uredništvo in uprava tabor,
TELOVADNI DOM - LJUBLJANA Tel. 33-85 — Ček, rač uprave 16.416
NIK ZA F I Z K U L T U RO
LETO II. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE l ŠTEV. 26
IZHAJA REDNO VSAKO SREDO MESEČNA NAROČNINA DIN 12'— Rokopisi se n e vračajo
PRAZNIK MLADOSTI V LJUBLJANI
Množica več kot 10.000 fizkulturnikov in fizkulturnic iz Trsta, Slovenskega Primorja, Ljubljane in zastopstev okrožij, je korakala v paradi in telovadila na stadionu Partizana
Ktončno je napočilo jutro 23. junija, to je dne, ki so ga že tedne im. tedne težko pričakovala srca tisočev in tisočev fizkulturnikov ter fizkulturnic. Koliko truda, Ikoliko odpovedi je bilo treba, da je končno bilo vse pripravljeno, od ureditve stadiona do (preskrbitve prenočiš za tisoče gostov, ki so prišli ta dan
v prestolnico republike Slovenije — Ljubljano. V soboto popoldne je vsa ta pisana množica mladih in razigranih fizkulturnikov ter fizkulturnic opravila še zadnjo preizkušnjo, nakar se je napotila domov v svesti, da bo drugi dan pokazala vso veličino in napredek v naši fiz-kulturi.
janke iz Trsta, ki so peli svojo najpriljubljenejšo pesem »Avanti po-polo«. Tudi oni so bili enako prisrčno pozdravljeni kot ostali in ponovno je prišlo do manifestacij za priključitev Trsta k FLR Jugoslaviji. Za mladinkami korakajo nato še mladinci v belih majicah in rdečih hlačkah. Njihov strumni nastop in enotni kroji so napravili na prisotne izreden vtis. Val so (bili veseli, da so končno spoznali ono najbolj borbeno in najbolj trpečo mladino naše domovine..
Tudi naša vojska v paradi
S puškami na ramah so za Tržačani in Primorci korakali vojaki naše Jugoslovanske armade, borci v številnih partizanskih borbah, zmagovalci nad fašističnim okupatorjem. Glasno in enakomerno so odmevali udarci korakov po tlaku. Vzravnani in ponosni, kot gredo pač zmagovalci, so korakali naši vojaki — porok in garancija naše varnosti ter simbol naše moči. Združeni s fizkulturniki so mani-
festirali potrebo močnih in zdravih vojakov, odločnih v boju in sposobnih težkih naporov, ki jih b°do najlažje prenašali, če bodo tudi dobri fizkulturniki.
Sledi skupina telovadcev in telovadk, ki bo popoldne na stadionu izvajala točko »(Nova Jugoslavija«, na čelu posameznih skupin nosijo mladinci poleg državne zastave tudi zastave vseh federalnih enot. Tem sledi vrsta belo oblečenih loko-strelk z lclki in puščicami. Nato korakajo ljubljanska nogometna moštva v pisanih krojih, za njimi pa na velikem avtomobilu mladinci igrajo košarko. Sledijo težkoa.tleti, najpreje boksarji potem pa rokoborci z napetimi mišicami, kot da se bodo vsak čas spoprijeli med seboj. Za njimi korakajo številni fizkulturniki Narodne milice, ki so tudi navdušeni za fizkulturo. Transparent, ki sledi, pojasnjuje, da kora^ kajo sedaj udarniki, to je mladinci in mladinke III. delovne brigade Darka Marušiča. V enotnih delovnih oblekah, z lopatami in krampi na raimah, izražajo voljo in odločnost, da zmagajo tudi na gospodarskem polju.
Jadralci, veslači, smučarji...
