridgeway Ave- 1 Ckicago, 111. Tel« na domu Crawford 8440, ! v uradu Crawford 2212-2213. ; Uradu je od 2. do 4. pop., in 8. | do 8. zvečer isvsemii srede in < nedelje. < ■ ■Mi IHIIIIII iSSSSiSSSSS iS Peticrs RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndalo Are., Chicago, III. Tal. Crawford 1382 Pristna iu oiouana domača jedila. Cene sns a rne. P otročka tečna. iiiiiiMWiiiiiiiiiiiiiiiiii Ce hočete dobro, trpežne harmonike, se obrnite name Bu iäa I s del njem jik lično s vsakovrstnimi okraski b celuloida. Pičite po cenik. John Mikuš 6607 Edna Ato., CLEVELAND, O. DR. OTIS M. WALTER ZRAVNIK IN KIRURG 4002 W. 26th SL, CHICAGO, ILL. Uradne ure v uradu od 2. do 4. popoldne in od 8. do 7:30 »večer. TEL: LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 8. do 10. dopoldan ob torkih, četrtki! in sobotah. Victor N&vioshek 331 CONEMAUGH. PA. Trgovina društvenih potrebščin kot regalij, prekoramnic, snakov, kap, uniform, itd. Moja poeebnost je iadsftovaa-je lepih svilenih sastav, slovanskih, hrvatskih in ameriških, po salo smernih cenah. Zaloga godbenik inštrumentov vse vrst, ter finih COLUMBIA GRAFONOL od 830 do 8280 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moja geslo je: Zmerne cena in tečna pssiis^n Pišite po moj veliki cenflt. Naročila poMjam v vae kraje Zdruftenti driav. Za obilne ao> rodila se toplo priporočam ..............................................M 88888» POŠLJITE DENAR POTOM BRZOJAVAI MILLARD STATE BANK 3643-3646 W. 26th St. at Miilard Avenue, Chicago, IU. ¡ pošilja denar v Ju^oalavijo brsojsvno bres posebnih stroikev sa krsojav, bodW ▼ dolarekih ali v dlnamklh nakazilih. Poakana yaota bo isplačana ns poétnem uradu v 3. do 5. dn«4i, in to bres odbitka. Mi eno potrošili mnogo časa in denarja, da smo uvedli U isredni na«n poWjanja denarja pepelnema V raso korist. Posluiite se ga. in nikoli več ne boste ns drug nsčin pošiljali svojega denarja v stari kraj. NsAe brsojavne cene so običajno niije od počtnih cen bodisi katerekoli druge banka Za pošiljanje večjih vsot vprašajte sa naše poeebne cene. URADNNE UREt _ V pondeljek in četrtek od 8. a jutra j do 8. svečerj v torek, srede in potek od 8. sjuftraj de 8. popoldne) ; v soboto od 8. sjutrsj do 3. popoldne. ............................................................................. PROLETAREC Li t za in tmr m »m delavskega ljudstva Uhaja v»ak četrtek Maji Jugo*Jo*an«k« Delavska Tiskovna Družba. Chicago, 111. ^laaiio Ju calovauaka Socialistična Zvoao N*M>CNINA sa Zadinjeoe driavs ia Kanado, »a celo ieu> 3.00; ta pol leta $1.75; sa četrt leta %IJ>0 — ia^MMivo: xa celo lato $8.60; sa pol leta $2.00 Z-JU-—---i— , ------- rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu naj-poaneje do pondeljfca popoldne »a priobčite* v številki tekočega tedna __ PROLETAREC Published tvery Thursday by the Jugoslav Workman's Publishing Co., Inc. -___ Established 1906 Editor____________Frank Zaits Business Manager___Charles Pogorelec__ SUBSCRIPTION RATES: Untied States and Canada, One Year 3.00; Six Months $1.7»; Three Months $1.00—Foreign Countries, One Yeai $1.(0; Six Months $2.00.____ Address i PROLETAREC , 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Tolapbono Rockwall 2864 ^48 "Vera je edina tolažba za delovnega človeka'' Ca si izkoriščan, če priganjač hodi po tebi, ako te psuje, ako imaš naporno in nezdravo deio, ali če se potikaš okrog za delom—v vseh teli in enaiah nadlogah ti je vera edina tolažba. Druge ni. Potrpi in moli, kajti saj imaš vero, ki te tolaži, da moreš prenašati goije, ki ti ga nalaga življenje. Potemtakem za delavca ni nobene druge pomoči v tej solzni dolini ? Na "vseslovenskem" katoliškem shodu na "ameriških Brezjah" je bilo baje nad deset tisoč ljudi, ako jih ni bilo 25,000, ali morda le 4,000. Mnogo je bilo med njimi petičnih trgovcev in "profesionalcev", prilično število duhovnikov; ostali so bili delavci. Shod. je imel program» ki je vključeval tudi govor o predmetu "Delavstvo tri vera". Sklicatelji te klerikalne manifestacije so se dolgo pomenkovali kako bi bilo najlaglje udariti po slovenjih rdečkarjih in brezvercih. Tako so piišU na misel, da morajo imeti poseben referat o delavstvu z ozirom na delovanje socialistov, prišli pa so v težkoče radi govornika, ftihce slovenskih fajmoštrov ill kaplanov v Ameriki ni iz Krekove šoie. Ves njihov social u program je v koverticah. Tega se zavedlo, pa so rekli, da je v interesu boljšega eiei..a potrebno, da ima referat o delavstvu delavec. Dobil ga je neki Plemel iz Kock Spr .igsa, Wyo., ki je utrujeni množici na gori Lemon t v znamenju lepega vremena in pol-- mli jtOjnic rioglasil nauk, da je vera "edms tou za delovnega človeka". Poslušalcev, ki bi ga ros poslušali, je imel malo. Njegov go\or i&fbii sieiiografiran, ker ni bilo "za iiiuV- Vendar pa mu klerikalno glasilo ("ion. Slovenec") pripisuje "potrebno" važ-iiofci, na prvi strani v izdaji "l dne 16. julija, v kaleri piše med drugim: "G. Pioaael je »boren govornik. Jezik mu teče gladko in je V gvojOi besedah prav aanimiv. Najprvo je povedal par okroglih za kratek čas, da je ljudstvo spravil v najboljšo dobro voljo, potem pa je začel resno. Povedal je marsikaj i slastnih skušenj v ¿ivJieaju. Slikal pota delavcev, po katerih hodijo v ifvljenju in si s trdim delom služijo svoj kruh, katerega jim tako •kopo delo kapitalisti. A na teh potih trpljenja, je dejal govoinik, je delavcu edina tolažba sv. vera. Ta ga SČi potrpeiljivosti, ta mu daje moči, da more prenašati gorja, ki mu jih nalaga življenje. Ožigosal je prav ftiv^nno tudi slovensko brdzversko časopisje, ki misli, da širi izobrazbo, ko prinaša narodu take nauke, kakor da človek prihaja iz živali itd. To se pravi narod putiskati nazaj v ignoranco, ne pa ga izobraževati. Govornik je omenil, da je član že dolgo let ugledne k*u>iiške organizacije Kolumbovih Vitezov. Tam, je poudaril, uče svoje ude: Ljubi svojtga bližnjega kakor samega sebe, to »e pravi, kadar tvoj bližnji pride v re>dčino, ga podpiraj in mu pomagaj. Ali ni to prelep nauk, ki prihaja is katoliških vrst in se ga tudi izvršuje kot takega. Je-li to nazadnjaški nauk? NL—Govor-nu je žel sa svoj lepi govor obilo priznanja." Ta-ie Plemel je torej ameriški Slovenski (Joatinčar, katerega je imela slovenska duhovščina v Krekovih časih za "govornika iz delavskih vrst". Kandidirali so ga celo v . lUžavui zbor. Robot "iz daljnega Kock Springsa", kot razvidno iz tega poročila, ni predložil nobenega socialnega programa, nobenih zahtev, nego je v krasnih, milih, lepih, šaljivih in resuih besedah povedal, da je vera edina tolažba za delovnega človeka. Priznal je tudi, da kapitalisti delavcem skopo režejo kruh —loda mar ni tukaj vera, ki potolaži delavcu glad? Kapitalist ni nevaren, nevaren pa je brezbožnik, ki zapeljuje uboge delavce v nevero! Zato je g. Plemel "ožigosal prav živahno tudi slovansko brez versko časopisje". Jako lepo se je pohvalil, da je pri '.'angleški organizaciji Kolumbovih vitezov", in s tem je dokazal, da je pristen Kranjec, če ne celo A v siri j ec, ki rad pove, da je kupil hlače v angleškem štoru, da |e član angleške organizacije, in da bere angleške cajtenge. Predno. bo konec teh vrstic, je še treba priznati za nas žalostno dejstvo, da je brezpož-nega delavskega gibanja konec, čemu stavke, čemu unije, čemu delavske politične organizacije, ko pa je vendar naloga delavca, da potrpežljivo prenaša gorje, ki mu ga nalaga življenje? Mar nima svete vere, ki mu je edina uteha in tolažba? Bratje delavci, v slovo, predno greste od nas, vam priporočamo, romajte v Lemont in obiskujte cerkve v svojih krajih, svoje cente pa razdelite v kuvertice. Bogato plačilo dobite v raju, ki je nad oblaki. Dan socializma pride toda kdaj? (Nadaljevanje.) Splošno zanimanje za socializem se je med delavstvom gotovo zelo dvignilo. Ni še dolgo, ko je bil socializem tudi v mpogih delavskih krogih še trepet povzročajoče strašilo, in tam, kjer ni bilo baš strastne antipatije, je bila vsaj apatiju in idiferentizem. Marsikaj se je v tem oziru izpremenilo. Vzrokov ni treba iskati predaleč. Nikakor nas pa to ne sme zavesti v optimizem in nam dajuti vere, da je že vse dobro. Odkritosrčnosti je treba napram samemu sebi. Varovati se moramo samoprevare. Veliki dogodki časa so zbudili močan socialističen sentiment, socialistično čuvstvovatije, nikakor pa niso v enaki meri ojačali socialističnega dela. Vplivali so kakor opojna pijača. Dvigali so vero v čudeže. Mogočno je naruslo pričakovanje. "Socializem prihaja!"-—je donelo na vseh koncih in krajih. "Jutri bo tukaj," so peli najbolj navdušeni in so smatrali že tiste za pesimiste in nazadnjake, ki so menili, da-bo trebu počakati vsaj do pojutr-šnjem. Danes pa je v mnogih krajih nevarnost, da se umakne prvotno navdušenje ma-lodušnosti. Ljudje, ki so hodili že vsak večer na hrib gledat, ali je Socializem že v soeed-•nji vasi, kakor so hodili včasi pričakovat novi prihod Kristusa, so danes godrnjavi in polni dvomov, če je socializem sploh mogoč. Vse te opojnosti se je treba rešiti, a rešiti se je treba tudi mačka, ki sledi pijanosti. Po-mencajmo si oči. To je včasi zelo dobro sredstvo. Pa poglejmo jasno dejstvom v oči. • ♦ ♦ Nobenega, prav nobenega razloga ni, da bi obupali nad socializmom. Videli smo, da se množe vsi njegovi pogoji. Da, vsak dan lahko vidimo, kako prihajajo socialistična načela v veljavo tudi tam, kjer se drži kapitalizem z zobmi in nohtovi svojega gospodstva. Sami zastopniki kapitalizma morajo pogosto-ma prekrižati svoje lastne teorije, ker ni mogoče povsod * izhajati z njimi. Kolikor toliko aocialne produkcije, četudi ne v strogem smislu socializma imamo že akoraj v • vsaki deželi. Niso li to jasni dokazi, da gre razvoj v tisti smeri, ki jo je označil sociaH»» zem? Ali treba je tudi aktivnega živega dela. Brez njega ne more biti uspeha. To delo leži na ramah delavskega razreda. Mnogo njegovih članov je zelo delavnih. Ali rekli smo, da ne more biti socializem rezultat dela posameznikov. Vse delavstvo je poklicano, le njegovo skupno delo more prinesti uspeh. Lahko pa najdemo še na tisoče in tisoče de-: lavcev, ki se bodisi sploh ne brigajo za stvar, ali pa mislijo, da so storili dovolj in se ne u-kvarjajo več z vsemi "temi sitnimi vprašanji." | To ne more voditi do cilja. Ce naj pride socializemv tej deželi do veljave, ga mora uvesti tukajšnje delavstvo in se napraviti sposobni, da ga uvede in potem tudi vzdrži. Glasovati za socialistične kandidate je seveda v redu. Ali s tem je opravljen le majhen košček dela. Socialistična stranka je pač "politična stranka in volitve so zanjo važne. Toda volitve niso vse. Volitve so sredstvo, da spravi stranka svoje zastopnike v zakonodajne in upravne zbore. Poleg tega pa ima še celo vrsto drugih nalog, ki niso nič manj važne. Med temi je vzgojevalno delo, ki naj poda delavstvu potrebno znanje in sposobnosti za njegove naloge v sedanjosti in v bodočnosti. To delo mora biti organizirano, če naj prinese uspehe. V vsakem oziru je treba organizacije, organizacije članstva, organizacije, časopisja, organizacije knjig in brošur, organizacije fondov, organizacije raznih odborov in drugih teles, ki so v tako obsežno demokratični organizaciji potrebni, in se brez nrjih ne more izhajati. Socialistična organizacija se mora bojeval ti sistematično in ne kaotično. Njeni boji morajo imeti smer in-morajo biti efektivni, ne pa udarci s palico po vodi. Socialistična organizacija mora biti pripravljena vsak čas parirati kapitalističnemu časopisju in moralno braniti interese delav-skega razreda. Deset miljonov organiziranih socialistov s svojim jakim časopisjem bi vlilo nepopisen respekt zagovornikom socialističnega sistema. Toda že pol milijona organiziranih socialistov s tistimi vred, ki danes simpatizirajo in s tistimi, ki bodo jutri in po-jutršnjem simpatizirali s socializmom, lahko postavijo Zedinjene države na noge, mesto da stoje na glavi, kakor je danes. To se pravi, pol milijona aktivno organiziranih socialistov bi neznansko pospešilo socializem v A meriki. Ce je to mogoče kapitalističnemu razredu za svoje, interese, zakaj ne bi bilo mogoče socialistom za njihove? Nihče ne more biti dober socialist, dokler ni v socialistični organizaciji in ne dela za socializem, kakor zahtevajo organizatorične potrebe,Jd jih ima organizacija v načrtu. Kdor pravi, da je dober socialist, pa ne spada v socialistični klub, vara samega sebe. Kdor ne naroČi socialističnega lista in se ne zanima za socialistično izobrazbo, pa hočf vzlic temu veljati za dobrega socialista, vara samega sebe in druge, ki jim to pripoveduje. Socializem zahteva aktivnih, ne pa pasivnih socialistov. Kdor hoče, da zavlada socializem, naj vstopi takoj y socialistični klub in naj gre na delo, kajti socializem ne dela čudežev. (Konec). Delavec-učitel) |e »tvernik nove c{vli/>icl|c Narisal Cosar«. Naw York. Delavec, ki se zaveda, da je delavec, ki VE, kakšna je razlika med razredi, ki pravilno pojmuje RAZVOJ ČLOVEŠTVA, in ki je poleg tega *e ČLOVEK, ki RAZUME svoje brate v delavnicah in rudnikih, je lahko SPOSOBEN učitelj in GRADITELJ NOVE UREDBE. On je PIONIR, ki pripravlja ljudske množice V ZRELOST ZA SOCIALIZEM. CILJI IN NALOGE ANGLEŠKE DELAVSKE STRANKE Berlinski časopis "Svetovno-gospodarska korespondenca" jc meseca junija v eni svojih številk objavil sledeči članek o vladi angleške delavske stranke, ki ga prinašamo v prevodu našega ljubljanskega poročevalca. "Veliki volilni uspeh je do-vedel angleško Delavsko stranko do vlade. Ramsay MacDo-nald je že drugič sestavil svojo vlado iz samih članov Delavske stranke. Ce se vprašujemo o važnosti tega dogodka, potem se nam .odgovor pojavlja sam od sebe; očividno je, da je sestava vlade t>o Delavski stranki velik porast moči delavskega razreda. Da se izvede program, je treba oblasti. Tako je