Svetlo modre zastave z belem! krili naznanjajo, da prihajajo jadralci. Posebno pozornost vzbujajo modelarji, ki nosijo lično izdelane modele letal. Njim slede veslači, ki nosijo -čolne, kajakaši, kanuisti, plavalci, lahkoatleti s kopji, nato je avtomobil, na ikaterem preskakujejo mladinci čez kozo, za njimi pa se vozijo smučarji — na smučeh s kolesi, drugi so imeli smuči pri-
Prekrasen je b'l pogled na fizkul-turnike na Kongresnem trgu. Lepo urejene vrste, obdane od dveh strani z gozdom zastav in praporov, so s svojimi živo pisanimi oblačli ustvarile živ mozaik. Z okrašene tribune je zbrane najprej pozdravil tajnik Fizkulturne zveze Slovenije Vinko K n o 1, ki je zlasti gostom
trjene na kolesih ali pa so šli peš v svojih krojih. S seboj peljejo ogromnega* iz lesa napravljenega skakalca, ki je v položaju, kot da skače s planiške skakalnice. Nato korakajo v težkih okovanih čevljih z dolgimi vrvmi gorski reševalci, za njimi pa planinci, ki peljejo na avtomobilu bivak iz višine 2000 m pod Skuto. Slede transparenti, na katerih fizkulturniki izražajo zahtevo po priključitvi Tista k Jugoslaviji. Sprevod nato močno poživi v modre, bele in rdeče kroje oblečena skupina, ki bo popoldne izvajala točko »V boj —«-
Nato se nam predstavijo mladinci in mladinke iz strelskih odsekov, ikl nosijo na ramah puške. Posebno skupino tvorijo gluhonemi fizkulturniki in fizkulturnice, ki nosijo na transparentu napisano parolo »Fiz,kultura naša muzika«. Nato zopet dolge vrste mladincev, mladink in pionirjev, za zaključek pa še sabljači, telovadci na bradlji, šahisti m končno jahači.
Več kot eno uro je korakala mimo nas vsa ta pestra množica, polna življenja in zdravja, z neštetimi zastavami, ki so jo napravljale še bolj pestro in z godbami, k; so z udarnimi koračnicami dvigale razpoloženje. Ko so korakali na Blei-weisovi cesti mimo' častne tribune, na kateri so sedeli poleg predstavnikov ljudske oblasti tudi številni delegati iz ostalih federalnih enot, so telovadci izvajali razne vaje ali pa pozdravljali predstavnike in goste na tribuni. Parada se je zaključila na Kongresnem trgu, kjer je bil zbor vseh fizkulturnikov in fiz-kultumic.
iz Primorja izrekel prisrčno dobrodošlico. Nato je dal besedo predsedniku vlade Ljudske republike Slovence tov. Mihi Marinku, ki je svoje prisrčne pczdravne besede končal z vzklikom: »Naj živi fizkulturni dan, naj živi naša primorska mla-dna!«
(Nadaljevanje na 2. str. zgoraj)
Parada fizkulturnikov
Težko je bilo vsem pri srcu, ko so se v nedeljo zjutraj zbudili in namesto vzpodbujajočih sončnih žarkov videli temne, nizko ležeče oblake, iz katerih je uporno lil dež, kot da ne misli ves dan prenehati. Ura je bila pol 8., to je ura zbora vseh, ki sodelujejo v paradi. Toda dež še vedno lije. Prireditelji prelagajo začetek parade na 10. uro, čeprav ni upanja na zboljšanje vremena.
Ura je tri četrt na 8. Z zapada se nekaj posveti. Oblaki se na široki črti utrgajo in od Nanosa pinti Kjrimu zagledamo nebesno mpdrino. Močan veter hitro podi pred seboj črne oblake in čez pol ure sijejo na Ljubljano topli sončni žarki. Od vseh strani se usipljejo proti zbornemu mestu na Taboru pisane množice fizkulturnikov in fiztkulturnie. Malo pred 10. uro je že vse na svojem mestu.