s tem ustvarjen eden glavnih pogojev, da Delavska stranka lahko uresniči svoje cilje. Vsekakor je ovira v tem, da Delavska stranka ne razpolaga z absolutno večino v parlamentu ter je radi t^ga navezana tudi na glasove drugih strank. Dejstvo je tudi, da delavska stranka ni dobila mnogo več glasov pri volitvah kot jih je dobila konservativna stranka. Da je vzlic temu dobila več mandatov, je vzrok v angleškem volilnem redu s takozvanim tro-bridnim (trokotnim) sistemom. Z druge strani pa se pojačava zmaga delavske stranke s tem, da je šla v volilno borbo kot socialistična stranka. V prejšnjih časih so očitali delavski stranki, da je puntarska, da ima "socialistične" namere, zdaj pa je sam« nastopila kot socialistična stranka. Seveda je jasno, da se bo cilj preobrazbe družbe k socializmu izvedel demokratskim potom, brez u-porabe nasilja. Prav tako ni prišla v program misel o razredni borbi. V kakem tempu bo prehajalo kapitalistično go-I spodarstvo v socialistično, kolektivno, to bo odvisno od posebnih razmer. Za sedaj ni u-pati, da bo prišlo do oživotvo-renja radikalnih socialističnih zahtev. Niti ose*ba strankinega vodje Ramsayja MacDonalda niti ostalih članov vlade, ki so vsi z umirjenega krila stranke, se ne bodo zavzemali za radikalne spremembe. Neprestano bodo morali imeti pred očmi politično razdelitev oblasti parlamentu. Poleg tega so si svesti, da volilci niso za hitri tempo k socializmu, za radikalne mere, za preobrazbo gospodarstva, ker so tudi strokov ne organizacije,'ki so bile leta 1923 in 1927 silno radikalne, popustile ta radikalizem ter se pomirile z umerjenim vodstvom delavske stranke. Preobrazba sindikalne politike je eden faktorjev, ki bo določeval politiko Delavske stranke, —zlasti še radi ozke zvezano-sti stranke in sindikatov v Angliji, kjer je 90% strankinih članov strokovno organizira-{odstraniti reakcionarne zakone mh. Vzroka preobrazbe sindi- izdelava progresivnosti ninskega davka in obdavčenj« dohodkov nad 5oo funtov Šter-lingov (okoli iti,000 dinarjev ali blizu 300 dolarjev). Za enkrat se ne bo uvedel davek na imetje in prirastek vrednosti. | Za sedaj je dvomljiva usodi načrtov socializacije. V programu, sprejetem v Burming-hamu, se zahteva socializira-nje zemljišč, premogokopov, proizvajanja in razdelitve V lektrične struje, železnic in o-stalih prometnih sredstev, življenjskega zavarovanja in drugih važnih industrij, ki jih tu ne bomo naštevali. A v volil. ! nem programu je bilo naglase» 1 vano samo socializiranje rudnikov. Z ozirom na svetovno premogovno krizo, je za angleško gospodarstvo brezpogojno želeti .socializacije rudnikov, kakor je to svojčas na-glasila tudi Sankey-komisija. :Sankey, sodnik, je bil namreč predsednik te komisije, sedaj pa je član vlade. Vprašanje pa je, ali bi bila v slučaju socializacije povsem zasigurana rentabilnost angleške premogo-kopne industrije, pa da bi bila socializacija rudarstva z ozirom na premogokopno krizo sicer povoljna za angleško gospodarstvo, a bi bil prav za prav zelo nehvaležen posel. Kakor se zdi, niso v načrtu nadaljnje mere socializacije. Odprto je tudi še vprašanje, ali bo mogoče uresničiti druge zahteve, ki so izražene v burming-hamskem programu, a jih volilni program ni vseboval, sli jih bo mogoče uresničiti v do-glednem času. Tako: uvedba kalne politike pa je iskati v gospodarskih razmerah. Angleško gospodarstvo se sedaj v veliki meri reorganizira. Pri racionalizaciji podjetij—ki se sedaj izvaja—ne marajo biti sindikati ob strani, marveč da sodelujejo pri tem. Enak do- | la bo povečati podpore brezpo- in uredbe konservativne vlade, državnega uvoznega monopola upostaviti svobodo sindikatov/za žito in druge življenske po-ratificirati washingtonsko kon- trebščine, kontrola monopolizi-vencijo, znižati delavnik ruda- ranih organizacij, pomaganje rjem, pomagati pi i zidanju na širokem temelju gospodar-malih stanovanj—ker so kon- stva občin in zadrug, državna servativci podpirali samo zida- kontrola notne banke; na §o-nje velikih stanovanj—, mora- cialno političnem polju: usta- kaz za tak razvoj je tudi to, da je Neodvisna Delavska stranka (I. U. P.)—kot del Delavske stranke, katere članica je še ostala—in ki je bila pred-straža angleškega delavskega gibanja—potisnjena v ozadje, ona, ki je propagirala to gibanje in ki ji je uspelo, da je končni socialistični cilj uveden program Delavske stranke. Kaj bo morala sedaj storiti delavska vlada? Radi vsega tega vsekakor ne bo zašla v ne-prilike, marveč bo po prevzemu oblasti delala z obema rokama. Najprej gre za zunanjo politično nalogo, MacDonald rešiti novitev splošnega eksistenčnega minimuma in uvedba držav- selnim ter odstraniti iskanje, kdo je nezadovoljen. Prva in ne pomoči, ustanovitev splošne-glavna naloga pa bo zaposlitev ga eksistenčnega minimuma in brezposelnih. Poleg upostave uvedba državne pomoči druži-produktivne pomoči brezposel- nam. Glede teh stvari ni trebs nih in razširjenja šolske obvez- mnogo upati—vsaj za prvo do-nosti do 15. leta (z državno po- bo ne—predvsem raditega, ker močjo siromašnim staršem) se bo vlada bavila tudi z gospodarskimi in kreditno političnimi merami. Namesto sedanje notne politike deflacije (dviganje vrednosti denarju in pobijanje cen) bo morala brezpogojno razširiti možnost dobivanja kredita. ne za njihovo izvedbo manjka večine v parlamentu. Kljub temu pa bo Delavska stranka—pa dasi tudi se bo morala za enkrat še odreči izvedbe gornjih zahtev—lahka mnogo storila za napredovanje svetovnega miru in za dvig de-_ . lavskega razreda. Enako važ- Delavska vlada ne misli iti no je prodiranje v državno u-la jo hoče za konservativno parolo: da se pravo in razširjenje ter zava-v smen in- s pomočjo carin pride do za- roVanje moči Delavske strank«, temacionalnega sporazumeva- služka; nasprotno je ona proti Ves politični in gospodarski po-nja. U postavitev odnosov s so- politiki^ carine, za načelo svo- i0žaj, Ju je stranki in sindiks- tom narekoval cilje, ki so za se- vjetsko Rusijo, ki jih je konservativna vlada prekinila, u-reditev angleško-ameriških od-nošajev radi oboroženja na morju, izpraznitev Porenja—to so najbolj važne naloge angleške zunanje politike, katerim bo vsekakor najbolj kos prav vlada MacDonalda. Ali bo ir mela srečne roke pri ureditvi odnošajev med Angleško in angleškimi kolonijami—tega še ni mogoče reči. Prva MacDonal-dova vlada je že zahtevala v tem pogledu n.! pr. rešitev indijskih in egiptovskih vprašanj. Težkoče pri reševanju teh kolonijalnih vprašanjih so vsekakor tudi danes še velike, ker angleške množice niso pripravljene za kakšne radikalne spremembe, z druge strani, pa množice tudi niso še zrele, da bi ta vpfašanja—zlasti kar se tiče Indije—bila rešena. Tudi v notranji, politiki bo imela delavska vlada mnogo posla, da odstrani pogreške, ki jih je pustila meščanska razredna politika konservativne stranke. Za čas vladanja konservativcev je porasla .brezposelnost, poslabšala se je podpora brezposelnim, a produktivna podpora brezposelnih je popolnoma odstranjena, zmanjšane so podpore za splošno zidanje stanovanj a trošarine in carine so povečane. Podaljšan je delavnik rudarjev, odbito ratificiranje washing-tonske konvencije o 8-urniku. reakcionarni zakon o strokov nih organizacijah je znatno o^ mejil pravice sindikatov, državnim nameščencem in uradnikom je onemogočeno sodelo vati pri strokovnih kongresih, politično delovanje sindikatov pa je posebno otežkočeno. Tako bo morala ta vlada najprej bodne trgovine. Uvoz iz držav z zelo nizkimi mezdami (umazana konkurenca, socialni dumping) bo prav tako preprečen. Socialno politične mere, ki se nahajajo v programu Delavske stranke, so še sledeče: povečanje rente v starosti, sprejetje zakona o tovarnah, razširjenje zakona o zavarovanju za slučaj nesreče, izboljšanje zaščite najemnikov itd. Prav tako je napovedana reforma davkov: povišanje davka na dediščino, nadaljnja I mise." daj še daleč od končnih socis-lističnih ciljev, se bo le težko kaj spremenil v doglednem času. S spremembo materialnih podlag pa se prebujajo sile, ki streme naprej in ki v velikih množinah vzbujajo voljo za hitrim oživotvorjenjem socialističnih zahtev. In če sedaj obstoje znotrai Delavske stranke velike napetosti, je položsj vendar tak, da narekuje brei-pogojno dalekosežne kompro- TEŽAVEŠOLANJA ] (Pele Meie, Psris.) EXAMEN m "Profesor: "Kaj je potaslj?" Učene« : I 1 1 Profesor: "Kaj, ti neveš? Povej torej, kaj je uranij?" Učenec: Ml Profesor: Hm, neveš ne eno n« drugo. Dam ti samo še eno pnw* Kaj j« razlika med potasijem in uranljemt" , ja Socialni ideali Prodava! IVAN MOLEK v klubu luv. 114 J. *. Z. v Dctroitu, M.chit*n, 114 J. 12. januarja »n v klubu itav. 1 J. S. Z. v Chicagu, Illinois, dna 25. januarja 1929. (Nadaljevanje.) Fourier. ko so pristaši St. Simonove šole - Medtem idealizirali v Parizu, se je pojavil drugi socialni filozof v Besanconu v Franciji. To je bil Charles Fourier, sin bogatega trgovca, ki je sam postal trgovec. Baš trgovina ga je naučila misliti, ko je spoznal, da je v trgovini tako malo resnice—in da se je treba vedno lagati. Trgovska špekulacija, ki uničuje dobra Živila samo zato, da obdrži visoke cene in pridobi na dobičku, je Fourier j a silno potrta. Hotel je biti pošten in pravičen v trgovini, pa ni mogel. Fourier je podedoval po. starših 11)0,000 frankov, tedaj pa je izbruhnila revolucija in izgubil je vse svoje premoženje. Nato je bil navaden trgovski komij. Vse to je toliko vplivalo nanj, da je z vso vnemo začel iskati "ab solutno resnico in absolutno rešitev človeške družbe". Njegove socialne ideje so bile precej pomešane z vero, zaključil pa je, da "prava resnica je le v naravi, ki je dana od Boga in vso laž in nesrečo človeštva je zakrivila civilizacija, ki je odtegnila človeka naravi". Človeštvo pa bo rešeno, če se "po-druzabijo družine 111 gospodarska podjetja in družba si deli produkte prvič po delu, drugič po talentu in tretjič po vloženem kapitalu : Njegova formula je torej bila nekaka ko-munizanja zemlje in družinskega ^življenja, ui pa Dil za podružabljenje produkcije; privatni kapital bi šfe vedno imel veljavo. *To je Fouiierja seveda spravilo v kontradikcijo, iz katerih se je izmotaval na razne načine in naposled, da dokaže trdnost svojega sistema, je organiziral (1832) družbo za praktično eksperimentiranje. Dobil je več bogatih pristašev, ki so mu dali na razpolago velika posestva. Začeli so postavljati velik "komunalni dvor" s stanovanji, hlevi, cerkvijo, gledališčem, skupno obednico, pralnico itd., v katerem bo prostora za 400 družin. Vse so si zamislili: skupno upravo, skupno delo, komfort za vse, kruh se peče za vse, otroci se vzgajajo in uče skupaj—akratka v takem "koniunalnem dvoru" je imel biti pravi paradiž.Toda eksperiment je padel v vodo. Med delom je zmanjkalo denarja, posoditi ni hotel nihče in tako je ostalo vse le napol izvršeno. To je po trio Fourierja, da ni več mislil na nove poskušnje. Robert Owen. ¿očim so socialni reformatorji na Francoskem teorizirali in gradili svoje idealne formule le na papirju, je v tisti dobi—po francoski revoluciji—živel v Angliji mož, ki je •vojo filozofijo prvi praktično izvajal. Ta mož je bil Robert Owen, po poklicu fabri-kant. Imel je tekstilno tovarno v Newtonu, v kateri je delalo do 2500 delavcev. Owen se ni brigal za teorije, dasi je bil po mišljenju goreč materialist in humanist. Vero je popolnoma izključil iz svojega življenja. Človek mu je bil produkt materialnih in socialnih razmer in če se večini ljudi slabo godi, je kriv tega družabni red, ki je slab in trivičen. To je bila njegova temeljna filozofija, ki je bila prava in katero je kasneje Marks znanstveno ugytovil. Njegov princip je bil, da je treba ljudi umno, pametno vzgojiti, fiakar si bodo izboljšali in razvili dobre gmotne razmere, v katerih postanejo ljudje sami dobri in plemeniti. \ Kakor vidite, je bil to dobin zdrav princip. Izmed vseh utopikov in sanjačev do tistega časa je Owen prvi prišel na dobro, praktično misel. In čim si je utrdil to načelo, je šel lakoj na delo. Začel je pri svojih delavcih. Videl je, da so grozilo zanemarjeni in nevedni. Stanovali so v grdm, nezuravih bajtan. Najprej je gai podreti bajte in postaviti lične hišice za vsako delavsko družino; okrog hišic so bili vrtički. Nato je odpravil otrošao delo in skrajšal delovni čas ter zvišal plače, kolikor mu je dopuščala konkurenca z drugimi tovarnarji, da ne propade. Ko je torej izboljšal delavcem gmotne razmere, jih je začel izobraževati. Delavci so mu bili hvaležni in so radi sprejeli njegove nauke. Odprl jim je čitalnico m šoio. V nekaj letih jih je precej izobrazil. Nato je svoje delavce organiziral v konzumu nakupovanja živil. Owen je bil prvi zaorugar in začetnik delavskega zadružništva, Ustanovil je podporno organizacijo z» -boiuike in invalide in vodil je protialkoholno kampanjo. Tako je Owen v nekaj letih izvedel tako temeljite socialne reforme med svojimi delavci, da je bila njegova tovarna ena sama velika družina. V njegovi predilnici je vladal najlepši mir. Kobert Owen pa ni hotel ostati samo pri svoji tovarni. Svoje reforme je hotel razširili na vso deželo. Publiciral je spise o svojem eksperimentu in pozival druge fabrikante, naj ga posnemajo. Skušal je doseči tudi zakonodajo in agitiral je za skrajšanje delavnika na 10 ur. Takrat so na Angleškem delali po 12, 14 in celo 16 ur dnevno. Naredi) je tudi načrt za državno uposlevanje brezposelnih delavcev v posebnih, komunistično urejenih kolonijah na zadružni podlagi. Kmalu pa je princip teh zadružnih kolonij razširil na vso deželo in si zamislil zadružni sistem produkcije za vso družbo. Pri tem pa je neprestano eksperimentiral v praksi. Leta 1830 je v Londonu ustanovil "banko dela" ali kakor jo je sam nazval "Labor Exchange'*. Ta ustanova je bila zelo zanimiva. Vsak delavec, ki je naredil kak produkt, ga je lahko nesel v to banko in tam je dobil potrdilo, da ima v banki toliko m toliko delovnih ur kredita. Owen je namreč določil, da se vrednost izdelka men po času dela. S tem potrdilom je delavec vzel iz banke izdelek enake vrednosti drugega delavca, ki ga je potreboval. Na ta način so delavci izmenjavali svoje produkte brez denarnega posredovanja in dobič- . ka. Stvar seveda ni uspela, ker so se mogli po-služiti tega sistema le nekateri rokodelci, n. pr. le UPki, ki sami izgotovijo in lahko premikajo svoj izdelek, kot čevljarji, krojači, mizarji itd., ni pa mogel zidar nesti hiše v banko. Vse to je Owen delal od leta 1820 do 1840, torej v dobi, ko je vladala v splošnem največja reakcija. Njegove ideje in poizkušnje so dobile tak sloves, da so radovedneži iz vseh dežel romali v Anglijo gledat njegovo tovarno. Hotel je organizirati velike zadružne kolonije, to pa so mu preprečili njegovi nasprotniki. Vsi tovarnarji so bili proti njemu in ga pobijali, kjer so le mogli. V parlamentu ni dosegel nič in zaradi njegovih svobodomiselnih in materialističnih nazorov ga je silno napadala tudi angličanska duhovščina. Kljub temu je vodil boj, dokler ni leta 1858 umrl v visoki starosti 87 let. Robert Owen predstavlja prehod iz utopije v znanost v reševanju socialnih problemov. Mnogo njegovih dobrih idej je bilo uresničenih v angleški socialni zakonodaji, največ pa v delavskem zadružniškem gibanju, ki še danes lepo cvete na Angleškem. (Dalje prihodnjič.) jo bo pa v bodoče bre.: upeha. Črtali so iz svoje glede koliko je sposobnejši od samostojen In ne bo pihal v tro-sem skromno vprašal, liste ,udi Kobala, vzrok pa mi onega v uradu. Večina 29 gla- bento, katero bi mu ponudili ue*" Nekaj žensk je ni znan. "Progresivno" listo, »ov ,e bila v tem slučaju zelo j "Zmagali ste " je reke na spoznalo .csnost položaja, pa ki smo jo dobili med odmorom, majhna. Bila bi še veliko manj-1 rodni cvet št '19 MJT na so nam i>o„aSnile, da se konv.en*|tii imela kandidata za enega ša, če bi sploh bila večina, ako'razglasil : Cebi imeli \JkJZ cija zači.e zopet jutri ob osmih, podpredsednika, ne za uredni- bi odbor za pregled dela glav- aajst glasov na bi bil ka, toda tega je samostojno vnih odbornikov manj izbiralUse drugačen I)o dru*e koT imenu njih, predlagal Fr. So- Blaža za tarčo in manj poročal vencije jfh bomo ^ahko dobitt A jutri se b0--, "No,-kaj mrak, z uvodom, "tole mi je bi- o Kobaiovi turi, pa toliko več ) Vsakdo oos Spet začel," ga je pokarala lo izročeno, da vam preberem." o predsedniku, ki je glava v u "Komaj čakam," je rekel do-ačni Cikažan, da se začne, kaj- zena. "Ti presneta konvencija, da bi je žt bno konec!" se je raz-nudila dt uga, in med nas je prišlo dolgočasje. Ljudje vabijo, da se bi malo poveselili, pa se iakole spnčkamo in nihče nima mč ou *ega. En večer v drugem tednu Na listi progresivcev so bili, Cainkar za predsednika, Ku-helj (So. Chicago) za podpredsednika, M. J. Turk za gl. taj- se tolaži, 6emu bi - - I I - odrekli to mazilo onim, ki so radu in v upravnem odboru. tolažbe še posebno potrebni. H ¿a podpredsednika sta bila koncu zborovanja je izprego- /olittnn oh» lr anHirlut u i«^ _! i__i__i i______, r» . izvoljeina oba kandidata jedno-|voril nekaj besed Zaje o Zased mka, M J lurk za „I taj- t.ne liste. Velik« napetost je vertniku, ki se po dolgih letih mka Gradišek za boln.škeKa vladala pri volitvah Kl. tajni-'na tej kon^nciji poslavlja ud tajnika, Zevn.k za upravnika ka. kajti oba sta bila močna In urada. Zelo malo je bilo Icar i^S Fr- S°m.rak, za ?r\ 'T« s* * odločiti, smo rekli o Jožetu. bo pa'to"i- predsednika gospodarskega odbora, Jacob Stonich (Los An- kako bo pihal veter v glavnem ko glasnejša njemu v kredit uradu in s tem tudi v jednoti1 zgodovina SNPJ. Po njegovem konvencije, mislim d* je bilo v|geks) in Wm. Sitter (Cleve- bodoča štiri leta. Zmagal je govoru je nekdo predlagal da i Vider s precejšnjo veČino, ..........' - ko ,je bil naznanjen rezult nika porotnega odseka in Sra- sestanek v veliko poslopje Ha-vliček-Tyrš, v katerem je bila kuhinja čikaških društev, pa Se- sredo, sva šla g partnerjem jia land) za člana tega odbora, Vider s precejšnjo večino, in se izreče Jožetu zaupnico oe- John Underwood za predsed-¡ko je bil naznanjen rezultat pič edini je glasoval proti, kar Klasov, >( napravila konvencija so mu eni zamerili, jaz pa fhi-Vidru ovacijo, ki je prihajala slim, da je veliko slabše, ako delegatom od srca, ne "iz poli tike". Za bolniškega tajnika Je Kal, Sepič, Štefančič in Kotar tudi priredbe so se vršile v nji. I za ostale porotnike, za nad-Sestanek so sklicali voditelji zorni odbor pa, Fred Malgai, jednotinega bloka. "Tukaj ni- predsednik, in Fr. Vidmar smo radi politike, nego v inte- (Chicago) ter Konte (Lorain, \ prodrl z lahkoto Blaž Novak, resu jednote," je dejal pred- O.) člana. Mandat blagajnika je dobil po- j 3ednik zborovanja. "Od kar Za okrožne zastopnike je li-jnovno Vogrich, ki je razen I ste tukaj, ste lahko spoznali, Ista SNPJ. priporočala, za I. di- Cainkarja najbrž eden najbolj-kaj se godi za kulisami,", je strikt Geo. Smrekarja (Pen-dejal drugi. Na tem sestanku j na.), za II. John Lokarja Jr. je bilo mnogo razprave, in če se bi konvencija vršila tako stvarno kakor ta sestanek, bi bila res nekaj lepega vseskozi. Seveda, zdražbarjev inj'politi-kov" ni bilo na tem sestanku, ako pa je kdo bil, se ni oglasil. Vseh udeležencev je bilo okrog 90. Predsednik je potem po-.za IV. Vodovnika (Minn.), in jasnjeval, da je bil ta sestanek; za V. Klopčiča (Wash.). (Collinwood), za 111. Frank Kluna (Minn.), za IV. je bil predlagan Frank Leksha (Kan- ■li Bizjaka, za 11. A. Rupnika (Collinwood), za III. Spaceka, igra človek hinavca. Naj bo dosleden. Eni seveda niso glasovali ne za ne proti; v mislih so bili proti niso pa imeli moči dvigniti roke. Konvencija je bila zaključena v dobrem razpoloženju. Bila je vsaj "zaključena" in na- sklican v naglici, kajti dasi ^e bil v načrtu že več dni, so mu nekateri nasprotovali z argumentom, da bo jednotini stvari več škodoval kot koristil, ker bodo nasprotniki vpili, da je to politika. Končno je par članov izprevidelo, da je nujno potrebno in v velikem interesu jednote, da se ga skliče. V tem ših politikov, kar jih je imel progresivni blok na svoji listi, rodno cvetje se je razsulo v *a-Isče priložnosti in jih študira,ldovoljstvu nad samim seboj, pred no začne argumentirati za Štirinajst dni konvencije, k» , „ 4 „ J I*11 j)rot1' ob enem P« »K™ na §teje malo nad dve sto oseb je sas) in za I. Peter Geshel harfo nepnstranosti. V^griČ se nekaj dni preveč, toda rekli so, (Colo.). I rogresivci pa so ni večini še nikoli zameril. Ko da iZnednega asesmenta v kon-prrdlagali, za 1. distnkt. M. je bil izvoljen, se je zahvalil za venčni sklad ne bo. Kot obi- zaupanje. in dejal, da mu je ¿ajno> smo ^ ob zaključku vse zal, ker >e moral kandidirati križem bratsko rokovali in od-proti Medvešku. toda nekje hajali večinoma še isti večer mora delati za svoj kruh. De- Vsak v svojo stran, da poroča-jal je, da je Medvešek ravno rmo članstvu 0 svojem težavnem Kazen teh je bilo prilično število neodvisnih kandidatov, ki pa niso prišli pri glasovanju do nikake veljave. Eden delegatov, ki je na sejah le pored-koma govoril» mi je dejal, da so se konvencije SNPJ. tudi v tem oziru modernizirale. "Prav je, da se skupine trudijo, kdo bo kandidata kajti povprečen kratkem času pa je bilo nemo-, delegat vendar zaupa skupini goče povabiti vse, katere bi bolj kot posamezniku. In konč-sklicatelji želeli povabiti. Vzlic no, za kandidate skupine je temu je prišlo malo manj kot skupina odgovorna, medtem ko polovica članov konvencije. E-'je samostojen kandidat brez den govornikov je dejal, da I kontrole in vsled tega le sam ima to zborovanje za jednoto'sebi odgovoren." A bila so tu-zgodovinsko važen pomen le,'di zelo protivna mnenja. ako se koncentrira ris nomini-ranje enotne liste kandidatov v glavni odbor in pa v agitaciji zanjo. To se je zgodilo. Jaz tako ali pa še bolj sposoben kakor on, a tudi on bo storil v korist jednotie v bodoče kakor dozdaj kolikor bo največ mogel. Zapisnikar je Vogričevo izjavo glede Medveška zelo spremenil, da ji je smisel čisto preoknenil. Ker to že omenim, naj rečem še to, da se mi kon-venčni zapisniki nič kaj ne do-padejo. Kobal ie svoje sicer zelo lepo bral, ne pa pisal. Zelo jih j-e barval po svojem okusu. Zapisal ie celo, da je bil sprejet predlog, ki niti podpiran ni bil, nikar še, da bi konvencija o njemu glasovala. V vse druge odbore so bili Začele so se volitve takoj po odmoru. Torej je bila progre-j izvoljeni kandidatje jednotine sivna lista razdeljena o pravem I liste in pa kandidat progresiv-času. Delil jo je združevalni' ne liste Klopčič, s katerim si nisem bil prej še na nobenem Vidmar (Cikažan) ter trije ali j pa niso opomogli, kajti on je konvenčnem sestanku, pa sem štirje komunisti. Mislim, da je sedaj videl, da so koristni, da bila tiskana pri Bergerju, kajti olajšajo konvencijam delo in pri njemu je bil ves čas head-da "bistrijo pojme". Moj part- quarer vsega hudega, kar se ner je dejal, da se je na tem je dogajalo na konvenciji, sestanku naučil več kot pa ves Urednik mi je nedavno pi-čas konvencije. "Vidiš, čiove- saj: »y8aka 8tvar je v Ameriki Ku ni tako znano, kakor je tem \e mai0 časa iepa. Daj kmalu delu, in j)a, da krivdo za vse napake vržemo pred članstvom svojih društev na "druge" delegate, ali pa na glavne odbornike. Skozi gnječo se je prerinil do mene moj posteljni partner. "Moram hitro iti," je dejal, in mi molil, kozarec ter roko, "Vlak odide čez 3 četrt ure. Ne zameri, ako si zadnja dva tedna slabo spal. Sem navajen, da se po postelji premetavam, pa sem te menda dostikrat' zbudil." "Je žei dobro, prijatelj», nič zamere." (Konec.) 1 Ako varo je naročnina potekla, prosimo, da jo obnovite. ljudem. Ne berem dosti, pa tu- končati s svojimi vtisi, da bo- di ne zanimam se bogzna kaj, mo daij eiuteljem v tistih ko-k0 Pa prideš na konvencijo in jonah kaj drugega." Preje me bi rad kaj povedal, pa ne veš, je siiil9 da naj pišem, in jaz za-kam bi zinil, da bi beseda prav pravljam cele ure, potem pa priletela." pride s takim pismom, češ, ne- Na dan volitev smo dobili ta- haj že,Tn* dejal, kajti A-jj* ne afcn«i biti več izvoljen. Blaž ihora |en, ker nič ne de-v»e napravijo zani drugi. Somrak je sposoben, fn ipora Wti še izvoljen za predsednika fospodsrskega odseka, Cain-*»r n« vsak način za predsednika jednote, in Turk za glavnega tajnika. Sam Cainkar je ®fjal, da tako soosobne^a tajnika š« nismo nikoli imeli. Za blagajnika naj ostane stari, za predsednika porotnega odseka Underwood itd. "Bomo dobili lislo kandidatov," mi je pojasnil. "Ti, ali se ti ne zdi malo čudno, da agitirajo na tak način v svojem lokalu in kjerkoli morejo? Poglej jih, kako se vedejo, pa boš videl, da jim je za službe in pa za komando nad jednoto." Pomislil je. "Saj jaz bi se kaj odgovarjal, pa nisem vedel, kaj naj bi jim rekel nazai." Na dolgo mi je pripovedoval, kako mu je zaupno povedal agent* da bodo socialisti zadnji moment drug drugega izdali, MJT pa mu je pravil, da je vse te blokarije kriv Zaje in pa Za-vertnik. "Meni nihče nič ne more," mu je rekel MJT. On kandidira za tajnika, ker ga vsi silijo—ima vse polno pisem od vsepovsod, ki mu pravijo, kandidiraj! Cainkar je zanj, mi je dejal partner, vsi komunisti so zanj "pa b0 tudi izvoljen, boš videl!" "Ne bo!M ' "No, boš že videl!" "Ti, kaj pa misliš, kdo bo u-rednik ?w "Molek, mar ne?" "Ne vem. Bil sem včeraj malo v hotelu, pa je bil tam tudi Kobal in so ga nekateri vprašali, če j« kandidat za u-rednika. Jim je pritrdil, da je. "2e od kraja, ko smo prišli v Chicago, so me pri tistih znancih nagovarjali, da nai volim zanj, pa sem vzel vse bolj za špas. Povem ti, da zani zelo agitirajo komunisti, pa tudi nekateri člani upravnega odbora so zanj, so mi rekli, namreč Gradišek, Vogrič in Cainkar. Dr. Kern in še vejiko drugih je za Kobala*- Vidiš, jaz sem mislil, da so skoro vsi za Moleka." Tako je modroval moj partner, ki so ga v niegovi nepou-čenosti razni agitatorji "progresivnih" kanididatov spravili docela iz ravnotežja. "Nič se ne boj," sem ga potolažil. Vse se bo tako izteklo, da bo prav, pa verjeti ne smeš preveč. Saj sem ti rekel, da se jim gre za službe in komando nad jednoto." Naslednji večer sem zašel tudi jaz v malo družbo, kjer so poskušsli rszlične pijače in modrovali. "Zdaj je zadnjič, da imajo večino v glavnem odboru socialisti," je ns ves glas konstatiral neki Cikažan. "Kako to sodiš?", je prišlo jezno vprašanje od delegata, ki je bil nekje iz Penne. "Boste že videli jutri, zadnjič., zadnjič imajo jednoto v rokah r* podpredsednika, Vider za tajnika, Novak za bolniškega tajnika Medvešek za blagajnika,, Na €ni strani Cainkar, Molek za urednika, Godina za na drug[ Garden. Garden je upravnika, .dr. Zavertnik za gl. dobil med član8tvom vsled svo-zdravmka, Aleš za predsedni- jih aktivnosti in pa stvarnih ka gospodarskega odseka in Siskovich ter Oiip za člana tega odseka, Goršek za predsednika porot, odseka, Terčelj, Sular, Podboy in Frances Za-kovšek za člane porotnega od- razprav, ki jih je imel v glasilu, velik ugled. Na konvenciji jih ni bilo malo, ki so ga hoteli spoznati. Dobili so priliko kmalu, kajti Garden se je oglašal prve dneve konvencije zelo seka, Zaitz za predsednika in pogogto «za be8edo". Ima na-Albert Hrast ter Mihael Pleše | vado da gQVori počasi in z ve_ _ 21 ^ M ^ m M <1 r* ^ mm m a /v r««U n I__________— _ * za člana nadzornega odseka. Listo progresivnega bloka smo dobili šele med odmorom isto sejo, ker so jo morali spreminjati. Na vsak način so "pro-gresivci" likimi presledki. Naj mi zameri ali ne, on je vsled te svoje "hibe" izgubil precej glasov., Vzlic temu, sto članov konvencije je glasovalo zanj, bil