Točno ob napovedani uri krene sprevod v mesto. Najprej se peljejo motoristi, ki morajo voziti hitro, da se jim motorji ne pokvarijo. Takoj za njimi pa vozijo kolesarji, ki bi tudi težko vozili za .prepočasnimi pešci.
Komaj so kolesarji in motoristi izginili izpred naših oči, zaslišimo godbo, ki igra strumno koračnico in zagledamo čelo sprevoda, ki ga tvorijo fizkulturni znak ter ogromni sliki maršala Tita in generalisi-ma Stalina, številne državne in slovemdke zastave v ozadju, ki jih nesejo mladinci, sliki še močno olepšujejo. Za njimi ikorakajo v strnjenih vrstah mladinlke v belih bluzah in rdečih krilih. Vrsta za vrsto v nedogled koraka mimo nas.
Tem slede pionirke in nato pionirji v belo modrih krojih. Ko še korakajo vrste pionirjev, zaslišimo v daljavi navdušeno ploskanje Ul petje partizanskih pesmi. Kmalu opazimo transparent, ki nam pove, da prihajajo fizkulturniki in fizkulturnice iz Slovenskega Primorja in Trsta.
Navdušene ovacije za priključitev Trsta Jugoslaviji
Na čelu gostov, ki jih je preiko 6000, nese več 100 mladincev v osme-roredih najprej rdeče zastave, potem gre skupina z državnimi zastavami, v sredi z italijanskimi s peterokrako rdečo zvezdo na belem polju, potem zopet rdeče zastave, na katerih pa se blesti bela helebarda, znak mesta Trsta in nato še skupina, ki nosi slovenske zastave. Za njim: pa korakajo v osmerore-dih najprej mladinke, prepevajoč partizanske pesmi. Množice gledalcev, ki so stale na pločnikih in z velikim zanimanjem zasledovale po-tefk parade, so navdušeno .pozdravljale svoje brate in sestre s Primorskega in Trsta, ki morajo še danes, po več kot enem letu zmage nad fašizmom, trpeti preganjanja. Slišijo se šttevliLm klici, da mora Trst pripasti Jugoslaviji, da je to naša pravica, od katere ne bomo odstopili, čemur prisotni s ploskanjem pritrjujejo, številne skupine pa s pesmijo na ustih korakajo in korakajo, kot da bi vrele iz tal in ni jih konca. Med skupinami so bil; tudi številni Italijani in Itali-
Zbor na Kongresnem trgu
Veličasten pogled na 3000 fizkulturnikov in fizkulturnic iz Slovenskega Primorju in Trsta, ki so s skladno izvedbo, dovršenim kritjem in s trum n ostjo navdušili deseti isoee gledalcev.
V ozadju vidimo gost okvir gledalcev, ki so popolnoma napolnili stadion. Nekateri so našli prostora, samo še na strehi.
Fizkulturniki in fizkulturniee, zbrani na Kongresnem trgu
Predsednik Fizkulturne zveze Slovenije minister Zoran Polič je v vzpodbudnem govoru dejal mladini, naj s fizkulturo krepi svojo moč, da bo mogla dokončno izvojevati naše pravice. Brate in sestre iz Julijske krajine je pozval, naj poneso na svoje domove naš trdni sklep n odločno voljo, da se za vedno povežemo, tako da nas ne bo mogel nihče več ločiti. Njegovemu govoru so sledili navdušeni vzkliki svobodnemu Trstu :'n Julijski krajini.
Zastopnik Jugoslovanske armade polkovnik Niko Jovičevič je med drugim naglasil:	»Glejte, da boste
vredni naslednik' mladine, ki je pred petim, leti prijela za orožje in pregnala zavojevalce. Naučiti se morate, kako se je treba bor ti in braniti izvojevano. Naj živi mladins Jugoslavije!« Nato so pozdravili f z-kulturnike v imenu Fizkulturnega saveza Jugoslavije kapetan žitnik, za F zkulturni savez Srbije tov. Dedič, za Fizkulturni savez .Makedonije Vančo P a t j u d j e v , za Ljudsko mladino Slovenije Janez Vipotnik, v menu Glavnega odbora enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev pa Boža Baši-n o v a.