je hoteli na nji proti čaatno poražen. Agitacija pro-Lotrichu enega izmed mladih,|ti njemu je bila velika, razen, ker so mislili, da bo razlika tega ima kandidat, ki je že v' med eno in drugo listo le kakih pet do sedem glasov. Ker pa so se mladi nekam kregali (posnemajo pač "stare"), je MJT blok skušal situacijo izrabiti. Iz prav verjetnega vira smo iz vedeli, da so enemu Članu mladinske delegacije ponujali večjo vsoto v gotovini, če privoli biti kandidat "progresivnega" bloka za podpredsednika proti Lotriču. Dotični pa je ponudbe in flirtanje vztrajno odklanjal, dasi je imel vsled nesoglasij v skupini delegacije angleško poslujočih društev težavno stališče. Ko so videli, ds ga ne bodo omehčali, so bili prisiljeni njegovo ime črtati s svoje liste. Poskušali so srečo v ta ali oni urad še pri par drugih mlajših delegatih, pri vseh uradu, veliko boljše šanse, kot pa njegov protikandidat, ne- Znani so nam ljudje, „b ki so marljivo hranili dolga leta, pa so svoje prihranke zgubiti radi neopreinega vlaganja. Zakaj ne bi upoitevali naših naavetov in vložili svoje prihranke v sigurne investicije? Na razpolago «no jim vedno, kajti to je naia naloga. Kaspar American State Bank 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. riniÉitiiilÉfri (Nadaljevanje). Da, to bi bilo zmagoslavje! Kalto bi pa-del škof iz vmišljene bogoravnosti in vsega-vednosti v človeško ničemurnost, ako bi se daj dejal: "Ali poznam zapeljivca? Da, da, prav dobro ga poznam, vse bolje nego Vi, ki sodite ljudi samo po videzu, a ne po značaju. Zapeljivec nedolžne Anke je Vaš ljubljenec, ki ste mi ga poslali, da naščuje občino proti župniku, ki ste ga poslali v Gospojno, da bi napravil tam iz dobre, jasno-gledne občine same dobre ude Vaše stranke brez lastne volje, da bi zatrl naravnega duha z rimskim farizejstvom in onemogočil hudobnega svobodomiselnega župnika. Ta sve-tohhnski Rimljanec je tisti zapeljivec. ki ga hoče poznati Vaša škofovska milost za vsako oeno. Zato bi Vas prosil sedaj prav resno za dobrega kaplana. Ako mi zaupate mojega starega tovariša Oettingerja, Vam jamčim, da bode za loto dni vreden župnije." Ali usta, ki so hotela ravnokar govoriti, so se stisnila še močneje, zobje so se zagrebli v ustnice, jasni izraz lica se je izpremenil v bridko bolečino, glava se je sklonila na prsi, rdki sta obviseli brezmočni ob telesu in prsti so mehanično delali, kakor da hočejo, raztrgati mrežo, v kateri je vjet njih gospodar. Mraz je izpreletaval tresoče se telo župnika, ki se je komaj držal na .nogah, njegovo oko je pa gledalo kakor obupano škofa, ki ki vzlic svoji vsegavednoati ni mogel razložiti tega prizora. Velika, prevelika je bila izkušnjava, da bi odprl škofu oči 6 tistimi besedami in tako odpravil hudobneža iz svoje hiše, ljubi občini pa obranil mir. Ali o pravem času se je spomnil, da je duhovnik, ki mora žrtvovati lastno življenje, preden bi prelomil sveti spovedni pečat. Sedaj je izikušnjava premagana, a tudi škof je pr«pri^en o ¿upnikovem grehu. 4 (Dalje prihodnjič.) KONVENCIJE NAŠIH PODPORNIH ORGANIZACIJ IN "BLOKI" PI SE MIHAEL PLESE. Konvencije naših podpornih organizacij v prošlih letih so postale zelo važne tarče za gotove ljudi, ki streme dobiti v njih premoč in jih potem voditi po svoji volji zs svoje interese, neglede koliko bi to škodovalo interesom članstva prizadete podporne organizacije ali koliko bi se oddaljili od programa, ki ga zastopa in izvaja. Danes ni nikaka novost, in še manj tajnost, da so nastali "bloki" tudi v podpornih organizacijah. Struje v organizaciji nastanejo, ako članstvo ni e-notnega mišljenja. Ako je vse članstvo npr. katoliško, bodo razlike med strujami majhne, in se bodo grupirale le okrog posameznih oseb, ne pa okrog različnih programov. Ce je članstvo mešano, bo to dobilo tudi svoj odsev na konvenciji. Dokler je bila SNPJ. organizacija striktno svobodomiselnih članov s socialističnim nazira-njem, so bili eventuelni boji na konvencijah največ med posamezniki in radi njih. Ko so se ji začeli pridruževati pozneje tudi katoličani, konservativci, narodnjaki itd., so ta svoja mišljenja prinesli v eni ali drugi obliki tudi na konvencije. Vmes pa izrabljajo situacijo koristolovci, ki ribarijo v kalnem in iščejo opore. Med hrvatskim delavstvom se je po vojni nagloma Širilo komunistično gibanje, ki predstavlja danes močno organizirano skupino. Na konvencijah HBZ. in SNPJ. nastopa v "bloku" pod progresivno, ali pa pod radničko firmo. Rada bi dosegla večino, pa išče zaveznike, v čemur ni nič izbirčna. V SNPJ. prevladuje že od njenega početka delavski duh socialistične šole. SNPJ. je organizacija, ki je zastopala delavsko taktiko tudi v praksi. Njeni pionirji so bili izvežbani v delavskem gibanju že pred ustanovitvijo Jednote. Mnogi izmed njih so si dobili skušenj za organizacijsko delo v industriji v starem kraju in vsled tega je bilo njihovo delo tnd-nejše in je laglje prestalo krize kakor pa so jih gibanja, ki niso bila toliko trdna. SNPJ. je danes močna v članstvu, imovini in prestižu— do te stopnje pa so jo privedli oni, ki so verjeli v njeno načelno izjavo, poznali potrebe delavcev in niso zametavali socialnega dela v duhu razredno zavednega delavstva. Taka SNPJ. gotovim skupinam danes ni povolji. Ni bil moj namen, da pišem o prošli konvenciji SNPJ., kajti njeno delo je zabeleženo v uradnih zapisnikih, toda ker so o nji in posameznih incidentih listi mnogo pisali, vsak na svoj način, in ker je bivši delegat Ivan Rimac od št. 518 v Detroi-tu "našao za shodno", da napiše "nekoja opažanja povodom devete konvencije SNP.", ki ao izšla v "Radniku" v številkah 135-86-37, smatram za potrebno, da tudi jaz povem svoje, ne Riroacu na uslugo, nego radi resnice. Rimac bi moral vedeti, da je najbolje pisati istino, kajti on ni bil edini, ki se je udeležil konvencije. Bili so na nji prisotni tudi taki, ki se ne puste opajati z raznimi frazami, nego gledajo na svet in organizacijo kakor v resnici je, in s tega vidika izvršujejo svoje delo, neglede koliko Rimac ter njegovi prijatelji cvilijo o "social-patriotima". Naj bo tu nagla-šeno, da pisec tega članka spoštuje nazore komunistov in njihovih somišljenikov, ki so bili na tej konvenciji. Bili so med njimi taki, ki so v svojem prepričanju iskreni, in njih se te vrstice ne tičejo, pač pa tistih, ki žele biti voditelji, a nimajo sposobnosti, še manj pa je njihovo "navdušenje" za komunizem iskreno. Njim je komunizem plašč, v katerem bi radi postali "važni radnički vodje", in v tej poziciji pišejo o sebi, : kako so bili oni na tej konvenciji edini, ki so delali kot zavedni delavci za interese članstva SNPJ. % 2e prvi dan konvencije smo videli, da se bodo dogajale ču- dne kombinacije—zbliževanje takozvanih progresivcev z narod njaki-klerikalci v svrho nastopa proti skupini, ki je zgradila Jednoto v to kar je danes. Na kratko so rekli, ds se združujejo v progresivni blok zato, da iztrgajo SNPJ. iz rok socialistov. Eni kot drugi, ki so tvorili genersUki štab "progresivnega" bloka, bi radi izrabljali SNPJ. v svoje osebne namene, ovira pa io jim socialisti. Treba jih je torej odstraniti. Graditelji SNPJ. jim te usluge seveda ne mislijo napraviti, kajti preveč težko je bilo delo, ki so ga izvršili, da bi ga sedaj kar tako predali "progresivni" kombinaciji. Graditelji SNPJ. so na tej konvenciji zastopali taktiko, kot na vsaki prejšnji, da SNPJ. ostane zvesta svojim lačelom in programu. Zavrgli so provizorična pravila, katera bi izročila jednoto v oblast treh oseb, odpravila iniciativo ter dala predsedniku oblast diktatorja, ako bi bila sprejeta. "Progresivci", ki se ne morejo pritoževati, da na konvenciji niso imeli svobode, so vzlic temu nezadovoljni, ker jim večina pač ni hotela slediti. Zamislite se v to-le čudno situacijo: narodno-klerikalci in "progresivci" imajo SKUPNI »INTERES, da se SNPJ. "otrese socialistične mašine"! Prvim je vedno na jeziku mili naš narod in vera naših dedov, drugim pa "čista radnička i klasnosvijes-na ideologija", ki obsoja iluzije v mili narod in vero dedov, pa nlic temu so se našli skupaj! Pristaši dveh svetov, na-sprotnosi razlikujočih idej, a ivendarje skupaj v skupnem "naprednem delavskem bloku"! Kolikšna ironija! A o tem več. ko pride stvar na vrsto. Od waukeganske konvencije pa do te so pisali skoro enako narodnjaki-klerikalci in komunisti, odnosno voditelji "Radni-ka" o korupciji glavnega odbora SNPJ., na piki pa so imeli Zajea, starega Zavertnika in Godino, a niso tedaj prizanašali niti Cainkarju, katerega pa so vzlic temu imeli na svoji listi kandidatov v glavni odbor za ! prihodnja štiri leta in istotako J. Vogriča. Ne smatram za potrebno, da bi pisal, čemu sta bila ta dva na njihovi listi, kajti razloge poznata onadva pač najbolj, vemo pa, da nista komunista, in da je bil posebno Cainkar od njih še pred letom 1 zelo napadan. Čudni časi in še bolj čudna kombinacija taktike ("progresivcev", toda povsem razumljiva za one, ki poznajo po- O Hamiltonu nam pravi zgodovina, da ji bil reakcionar, ki je smatral formo monarhije za vzor vlade, in je povsem umevno, da ga je konzul Jankovič hvalil, kajti tudi on je pristaš krone in ordenov. Ko je prišel red name, da iz- Francija se podaja nju Zedinjenih držav. Francija, ki dolguje Zedi-njenim državam nad štiri milijarde dolarjev, se je dolgo u-pirala priznati, da dolguje polno vsoto. Javno mnenje Francije stoji na stališču, da so te ameriška vojna posojila, od katerih bi morale Zed. držav« veliko popustiti, kajti medtem ko je Francija zr zmago pregovorim par besed, sem se velnikov irtvovaIa na med drugim dotaknil tudi izva- tjioče fa tiao^e mož naj Jbi n janj konzula Jankoviča, ki je merikanci irtV0Vali tudi nekaj dejal, da je našemu narodu zgodovina navrgla mnogo ne-prilik, radi katerih sedaj trpi; povedal sem jasno, da to ni res- dolarjev. Ampak v VVashing-tonu tirjajo neizprosno, in francoska vlada, uvidevša, da se Amerika ne uda, je pred psi mca. kajti sedanjih neprilik in naročjla gvojemu poslani-trpljenj« je kriva beogradaka ku BerenKerju v Waahingtonu, hegemonija in pa plemenska da naj ay| d gl»: mržnja, katere bi v današnjih časih ne amelo biti. In kaj je pisal poročevalec "Radnika" o tem banketu? Dali je on notiral resnico o govoru Plešeta? Daleč od tega! Poročal je, "da je i cvetkovac Pleše som katerega bo potem Francija Ameriki odplačevala svoj dolg. Za ameriško vlado ie vodil pogajanja finančni tajnik Mellon. Njun dogovor je odobrila ameriška vlada, francoska poslanska zbornica pa progundjao nekoliko riječi dalga je po dolgem prerekanju o-se i on velikim pokaže". Ko*dobrila šele 21. julija s 300 sem tega poročevalca potem vi- proti 392 glasovom. O tem del v restavraciji, sem mu re- sklepu ima besedo še francoski kel, kako je vse lepo "progund- senat in ameriški kongres. jao" o banketu pa mi je odgo- - voril: "Pleše, ti nisi naš, in čemu bi ti torej mi delali reklamo, pa čeprav si opalil Jankoviča, kajti ti si z Zajcovo ma-šino." Zanje torej ni važno, kaj govoriš, nego kdo govori. RAK-RANA NA U. M. W. OF A. (Dalje prihodnjič.) Bankroti bank v Floridi. Se pred nekaj leti je bila Florida "obljubljena dežela" za razne zemljiščne in druge špekulante, ki so pripravili sto-tisoče Amerikancev ob mnogo milijonov dolarjev. Drugi udarec je zadel one, ki so nastanjeni v Floridi, posebno še domačine. V teku nekai tednov je v raznih floridskih mestih vsled "kreditne krize" bankrotiralo petindvajset bank. Ljudje so seveda ob večino svojih prihrankov in nekateri so ob vso imovino. Predsedniku Lewisu ni Še dovolj, da je njegova U. M. W. skoro izkrvavljena, pa intrigi« ra s svojimi diktati ter izključuje unije, oziroma njihove odbore, ne da bi se sam ravnal po pravilih. Pravijo, da kogar hočejo bogovi pogubiti, ga udarijo s slepoto. Lewisa so gotovo udarili na tak način. ŽIVLJENJE JE SLADKO Julij je najiivahnejii mesec v leti. Narava je polna krasote, gozdovi, jezera in hribi vas kličejo; vsakdo občuti, da Življenje je sladko. Samo t-ni, kateri trpe vsled želodčnega nereda, ne občutijo tega, ako ne poznajo TRINERJEVO GRENKO VINO Radost letnega časa je uničena, slu vas muči glavobol, slab tek do jedi, is nemirno spanje. Toda, Trinerjero ___grenko vino je gotova pomoč isto. CaanUka agencija A-ci.t- ed Press je razposlala svojemu tek do jedi in zdrav spanec. Val le- tisku vest, da je potrošilo ame-|karnmr ** ima v tMlogl riško ljudstvo za praznovanje kupon za brezplačni vzorec $75,000,000 V DIM. "Radniku" ker sta jezuitsko pravilo 4 ivecuje sredstva." Rimac preliva v krokodilske solze, Ker sta ns banketu, prirejen delegatom, govorila konzul Jankovič in Kristan; obdolžil je socisliste zvez s kraljevaši, ki so spremenili ta banket v neradničko priredbo. Socialisti so jih pozvali —torej je krivda njihova. Kaj je resnica na stvari? Kot sem bil informirsn tekom konvencije, je konzula povabil Cainkar, ki je njegov osebni prijatelj, in istotako Kristana ob priliki sestanka v Clevelandu. Tajnik pripravljalnega odbora je bil njihov M. J. Turk, ki so ga i-meli na svoji listi za kandidata za glavnega tajnika SNPJ. V tem odboru so bili nadalje poleg drugih Alesh, Lotrich in Olip, ki so se taki govorniški aranžmi protivili, a se njihove argumente ni uvaževalo. Torej—njihovi lastni ljudje so povabili "nepoželjene" goste, da govore na banketu. Za Kristana vemo, da je eden najboljših govornikov in govoril ni nič slsbega, napaka pri njemu pa je v tem, da ne more zaključiti govora v kratkem času, kajti na banketih te vrste ne bi smel nihče imeti dolgega govora. Konzul Jankovič je govoril o domovini, o naših * izseljencih tukaj, o Hamiltonu kot velikemu državniku, in kako nam je zgodovina navrgla mnogo zla, vsled katerih trpi naš narod v domovini. Njegov govor je bil skoz in skoz tak kakršnega je bilo pričakovati in to so pač vedeli tudi tisti, ki so ga pozvali. četrtega julija okrog petinsedemdeset milijonov dolarjev, največ za strelivo — torej za dim. Tudi drugo je bil večinoma dim. Pošljite na Jos. Triner Co., 1sss 3. Ashland Ave., Chicago, III. Ulica * ..................................... Mesto, država.............................." Klub št 232, J,S Z. Barberton, Ohio priredi v nedeljo 28. julija popoldne na PEČNKOVI FARNI \ PIKNIK na katerega vabi rojake iz Barbertona in okoliških naselbin da ga posetijo v obilnem številu. -Zabave bo obilo za vse. Postrežba prvovrstna. Varčnost zagotovi stre ho v deževnih dnevih Neglede kako malo prihranite, začnite s svogo vlof» TAKOJ s pristopom v Jugoslovansko stavbinsko in posojilno di KI JIH OBRESTUJE OD 8 DO 7% Sprejemamo vlogo na delnice tudi po po*ti is vseh krmjor ameftt* VSE VLOGE SO ZAVAROVANE S PRVIMI UKNJIŽBAMI NA NEPREMIČNINE. Zboruj« v Mik pfk ■▼•¿or v dvorani SNPJ. 43. SERIJA DELNIC JE BILA IZDANA V PETEK 8. JULIJA. IMOVINA 30. JUNIJA 1029 $359,299.64 JOSBPH 8TBBLAV to)tilk 2*3« S. RIDCEWAY A VE. CHICAGO, ^ ToL LmmmdmU »562 - »«g»*»»»*«»«« * • • 0 »»"iM Ü VZROKI RUSKO - KITAJSKEGA SPORA. VICTOR L. BERCER (Glej poročilo na prvi tirani). (NDUSTRIALJZIRANJE AMERIŠKEGA JUGA. (Nadaljevanje • 1. strani.) k čemur so jih Se posebno pod-netile v tem letu stavke tekstilnega delavstva v južnih državah. Dotlej so ravnatelji mislili, da delavci teh krajev sploh niso dostopni organizaciji; to je bila seveda zmota, katero bodo izrabile na svoj način druge kompanije, ki selijo svoje delavnice v obljubljeno južno deželo. Industrializacija juga je za delavce na industrijskem vzhodu in osrednjeim zapadu živ-ijenaki problem. Ako bo tovarna izdelovala v Atlanti gotov predmet ceneje kot pa v Chi-cagu, Buffalu ali Pitisburghu, bodo podjetja v slednjih mestih potisnjena v neugodno konkurenčno pozicijo, iz katere jih ne reši nobena carina. Zahtevale bodo torej znižanje plač, kar pomeni, da se bo opevani ameriški življenski standard za milijone delavcev še bolj zni- Peami, poezije, igre. Angleške knjige semaine in snanstv« vsebine. Knjigarna "PROLETARCA" 3639 West 26th Street, Chicago, III. (Nadaljevanj« s 1. strani.) .__________ na Kitajskem, so minili/' ie de-! ROMANI, POVESTI, CRTICE ili1^ jal eden glavnih voditeljev, iN OPISI. br<* 60c" .............. kuomintanga V Nankingu, O so-' Albrecht Iva«. Srce, novele, ves. Vjetski Rusiji pa pravijo V kro- Album slovenskih književnikov gih kitajske vlade, da ni nič (uredil dr. Janko Slebinger), boljša od Japonske, kajti obe silita na Kitajsko in obe jo &e> vedno smatrajo za svojo kolonijo. Neglede, kako Rusi v propagandi zatrjujejo, da ne goje imperialistične politike, to, kar počno sedaj na Kitajskem, je imperializem, trdijo v Nankingu. Kitajci se ne u-mešavajo v ruske notranje razmere in ne bodo dopustili, da se bi Rusi na Kitajskem v Kitajske. Predsednik kitajske vlade Kaišek je v eni izjavi de- knjige. Romani, povesti, črtice in op»*». .60 vsebuje opise in slike dov. književnikov od Trubarja dalj«. Fina vsaba...................$6 00 Andrejev Leonid: Plat zvona, no el«, ves. ---------------------- Pavent o sedmih obešenih, posvečena L. N. Tolstemu, ves. ........................... Arciboiev H.t San in vea.------- Aw Vladimir in Teffii Humoreske, groteske in satire, bro- tirana ................... Barbusse H.t Ogenj, dnevnik de-sotnije, povest is svetovne vojne, ves.............. .46 .60 1.60 •0 ..... 1.26 .76 jal, da je svoj korak, ki ga je ^LÍS&iC!! storila v Mandžuriji s prevzemom Kitajske vzhodne železnice, dobro premislila in da bo nacionalistična vlada storila vse, da izrine iz Kitajske ne samo ruski imperializem, nego tudi. druge. Mi hočemo Kitajsko za Kitajce, je dejal. V Rusiji pišejo o Kaišekovi vladi, da je dekla kapitalizma, morilka ljudsvta, da je bil njen čin v Mandžuriji banditski, in da je dolžnost Rusije, da pomaga kitajskim delavcem in kmetom v osvoboditev izpod režima krvniških militarističnih lordov, ki vladajo nad Kitajsko. Vse to radi železnice, ki je dolga 1,080 milj, kar je nekako železniška razdalja med Chi-cago in Denverjem. Kitajska m Rusija sta dve največji državi na svetu, četrtina vseh prebivalcev sveta je v njenih mejah. Meja med njima je dolga več tisoč milj. Rusija ima močno, moderno o-premljeno armado, toda do 1.26 .60 1.60 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 tal. Unije s tem dejstvom računajo, toda ao šibke, razen te- Mandžurije je pot dolga, in to ga jih nič kaj ne mika začeti je v priiog Kitajski, ki ima ai-boj z arogantnostjo juga. Svo- cer veliko armado, toda je sla-boda je Um še vse slabše poj- ^ opremljena. Ako bi Kitaj- movana kot pa v pennsvlvan-skih mestih in premogarskih ska pozvala v armado vse moške vojaške starosti, bi štela kempah, kjer je kompanija 15,500,000 mož, ruska pa 8,- najvišja oblast. Nedavno ustanovljena Konferenca za progresivno delavsko akcijo, katere program je vzgajati članstvo unij za pravi delavski uni-onizem, bo organizirala kampanjo med članstvom unij, da «3> zavzame za svoje brate, ki jih zasužnuje industrija na jugu, tam pa bo vodila propagando za unije. Z akcijo se ne sme odlašati, kmjti ako ameriško delavstvo noče, da se pomika nazaj, mora varovati svoje interese z organiziranjem delavcev na jugu v unije in socialistično stranko. UNIJE USTANAVLJAJO DELAVSKO STRANKO. 535,000. človeškega materija-la imata torej mnogo, vojna pa bi škodovala eni kot drugi, kajti obe sta v procesu politične in ekonomske rekonstrukcije. broA. $1, vesansf* Bohinjec P.i Svetobor, pove* is konca enajstega stoletja, Bulwur L. E.i Posledn1; dnevi Pompejev, L in II. del. broi. Burroughs Edgar R.i Tarzan, sin opice, ves...........——— Tarxan In svet, vezana-......... Tarsanove šivali, ve«ans....... Tarsanov sin, vesana............. Tarsanova mladost v džungli, vesana ......................—— (vseh pet knjig $4-60) C al co L.. Cerkvene mili, povest is sodanjorti. broi.-------------76 Cankar Ivaat Podobe is sanj. vesana ................................. 5 Moje ftivljenje, ves.---86 Cankar Ivaat Zbrani spisi: I. sv., vsebina: Erotika, ta-daja 1902; Erotika, isdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vesana ----------- 2.00 II. sveeek: Črtice in ponretai Ur Kriti« i in polemični ■Oisi, vesana ----------------- $2.00 UI. svesek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vesana ---------------- 2.00 IV. svesek: Knjiga sa lahkomiseln« ljudi in Tujci, vs«. I W V. svesek: Kralj na Betajno-vi. Na klancu in Črtic«, 2.00 2.00 .40 .26 .76 .66 .76 1.60 .60 ........... .60 .60 1.60 1.60 1.60 VI. svesek: Ob sori, Življenj« - in smrt Petra Novljana in Hiša Marii« pomočnice, VII. Črtice Mimo življenja, novele t«r Kri- Vseh 7 knjig skupaj Cankar I sider: OfcUki pri slovenskih pisateljih in umetnikih, ves......... 8 poti potopisne črtice, broi. Cankarjev abornik, Vp*. ----------- Čokov Anton P.t Sosedje .n druge novel«, broi. ------------------- Ckeetorton G. K.i Četrtek, fantastičen roman, broi. 2.00 18.00 1.26 .76 1.00 .60 1.00 ILLINOIS NA TRETJEM ME-STVU V INDUSTRIJI IN DRUGI V DOHODNINSKEM DAVKU. Država Illinois je ns drugem u*tiéen roman, broi. ________ .60 mestu V dohodninskem davku, Ckoekoleniek P.» Jug, zgodovin-ki ga je plačala v fiskalnem ie- ski roman, 61« *rani. broi. tu, končano 80. junija, $217,- ves. ™.......~~~ 000,000. Največ ga je plačala ^-- {^«í država New York. Pennsylva-1 ^^^ vojakov, broi_____ nia je na tretjem mestu, Michi- Colosna Lou»»: Boy, rosnan, vea. gan na četrtem, California je Coioma-Poijnnec: Kraljica mu-peta po redu, Ohio Šesta, Mas- ¡ čenica, zgodovinski roman, sachusetts sedma in New Jer- c^^^ D^ Déicl. Elisa! sey osma. * V skupnih davkih ( ^^ bro4........................... Socialiati v tistih mestih, I pa je na prvem mestu država Dickens Charlo«: Božična pesem ... »t. 'L n 1: - ii, broi......................... Hinko dr.. Zbrani spisi, kjer imajo v unijah odločujoč New York, North Carolina na( v prosi, broi vpliv, so se oprijeli taktike, ka- drugem, Illinois na tretjem, če- 1H tere namen je ustanoviti s po- trta po redu je Pennsylvania,! .46 .40 .76 .60 .40 Colar Cvetkoi Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljice, broi. Gorki j Maksim i Deveti januar, črtica is ruske revolucije 1906, broi. —-------------- Povesti, 210 strani, broi......... Croon A. K. t Za milijoni, roman, broi.......—------------------ Hamsun Knut< Glad, roman, broširana .................. Haiok J.i Pustolovščine dobrega vojaka Svejka v svetovni vojni, v«ssna —--------------------— Jaklič Franci Ljudske povesti, broiirana ......—............—— Joloviok Ernestine: Spomini na Preéema, broi. — Jirasok AWjsi Filosofeka «godba, vesana .......................... Jubilejni abornik. Ob petdesetletnici Otona Župančiča, fina vesba .....—............................ Jurčič Josip: Zbrani *>isi (nova isdaja, fina vesba): I. svesek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prašna vera, Ufcoéfcvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kosjak in Do-men .................................... II. svesek: Spomini starega . Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smuk ova žomitev in Grad Rojinje -------------------- 1.60 III. svesek: Kloitrski iolnir in Deseti brat-------------- IV. svesek: Golida, Hči mestnega sodnika, Necnlki val-pat. Dva Brata, Božidar Tirtelj, K oslovska sodba v V lin j i gori, Črta is življenja političnega agitatorja. Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin----------------- V. sv.sek: Lipe, Pins tobaka, Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu, v rojni krajini. Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bedi. Beta rata. Bel denar, Na Kolpskem ustju in Doktor Zober, $2.60. Vseh 6 knjig skupaj ------------- KolUrmaan B.t Predor, socialen broi._____________ Janko. Zbrani spisi, biettranL L svesek: Agitator_________ II. svesek: Lotrski ljudje, Testament ..,.-.t,— --------- UI. svesek: RoAUn Vrjanko, Jara gospoda ia Očetov greh ............................... IV. svesek: Gospod Jan«s, Kmetske slik«, Humoresk«, Povesti sa ljudstvo —------- V. svesek: Penni, Berite novice, Kritike. Komentar.... 1.60 VI. svesek: Njegovo delo in doba, I. seütek: Leta mladosti in učenja, II. in III. seütek: Novelist in Politik. $2.60, radi iest knjig skupaj ------------------------- Kmet Marija: Bilke, povesti in Irtics. broi. ....................... Koder Anton:" Marjetica, idila, broürana _________________________ .60 .26 .60 ~ .60 močjo strokovnih organizacij delavsko stranko (Labor Party). Nedavno so jo ustanovile unije v Niagara Fallsu. Na-čsljujejo ji socialisti in bo ko-operirala s socialistično stranko v New Yorku. California peta, Michigan šesta, Ohio sedma in Massachusetts osma. V vrednosti industrijskih izdelkov je New York na prvem, Pennsylvania na drugem in Illinois na tretjem mestu. 2.00 8.00 .76 .76 .86 1.26 1.26 7.00 .46 .65 .40 .60 Nuiič BranUlavi Občinsko dete. rosna.! dojenčka, broi. ......... Ob 60-letnici dr. Janoaa Ev. Kreka, broi. >M..M.......MH...N.m. Opponkoim C. P.i Milijonar bres denarja, ves........................... Orel L. 1. Pasti in sanke, kriminalen roman is polpretekle dobe, broi. .._______________________40 Pakor Joioi Medvladje, socialen roman, broi............................76 Pugelj Milan: Črni Panter, povesti in črtice, broi............. .66 Puilun A. S. 1 Pikova dama. po- V tek, broi. T - mm 111............... Rasne povesti, broiirana__ Saador-Gjalski Ka.» Jurkka Agičova, povest, 867 strani, broi. 60c, vesana _________________ .76 Sieakiewica H.i Z ognjem In mečem, povest is davnih lot, vas., 681 strani____________ Potop, roman, v«s., I. del $8.26; II. del $8.00, oba dela akupaj, 1098 strani.... lleaoa Avgusti Zlatarjevo zlato* zgodovinska povest is 16. stoletja, broi. ______________________ Strindberg August: Bedakova izpoved» broi. $1, ves.____ Suchjr Joc.i Staroindijske pripovedke, s slikami, broi. .......... Tagoro Rabindranatki Povestko Tavčar Ivani Zbrani spiai. IV. zvezek: Cvetje v jeseni in Visoika kronika ____________ 2.60 V. svesek. Issa kongresa._____ 2.50 VI. svesek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, $2.60. Vse tri knjige skupaj ----------- 7.00 Tolstoj L. N.; Kasaki, kavkaika povLJt broi., 808 strani____ Spoved .................................... Tri povesti (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko semlje potrebuje človek) broi..... Ljudeks pripovedke, broi.---- mu»c I. E.i Udovica, povest, .60 .76 .26 8.26 6.00 .76 1.60 .86 .40 .76 .40 .40 .76 .76 IGRE Anfisa, (Leonid Andrejev), broiirana _________________________ Beneiki trgovec (Wm. Shakespeare), vesana ..------------------ čarlijova i«aHsv Trije ionini (P. S. Tauchar), dve iak>- igri, enodejanke, broi.......... Golgota (M. Krlež), drama v treh dejanjih ______________________ .60 Goapa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broi......60 Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom ...............'................. Julij Ceaar (Wm. Shakespeare), Macbotk (Wm. Shakespeare), vesana ................................... Otkollo (Wm. Shakespeare), vezana ------------------------------ Očiiconjo (Angelo Cericvenik), tragedija v iestih scenah........ Romantično duio (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vesana ...................-............... Son Kresno noči (Wm. Shakespeare), vesana ------------------- Umetnikova trilogija (Alols Kiaigh r), tri enodejanke, ki •o celota saae. % Broi. 76c., vezana ............................. .26 ... .76 .66 .60 .76 .60 .76 .76 .76 .76 1.00 .76 .76 .60 .86 letnik 1920. vezan .......... letnik 1921, brui. ............ letnik 1922. vezan _________ letnik 1922. broi.............. letnik 1928. vezan ........... letnik 1924, vezan ________ letnik 1926. vezan_______ letnik 1926, vezan ........... letnik 1927. vezan ........... letnik 1928, vezan ______________ 1.00 letnik 1929. vezan ................ 1.00 Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 sa .........................................08 • (Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva številka s njegovo sliko .......................................18 Kros, vesan letnik 1921-22_______ 1.60 n formacijo o dobavi driavljaa- a«va Zodinjonih driav.............40 O adravstvonik nalogah soc. aa-varovaaja (Dr. Demet. Blei- weis-Trateniik i) _________________ Prolotaroc. vesani letniki, 1919-28, vsak --------------------------- .76 1) 2) + ................. Zadružna banka v M" JUGOSLAVlA^fcUROPE V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA. SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI 1 •projoma donar na kranilno vlogo ali na tekoči račun proti noj- boljiemu obroetovaniu. posreduje najconojio dostavo donarnih poiiljk is Amerike v domovino i« obratno. =* 8.) posreduje v vsoh gospodarskih in finančnih sadovah hitro in po coni. * Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakai. na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York 11-10 Union Square, New York. N. Y., krtočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči izplačilo. _ , _ . . Obrnčajte se v^-vseh potrebah za sUri kraj na Zadruino banko v .......................»sssssp^^^»^^^ Finigar F. S*.: /brani *p\*\. vse- --------------------------------------------------- I bina IV. zv.: DekU An^ka in Srečala sta se, vez................. V. zvezek: Boji, Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, ve............................. VI. zvezek: Sama, Kakor Pelikan. Bolteiar. Nai vsakdanji kruh in Tri črne ie-ne, vez. $1.60, vse tri knjige skupaj ..........................- Flaubert G.. Tri povesti, broi..... France * Anatole: Kuhinja pri kraljicf gosji notici, broi 76c., vesana .......................... Pfngvinski otok, ves............. Besi roman v dveh delih, 768 strani, vezana .................... 2.60 Idijot, L, IL, m. in IV. del vnak 90c., vsi skupaj.......... 8.60 Zapiski iz mrtvega doma, I. in II. deL vez.—............... 2.26 Zločin in kasen, roman v dveh dolih, vez .........t........ 2.00 Bele noči—Mali junak, povesti, broi............................. Iralec, is spominov mladeniča, roman, broi. ................ Dumas Aleksander: Vitez iz rdeče hiie roman iz časov francoske revolucije, 604 strani, broi. 76., vez............. Elizabeta, hči sibirskega jetnika Erjavec Fran: Povesti» vez......... Feigel Damir: Bacili in bacilke, humoreake, broiirana ..............—....... Domače živali, vez. ............... Po strani klobuk, humoreske. broi............................. Pol litra vipavca, vez............. Tik za fronto, broi................. Federer Henrik: Patria, povest iz irsl.o JunaSkC/dobe, broi..... Federer-Poljanec: Sisfto e Šesto, povest iz Abrucev, broi......... Finigar F. S i iz modernega sveta. rorr.an, vez....................... .60 .75 1.00 .25 .60 .45 .45 .75 .50 .50 .36 .35 1.60 ............»............I........................ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. . Mi tiskamo * Slovenskem, Hrvnikom, Slovnikem, Ceikmn. Polj*— kakor tudi v Angloikom in Nemlkem jo«i~ Naia posebnost so tiske vino an drultva In trgovce. ...................................................* 1.00 1.26 3.60 .66 1 00 1.00 Keller G.t Don Corea, roman, broiirana .................................26 K. S.. Požigalec, povest, broi......26 Kuhar Lovro: Povesti, broi......50 Kvoder Zofka: Iz naiih krajev, povesti, vez..............................80 Vladka in Mitka. vez............. .60 Lak Ivan: Uporniki, povest iz kmečkih puntov, ve«..............75 Lormontor M. J.i Junak naiega časa, povest, broi..................75 Levstik Vladimir: Obsojenci, povesti, broi. .f..........................75 Viinjeva repatica, aatiričen roman v dveh delDi, broi. 2.00 London J nek: Roman treh src, vez............. 1.80 Železna peta, socialen roman v dveh delih, broi............. 1.00 Machar J. S. i Konfenije lite rata, zbirka spisov, vez..................65 Majar K.t Sročolovec, povest, broiirana ....................-...........35 Cvctl.c, iopek pravljic za stare in mlade, broi. ............20 Malograjski Fr.t Za srečo, povest, broi...............................40 Maselj Fran-Podlim bar ski: Zbrani spisi, fina vezba. I. zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovarii . Damjan .............................. 2.00 II. zvezek: Potresna povest, Moravske slike, • Vojvoda Pero in Perica ter črtice. Skupaj 816 strani ............ 2.00 Oba skupaj ...................1........ 3.75 Melville Whyte G. J.i Gladija-torji, zgodovinski roman iz prvega stoletja, I. iti II. del, broi. oba akupaj .....................75 Meiko Keavert Dve sliki, broi. .50 Meyring G.t Golem, roman, broii. 50c., vez..........................75 Milčinski Fran.: Drobi?,, VSi...- .65 Gospod Fridolin žolna in njegova družina, vez..............35 Igračke, črtic«, ves. —........ .75 Muhoborci. črtice, ves..........76 Miller-Steriaji Zvonarjeva hči, povest, broi............................60 M umik Rado: Jari junaki, hu- momae, ves..........................30 Ns Bfedu, povest, vez............76 Znsnci. povesti in orisi, ves. • .85 fenini nsie Koprnele, satiričen roman, broi.................8n Novaian Antoni Naia vas, broi. I SO Samosilnik, 10 povesti, broi .76 830 str., broi. 60c., vos......... Turgonjov - Stepnjak: StepjU kra^j Lear in hiia ob Volgi, po*osti, broi. ....__________________ Trdina Janes: Zbrani ^isi, fina • vssba, vsebina: L sv.: Bahavi husarji ia IMri tsr Verske bajk« star« ia nov« s.......s»»»»«.................... II. sv.: Bajke in povesti o Gorjancih _______________...— III. sv.: Bajke in povesti....... 2.00 IV. sv.: Bajk« in povosti........ 2.00 V. sv. Isprehod v Belo Kra- (Vseh pet knjig kna 2332 strani. Cena sa celo Aiifco $•00) Twain Marti: Mali klatei Tom Sawyer, povest, ves. ---------- Vajenski 9. H. t Letečo s«nce, roman, broi. ......................... Valentin Vodniki Zbrani spiai, broiirana —--------------------- V al oseka Margareta: Heptame- ron, povesti ........................... Wells H. at Zgodba o nevidnem človeku, broi.................... Zabavna knjižnica: Vsebins: Zioču. i, Madež. Mojster Roba in Mladih sanikarneie* lastni ftlvotopisi, vas. ... Zakrajiek France: Oglenica, povest, broi............................ Žal j ski: Na krivih potil, povest, broiirana -----------—--------........ Zola Emile: Polom, roman is francosko - nemike vojne 1870-71, ves....................... Zoreč L. Zeleni kader, pove^, . broiirana .................................45 .60 2.00 2.00 2.00 .60 .40 .36 .40 .35 ... .86 .40 .40 2.00 PESMI IN POEZIJE .60 .46 .... 1.25 Albrecht Frani Pesmi življenja, vesana .................................. Albrecht Ivani Slutnje, broi.— Aikorc Antoni Akropoli« in Piramide, poetični sprehodi po Orientu, fina vesba ............... Atila v Emoni in Romanca. * broiirana ............................ Balade in romance in "Stara pravda", broi. .................... Jadranski biseri, fina vezba 1.25 Junaki, epske pesnitve, fina vesba ......................-.......... Mučeniki, slike is naie proti- reformacije, fina vezba------- Primož Trubar, zgodovinska epska pesnitev, vez........... Besruč Peteri Sleake pesmi. vez. Debeljak Antet Solnce in sence, broiirana ..............i................. Debel jak Antei Modema francoska lirika, vez..................... Glasor Janko: Pohomke poti, broiirana .......-....................... Golar Cvetko: Sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne. broi. 90c., vez................. 1 25 Fountaine Jean de Ia: Rasni (iz franc. prevel I. Hribar), vek. 1.00 Gregorčič Simon: Poezije I. zv. vez..................60 Poezije II. zv. vez................. 1-25 Job in psalem 118, vez..........75 Poezije, ilustrirana izdaja, veliki format vez..........1 50 Kette Dragotin. Poezije ve«.—. 1.10 Kosovel Srečko: Pesmi, broi......76 Levstik Frani poezije, vez......... Machar J. 3.i Strup iz Judeje, vrzana .................................... Seliikar Tone: Trbovlje, prole-tarske pesmi, broi. 60c., ves. Vodnik Valentini Svojemu narodu. broi. ............................ ZnpančIC Otoni Mlada pota, broi.------— V zarje Vi.love, pesnitve, hrniirsni ................ .60 .50 1.26 1.25 .66 .50 .50 .75 .35 .25 .86 .75 .60 1.60 w40 8.50 .60 .26 _____ .40 ____ 1.26 .76 .36 ......................1.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali Je religija prenehala funkcionirati? Debata ................ Čuda in tajno življenja (Dr. Anton Brecelj), sploino življe- njealovje ______________________ Elementi moderno isobraabe (I. Molek), broi. 50c., ves......... Idejni predhodniki danainjoga socializma in komunizma (Abditus), broi_______________ Ilustrirana lopa maska, navodila sa iminkanje, ves. ___________ Materinska pomoč sdnvemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Aufcrozič) s 30 slikami Jugoslavija (Ant. Melik) L in II. del. broi. $2.60, ves.------- Marl Mara, njegovo življenje in ajsgov nauk, (M. Beer)_______ Kratka srbska gramatika (Dr. Jo«4p Mencej) ------------------ Lratka . agodovtaa Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija Pire) ______________________ Mieterij duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psidatrije, vesana _________—--- Nai sedala j i ustavni položaj (Dr. fttefan Sagadin)------ Narodnogospodarski eseji --—. delavskem In socialističnem gibanju ne Slovenskem do U- atanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične strank« (1848-1896) (A. Kristan), broi. $1.00. vesana----------- O konsnmnik draitvik -------------- Osnutek slov. nar. gospodarstvo Politika in sgodovina (Dr. Drag. Lončar), broi............ Praktični socialiaem. broi.----- Pričo evolucijo in Adami prod Adamom (Ivan Molek), broi. 50c., vesana ---------------------- Proletarska etika in morala (Ivan Molek), broi. ------------- Psihične motnjo na alkokolski podlagi, broi. $1, ves.—......... Rastlinstvo naiik Alp i F. Seidl) Razvoj Socializma od utopije do fSnanoeti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ---------------- Roparska trojica (Claessens- Molek) .....m....»'!..................... Slovenska kuharica (S. FeHcita Kaliniek). ves., 666 strani, ilustrirana .............................. 6.00 Smernico novega življenju (Dr. K. Ozvald), broi. ................ Spol ljubesen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vesbs Sprotna huharica. vezana.......... Strokovno organmncijo v Sloveniji, broi. ................................ Svetovna vojna in odgovornost socialisma (E. K.), broi......... Uvod v Buddhisetn (Jo«. Suchy) Varčna kukarica (Marija Remec), vezana .T....................... V novo deželo (E. K.), broi..... Zadružna prodajalna ali konsum Zadružni koledar 1929. izdala Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo (Fran Erjavec) Zbirka rudarskih in fužinskih israsov (J. Beslaj) ................ Zdravje in bolesen v domači hiši a( Dr. Just Dačar). I. del: Sestava, delovanje in nega člo veikega telcea; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirana. vezana .................... 125 Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani, ilustrirana .................. Zgodovina socialisma v Srbiji (Fran Erjavec) ............t....... Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka, broiirana, I. zv. 85.; II. zv. 75c.; oba zvezka skupaj ......................................... Živčevja Človeka (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, ve?.------ 3.50 1.26 .10 .60 .60 .10 .76 .10 1.50 .76 .35 .36 .60 .40 1.40 .25 .60 .26 1.40 .26 .10 .50 .50 .30 .10 8.60 ANGLEŠKE KNJIGE .80 1.10 .76 .26 .76 40 ALBUMI S SLIKAMI Tratnik Franci Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik .t.................... RAZNO Ameriiki Druiineki Kole ar. letnik «1«. vesan ............ Istnik lt 17. vez-n —....... letnik ltlf. vesan ---------- American Communism (J Oneal), .vesana ...................... 1.80 Anarchism and Socialism (Geo. Pltchanoif), ves. .............. .«0 Ancient Lowly (C. Osborne Ward), dve knjigi, 1818 strani, vezane ............................. 6.00 Ancient Society (Lewis H. Morgan), vezana --------------------- 1.60 Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilaciji, ki Ju je poslala na električni stol. Dve knjigi .......................... 8.60 Btase Check (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vez..... 1.30 Dobs. His Authorised Life and Letters" (David Ka.sner), vesana v platno ____________________ 1.00 Dobs and the War, njegov govor v Can tonu, O. in prod poroto na sodiiču __________________________ti Dru glees Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje bres sdravU brc Si ran a .................. 1.00 End of the World (Dr. M. Wil- he4m Bobcfce). ves._______ M God am. My Neighbor (Robert Blatchford), ves.__l.M »ass Stop (Upton Sinclair). Študija ameriikega viaokoiol-stva, aad katerim imajo kontrolo privatni interest!, vos... 2.00 Goslings (Upton Sinclair), ves. 2.SS Hudrod P«r Coat (Upton Sinclair). Povest patrijota........ l.M Jungle (Upton Sinclair), povest is čikaildh klavnk .............. l.M Jinsmie Higgins (Upton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno _________ l.M Karl Mara, biographical memoirs (WUhelm Liebknecht) vezana .....................................M King Coal (Upton Sinclair), povest is itrajka coloradskih precnogarjev I 1918-14. Ves. l.M Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vesana .....................M Lifo and Death (Dr. E. Teich- mann), vesana.................... >.M Money Changers (Upton Sin clair), novela s Wall Streeta. v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krise L 1907. Zanimiva vse skosi, vesana ______ 1.60 Oil (Upton Sinclair), novela, vesans _______________:_________ 2.60 Outline of Hietory (H. G. Wells), ves., 1171 strani........ 6.00 Physician in tke House (J. H. Greer. M. .). Domači zdravnik, vezana ............................ 2.00 Republic of Pinto, vez............... 2.00 Right to bo Lasy (Paul Lafar- gue), .ezana ..........................60 Roberta Rules of Order, ves..... 1.60 Savage Survivals (J. Howard Moore 1. vezana .................... 1.26 Science and Revolution (Ernest Untenman), ves......................60 Sox Science (Jos. H. Greer, M. D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, ves......... 1.00 Social Revolution (Kar* Kaut- sky), vezana ..........;................60 Spies in Steel (F. L. Palmer), ekspoze spijonažnega sistema na železnem okrožju Minne- sote, brož............................... SO Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana .................................... 80 They Call Me Carpenter (Upton Sinclair), poveet iz Los An- gelena, broiirana ................... 1 (H) The Cry for Justice (Upton Sinclair) vezana ....4.................. 2 00 The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrab* ljanju ver za privatn« interese, vezana .......................... ,\f) The Social Revolution < Karl Kautsky), vesana .................. 60 Universal Kinship (J. Howard Moore), izredno zanimiv spis dokazov evolùcije, vez......... 1 26 1 Vital Problems in Sociel Evolution (A. M. Lewis),'vez......... 60 Yerney's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pra-. vica. Prevel Louis Adamič), vezana v platno .................... o0 Walls and Bars (Eugene V. Debs. Njegova poelednja knjiga, vezana ...................... 1 60 NaroéMom priložite poitnl aH ehe-presni money order, ček sli gotovino. Za manjia naročila lahko poiijote poitne znamke. Vse knjige poiiljamo poitntaa prosto. Klubom in ¿kalničem pri 40 j večjih n ročillh popu*. m, proletarec .50 I 363t W. 26th Street. Chisago. Rt 4.00 .25 1.60 .50 A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. NO. 1141 OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, I CO-OPERATIVE COMMONWEALTH ■ M»> w. xatb 9t. CHICAGO, ILL., JULY 25th, 1929 Peace In Mexico In dealing with the church the Mexican government proved itself more powerful than the almighty Mussolini. It was forced to con-' cede no control over education and law to one particular religiuos body, although it permits religions education in churches. Indeed the only substantial concession the state appears to have made was the reasonable and proper permission to priests to exercise the rights of citizens in seeking constitutional changes. The Roman Catholic church is also permitted to designate the priests who shall register under the state law. This also is a reasonable stipulation. The whole agreement does credit to thoae responsible for it. One wonders why it took so many mont'is to reach so simple a conclusion. Yet when one reflects on human nature and the strong passions involved, one should rather rejoice that a settlement has been reached. Farmer-Labor Coalition Farmers co-operated with labor in getting the "yellow dog" bill through the Wisconsin Legislature. Otherwise, it wouLdn't have passed. # The trust had forced farmers to sign contracts not to sell their butter-fat to co-operative çreameries. That's just the same as the fellow dog, isn't it? Well, if present farm trends continue, there will be a lot of farmer-labor co-opera-ition. Some of the big economists foresee factory farms, owned by absentee capital, and using the present farmers as day laborers. Who knows? We may see such a union as the Ünited Farm Laborers of America, affiliated with the A. F. of L. New Situations Require New Ideas If the above analysis is sound, then the grand conclusion that emerges from it is that emerges from it is that the fundamental stock of ideas and political institutions inherited by the 20th century was created in the image of handicrafts and agriculture—petty production and marginal subsistence—and has little if any relevance to the fact patterns and immense potentialities brought into the world by science and the machine. Our job is to clean house and open the windows to the new day.—Charles A. Board, in Yale Review. War Revslant* A Mwill to peace" declaration demanding the outlawry of war, immedite total disarmament, and the deatruction of all war material, and stating refusal to serve in war, hag been aigned by 10,000 men and women of France ad 3,000 in Belgium. Oh Lord, Protect Us From Protection "HE'S THE 84P I*«« irveU Zaa4 99 VOL. XXIV. BY ADAM COALOIGGER Brother Matthew Woll, vice president of the American Federation of Labor and acting president of the Civic Federation, ha* gone before the House Committee on Way* and pared to the percentage of organized workers in the unsheltered m-uustries? * The textile industry, for instance, is a very much sheltered industry Unionization of Negroes Preaident Green of the American Federation of LAbor addressed a meeting of some eight hundred Negro Pullman car porters and maids in New York City. He denounced race prejudice in labor ranks and asserted that Negro member* are welcome in the trade unions. He emphasized that as yet as far back as 1893 the Federation declared that the working people. must unite to organize irrespective of creed, color, race or nationality. He said that one hundred out of one hundred and five international unions in the Federation provided for Negro membership and that the Federation would charter directly Negro applicants if and when refused** by the other unions. The meeting referred, to was called to encourage the organizing drive of the Brotherhood of Pullman Car Porters. It was pointed out at the meeting that the wage of a porter is at present $77.50 a month, that is $10 more | a month than when the unionization began in t 1925. There are at present about 8,000 porters who hold membership in various unions operating under A. F. of L. charters. There m no question but that the labor movement in the United States will face sad days if it does not do away with discrimination against the Negro in its ranks. Nor is there any doubt as to the existence of race prejudice among organized white workers. How else could it be in a country where the whole white population, particularly in the sections where Negroes live in large numbers, is imbued with an attitude of antagonism and disrespect to the men and the women whose great crime has been that they come with a dark skin and kinky hair into this white man's world. It is refreshing news, therefore, that the President of the A. F. of L. has come forward with a manly statement on the subject and here is a fervent prayer that the entire organization lives up to the spirit of that statement. (Advance.) Means and appealed for higher tariff and is cr>ing lor still more shelter, rates on printed matter. According to the Labor Year Book It seems that large quantities of of 1929, there are 30,000 textile pauper made Bibles are dumped on workers affiliated with the A. F. of this country and Brother Woll wants L. According to the same authority this stopped. there are also some 300,000 car- » Well, 1 don't. I use up more penters affiliated with the A. F. of Bibles than a professional Bible u And carpentering does not fall thumper. The book is chock full of into the category of tariff sheltered quotations that come handy in my industry. In fact, the only protection business and as it is mora convenient union carpenters enjoy is the protec-to cut out a quotation than to copy tion of the carpenters' union, it in long hand 1 am a coracioua con- Now, what the wo*ld and I want sumer of Bibles. to know of Brother Woll is: Do So far 1 got my supply of Bibles these highly tariff sheltered textile from the Gideons. These good people employes pull down higher wages make it their business to supply the than the 100 per cent unsheltered rooms of ail good hotels with Bibles, carpenters? 1 aay good hotels deiibeiateiy 1st The answer is they do nothing of Gideon tttblee are rarely, if ever, the kind. The wages of the average found in such cheap dumps as farm- wool weaver is less than half of that era hotels, working men's homes and of the wood butcher, miner boarding houses. The presence Well, then, if the textile workers of a Gideon Bible is, therefore, an do not derive any visible benefits indication of respectability, clean- from the shelter afforded their ia-iiness, sanitation, salvation and the dustry, who in the Sam Hill pockets absence of bed bugs. Whenever 1 the fruit of Uncle Sam's shelter-, hit a hotel room that hasn t got a ing—? My hunch is that the textile | laideon bjbie on the dresser top, 1 batons do the pocketing. Relieved examine the seams in the mattress from foreign competition they can anu men go out for insect powder. and do charge more for their goods. Another good feature of the Gide- Said more is paid by the consumers on JiiOies is that they are furnished of said goods, t And among - these absolutely liee of charge. At least, consumers are 300,000 perfectly un-1 taae it that they are free because, sheltered carpenters, while 1 have heaid of hotel men So what this whole tariff shelter lamenting over the theft of bath swindle amounts to is that 300,000 toweis, bed spreads, blankets and union carpenters are taxed for the cuspidors, 1 never heard one com- tnmeiit ol the employers of 30,000 plaining over the disappearance of more or less organized textile work-OiUoun Bibles. 1 « era, who, being duly sheltered pull ♦ down less pay in a week than the The point I'm trying to get out is average uit SEARCHLIGHT BY DONALD J. LOTRICH We regretfully convey the sad venile picnic this Sunday at Stersi- news to our readers that Victor Ber- nar's Grove, under the auspices of the ger, former Socialist Congressman Pioneer Lodge No. 659 SNPJ. Over from Milwaukee, was seriously in- $200 worth of other valuable gifU! jured by a street car as he was cros- and prizes and special pony and * sing the street from the home of the clown attractions for the-children will Milwaukee Leader, of which he is the be offered. A large attendance is' editor. He is in a grave condition and anticipated, for several days after the accident • pay in a wee* tnan me was unconscious. Mr. Berger is Russia and China are in trouble. \ sheltered carpenter does chairman of the National Executive Troops are being massed along the that utese giveaway, heip-yourself in two days, bibles are tne very Bibles Brother * vvqu bar from our hospitable shores But wait, the worst is yet to come, by means ol increasing the tariff on "Supposing," said Brother Woil in "God s words" as set forth on page arguing his case, "that the actual bl<4 of The Congressional Record: number protected by the tariff ~ Mr. Kauey \oi Illinois): A large amounted to about 5,000,000 out of proportion of these bibles are d*s- the 2^,0p0,000 and odd, or onc-fjfth, txtouteu, are they not? and that the others, by reason ol the msv tVflUS Iney are. nature of the occupation* involved, lair. Uaiiiey: uo you not think you are not meeting competition fram couid get aiong without taxing foreign lands. Surety we are justi-Bibies? lied in giving piotection to that 6,- Mr. Woll: There is no reason why oo0,000 because the conditions of they ougm not to pay a tax, the same life and the conditions of employ-as ail outer religious publications, ruent that reflect themselves upon They are being soid lor prolit, and those 5,000,000 ate bound to have a it ttuit commercialism enters into the reflex action upon the condition of business lite, and if men may go out the remaining ¿0,000,000." anu maxe a prolit in the matter of Keflex action—my eyes. Neither bibles and religious publications, then Brother Woll nor anybody else can surety we, us wage earners, ought to prove that wages in sheltered indus-be protected in that class of work, tries are higher than in unsheltered and be given the opportunity of doing industries. As a matter of fact, they that kind of work. * are considerably lower. So if there Mr. ltainey: 1 am thinking about ¡a such a thing as reflex action then the consumers of Bibles. 1 am glad the notoriously low wages in shelter-to know the*' are increasing. Don't ed industries will tend to drag down you tnink we can get along without the wages in tho unsheltered Indus-increasing the price to the consuni- tries. era? On the other hand there is not a Mr. Woll: We are not interested in single authority, in the field of eco-the matter of the price to the con- noinics who will deny that the in-sumer, other than the wage problem creased tariff tates raise prices, that enters into it. rpci^ I thereby increasing the cost of living Mr. Kainey: I know^^ut a great for all workers, ahcltcred and un-many are interested in the consum- sheltered ulike. Let's put it this way: ers, especially the consumers of Supposed increases in bibles. 1 do not want to discourage tnem altogether. Right you are, Brother Rainey. You're a friend of mine. ✓ B/other Woll ain't. Brother Woll is "not interested in the price (of Bibles) to consumers." ^ If he gets his way he may succeed in aboiisning the free distribution of Bibles, thereby increasing the cost of living to pnyself, to say nothing about hoisting the cost of salvation to traveling salesmen. the cost of living of 25,000,000 unsheltered workers are $10 per year or ................$260,000,000 Actual increases in the pay of tariff sheltered workers ................ 000,000,000 Total loss of all workers per year ..........$260,000,000 The figures are assumed. But I bet my head against a second hand chew of tobacco that they do not rep-No, Brother Woll is not speaking j resent one-tenth of the actual loss to for me. He is not speaking for the labor, tens of thousands of traveling sales-; If Brother Woll pleaded for in-men whose only literature is the creased tariff rates for the benefit of Saturday Evening Post and the Gide- UI1 labor, organized as well as un-on Bible. He is not speaking for organized, his case would be about as labor and least of all is he speaking |)ud as could be. And if we assume for the ninety and nine of organized that us one of the vice presidents of labor. For if Brother Woll were the American Federation of l4tbor he more economical in the expenditure «poke for organized Jabor specifically of words and more liberal in the ap- his case would be the worst yet. For plication to statistics he would dis- outside of n very few, very small and cover that as far as the welfare of ( very weak unions there is no such a labor in general, and organized labor thing as unionism in the tariff shel-in particular, is concerned, the pro- tered industries. Committee of the Socialist Party of border and it is feared that war may America. May Providence spare him break out at any time. The influence for us, as our party needs him badly, of the world public opinion, however, Comrade Berger, our uigent wishes way avert the battle. Practically a for your recovery are placed along quarter of the entire population of with the wishes of hundreds of thou- the world would be involved if the sands of other souls who now think clash comes. Many may wonder what of you. it ia all about. To the average reader # it isn't clear, but China has broken •*» Often times we hear from our its treaty with Russia on the railroad Communist friends that Socialists the Russians built thru a part of play into the hands of Capitalists. China which was shared and control-; They point back to the world war, as led jointly. The Chinese took the evidence. They themselves offer no control away from the Russians and substitution except their theory of while it is against the Russian policy k forceful bloody revolution. With all to fight they are morally bound, so the anti-war pacta and treaties, there to -speak, to enforce the treaty. is little likelihood of their success in this country. We believe, however, to whip the enemy with its own weapon. Our capitalists make every effort to select and elect officials into public office who will serve their masters. It will be a whole lot easier Does it make any difference to you whether you continue paying an excessive fare to hold the straps on the street cars, to and from work?' Wouldn't you rather earn enough to to overthrow the present system of ^ in". Hid^^ *** * government by balot than by blood shed. As bad as conditions are, people are still too well fed and clothed, even tho many of them go hungry and barefooted occassionally. They further point to the present Socialist government of England. like many others do?, The traction question has been a sore spot in the history of big munic-1 ipalities. Over a million people use Chicago's Surface lines daily, paying fares above the needed cost and a reasonable profit. Wouldn't it change Look, they say, they .till dicker with ™ > h°ne* c,ty' the king and royalty. The British J™?™"* w°uId «^jtake to Comrades have instituted in the open- »Qch ^f*™ for, the ***** ing speech of parliament no drastic 1 «f "TV* T^l?* change* ThesTcommunist friends ^ ..JL r ^^ L*® SOCI^lat either cannot or will not understand l^^^LSTVT^ ^^ ?f that the English Labor Party would w*"PubHc ttti £ie8' "yoB -ee fit help not exist a week if any serious and ,them th'8 Bervice for y°u- radically drastic Socialist program were attempted, it would be a sure suicide for our English Comrades. We therefore congratulate them upon their thoughtful, carefully planned and disciplined platform and policies. Our Communist GENERAL MOTORS SEEKS FOR-' EIGN JOBS FOR EXCESS DOLLARS. More profits for American capitalists but probably less wages for j . . .. . - American workers will result from friends will please note that one of the invasion of Europe by the excess the first steps of the British Com- ^p^ of General Motors and Henry rades was their declaration to renew diplomatic and trade relations with Russia. ^ Ford. Recent steps by these 2 rivals for the automotive supremacy of the world mean that Europe's expanding ~ . . , . . market for cars will be met by the Our subscriptions are gaining week egUblishmcnt of American ma** pro- after week Our advertising support ductjon ce.nterg in £ has incraesed over the previous years. These are signs that our people are learning to Value Proletarec. It's worth all this support and more. Make up your mind to help just a little bit, in your best way. tective tariff is a pure and unadul te rated holdup. Before me lies the roster of the 107 national and international unions affiliated with the A. F. of L. Read-Granted, as Brother Woll admitted ing fIOm Actors and Asbestos Workers down to Wire Weavers and Wood Carvers there are only five or six unions connected with tariff sheltered industries. At any rate I have no hesitation in stating that out of a to a ouestion propounded by Congressman Hull (of Tennessee) that out of some 26 to 30 million workers some five or six million of these are employed in the tariff sheltered in- dustries—where, oh where are the'total of A. F. of L. membership of statistics to prove that these tariff 2,1196,06* less than 100,000 are em-sheltered workers earn a cent per an- ployed in tariff sheltered industries num more or slave.a second per an- and, furthermore, that the wages of num less than the workers employed these tariff sheltered workers are in the nonsheltered industries? ¡considerably lower than the wages of Another and a perhaps still more HUch perfectly unsheltered workers as vital question for Brother Woll to t railroaders and building trades em-answer Is: what is the percentage of ployes. organised workers employed in the | Of course, there are the printing' best and only tariff sheltered industries as com- trades which, as Brother Woll informs j powerful union. by American capital but emp.oying cheap European labor. The latest seneation in the Ford-General Motors competitiqn for the European market is the purchase by General Motors of a majority of the Yes, they are bashful at Washing-' ^are8r of Ad™ C° • ton, D. C., about inviting Ramsay n* Geri?n «"taniobile manufac-MacDonald to this country. Who is tu"T' . Th* announcement of the going to take the responsibility if Mr. «hill deal was followed Mac Donald's visit may be the cause bf n,BI0™.t~ General Motora was and beginning of a real labor party Re*®t,Uin/ Jor contro1 of the in this country? It is a sure thing utroen of France, the largest they would prefer to have Comrade ma* p,™u1ct™>n concern in Europe. MacDonald stay where he is. But, Thp Co • wording to a re- we urge him to visit us. cent ^P01* of the U. S. department A $276.00 8-tube Roister electric °J rom»"«»**, produced almost half radio with tubes, loud speaker, and a ®f th* Hri.<>00 automobiles produced beautiful cabinet, will be the biggest m in 1928. It employs 12,- attraction at the Big Prize and Ju- 000 workers. - ..........The Citroen Co., at Paris, has been turning out about 400 cars a day priced under $1,000. It employs 30,000 workers at about $1.60 a day. Between 85% and 40% of its us, are suffering from the importation of $12,000,000 worth of pauper made Bibles. But, as between 12 to 20 million dollara worth of other «¿put U exported and" R'has' am*, printed ; matter is exported by this h]y |af|U |n Enjr,.ndf Iul >|R| country every year, the pnnter. (fc^,. Here again American should worry-and they still have the m endow its annual Christmas relief, oa thé ground that it would "diminish the number of < number of gilts for that charity." The Timta consid- | ers that arousing interest in our unfortunate fellows ? is one good reason for having the contributions coae Irom a large number of people. This incident brought torth a remarkable letter fro« j a minister who ollem teasons in approval of this course. "Nature herself appoints some men to poverty and some to riches," he declares, and adds that "God tnrows the poor upon our choice in mercy to us." Thus we discover, according to the pastor, twe agencies which assign our place in society. One is nature and the other is God. Just how nature renders her decision he does not say and what the basis of the decision is he does not disclose. Certainly not good men or bad men for both are found among the rich and poor. Certainly not tne wise or the foolish for the same reason. A tool may inherit the million« of his lather and a wise man the poverty of his. • * * The pastor is no more enlightening when he declarac that God "tnrows the poor upon our choice in mercy to us." We have to take his word for this statement as for the other and we are no more inclined to accept his than the word of any othe» man. But his statement suggests a question. Slaves were poor. Did God make them slaves in order to awaken our mercy? In that case, was it not a defiance of God for humaa beings to abolish slavery? You see we are getting into a rather difficult muddle the more we pursue the good pastor in his reaso»» ing, il reasoning it can be called. > but he went on to aay something else. He declared that "U every one were entirety able to take care of himself, we would turn to stone." If that is true no lamity can be luily happy unless it has a cripple, a uiseased or a feubie-minued member. Where is the lamuy with such an uniortunate that does not do itl utmost to cure the infirmity of the afflicted? As a matter oi fact families wiU spend fortunes to relieve tne unstressed member. If success is achieved, the lamity does not "turn to stoue." There is general rejoicing tnat the afflicted one has been reclaimed and cau lieucelortn take care of himself. Expand the iatniiy to tne nation and include the whole populatioa; is it not true that there would be universal rejoicing if poverty, uisease and all outer physical afflictions were oamshtd from the nation? Of course. • * » t t»T The pastor has been playing with words such as^ nature, Ood, mercy, anu so on and assuming that someUting is so without proving that it is so. l>ecauae he a*sciu>es his assumptions to nature or God does not prove these assumptions. 1 may say that nature or God has an entirely different view of these matters, so that my assumption win balance his, and neither of us wdi be nearer the truth. Economic utstiess lor millions and excessive wealth for a few are to be explained by an analysis of modern society, not by juggling woros. It is a matter of production, distribution, exchange, ownership and so on. 1 nugnt be tne wisest and best man on earth but if I did not control something that others must have 1 woutd not be wealthy. There is a thought for the pastor and if he follows it to its logical conclusion he wia not have to resort to mysticism in discussing such matters. I he "Noes" Have It News Item: The American Foreign Trade Council has set $145,000,000,OuO as the loss to world commerce occasioned by war, since 1914. Look at it this way: There haven't been half that many seconds—no, not by 10,000,000,000—since the dawn of the Christian era. Look at it another way: Convert this amount into silver dollars and it would take 900,000 five-ton trucks loaded to capacity to transport them: stack them and you have 2*/,000 piles a mile high, spread out they would have a solid silver highway 166 feet wide fro« New York to San Francisco. Look at it sUU another way: $145,000,000,000 would pay the value Of every farm (including land, buildings, implements, machinery, and livestock) la the United States, then give each farmer $10,000 "relief," and still leave enough to buy every bushel oi corn, wheat and oats raised in the United States in the last two years. ' Look at it this way, too; That amount would pay for all the public schools in the United States, endow each with $200,000, give every teacher $20,000 as • nest-egg, provide a sum for investment, the intereit on which at 4 per cent, would double their preseat salaries and pay them year in and year out, and leave enough to hand every pupil a little present of $1,000. lx>ok at it from this viewpoint: It represents a definite economic loss of $600 to every man, woman and child in the United States, Great Britain, France, Geimany and Italy. Was it worth while? The "noes" have it.—Christian Science Monitor. Mopping Up * This Detroit drive is pretty serious for the lique» dealers, we'll bet. Government claims it has reduced smuggling by half. Where will the drinkers get their booze, anyway? They are now reduced to what can be smuggled on the Atlantic Coast, the Pacific Coast, the reet of the Canadian border, the gulf coast, and the Rio Grande; what can be made in alky diversion plants, gangsters' breweries; and finally the five or ten gallons of home brew a week which every citizen can make in his basement. (Oh, yes, we almost forgot, the wine season's comwf on.) Looks like this country '11 be bone dry by next Sunday, doesn't it?—The Illinois Miner. Master Them In the careers of nations, as in the lives of individuals, there are periods of doubt and periods of con-fMtflW«, There are times when the practical diffic* ties seem hopelessly great in the face of suspicion special interest and timidity, and in those times tfci lark of confidence augment« the practical diffieuHilJ There are other times when men's minds work srdl and they proceed with assurance to master difficulty —New York World.