Pred mikrofon je nato stopil Manfredo F o r n a z a r o iz Trsta, ki je najprej sporočil pozdrave tržaškega prebivalstva, nato pa omenil težko nalogo podpredsednika vlade Ljudske republike Jugoslavije Edvarda Kardelja in zunanjega min stra Sovjetske zveze tov. Molotova, ki na konferenci zunanjih ministrov v Parizu zagovarjata zahtevo tržaškega in našega ljudstva za priključitev Trsta kot sedme federalne enote k Jugoslaviji. V imenu fizkulturnikov Julijske krajine je nato Turk Danilo izjavil, da so se z veseljem odzvali povabilu na današnjo proslavo. Vsakemu vabilu, je dejal, se bodo tudi v bodoče radi odzvali, naj si bo v Ljubljano, Zagreb, Beograd ali drugam. Pr morci in Tržačani pa žele, da jih tudi mi ob ščemo. Zato je govornik povabil vso Jugoslavijo na prihodnji f zkulturni zlet v Trstu. Odločno je ožigosal delo reakcije, ki si na vse načine prizadeva, da bi se naše prav ene zahteve po priključitvi Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji ne uresničile. Svoja zva-janja je zaključi z borbenim pozdravom: »Smrt fašizmu!«
Partizanski marš
Čeprav je zjutraj lilo kot iz škafa, so naši vrli borci kljub temu nastopili k svojemu teku »Partizanskemu maršu«, ki so ga priredili kot svoj prispevek k fizkultumemu dnevu. Kaj zmorejo naši fantje, so pokazali v nedeljo v svojem teku. Progo, ki je bila dolga približno 30 km in je potekala izp-red Doma Ar-mije do Hrastja, potem skozi Tomačevo, Ježico v št. Vid, od tu v Dravlje, Zg. šiško, po Večni poti v Tivoli, kjer je bil cilj, je prvi pretekel v času 2 uri, 2 minuti in 48 sek. Zadnji je pa prišel na cilj v 2 urah, 55 min. 26 sek. Torej med prvim in zadnjim je bilo komaj 53 min. razlike. To je dokaz velike pripravljenosti naše vojske. Vajeni smo videti, da prihajajo na cilj celo izurjeni lahkoatleti izmučeni, dostikrat nesposobni, da bi sami odšli v obla-čilnico. Naši borci so pa brez izjeme zaplesali po tekmi še kolo, ko je zaigrala godba.
Nastopilo pa ni samo nekaj vojakov, temveč 162. Od teh je prišlo na cilj 152. Na tako dolgi progi v Ljubljani še ni bilo take udeležbe, še manj pa, da bi tako majhen odstotek tekmovalcev odstopil. Kot smo že omenili, je predvsem presenetila svežost tekmovalcev. Prvih 20 tekmovalcev je prejelo lična darila in sicer prvi pokal, drugi srebrno dozo in tretji verižico. Ostali so prejeli v dar knjige, vsi pa spominske diplome. Menimo, da je malo vojaških edinic, ki bi se lahko merile z našimi fanti. Naša vojska, naš ponos v osvobodilni borbi, je naš ponos tudi sedaj, ko je treba pokazati, kaj zmoremo v miru. Rezultati prvih 20, ki so prihajali na cilj skoro strnjeno, so:
1. Ščopulovič Veso 2:2.48, 2. Zarič Slobodan. 2:2.59, 3. Vasovič Djordjo 2:5.15, 4. Ponič Duško 2:5.47, 5. Pi-vič Milorad 2:5.49, 6. Cankar Slavko 2:5.51, 7. Zakužek Ivan 2:5.52, 8. Ucmar Slavko 2:5.57, 9. Marinek Jerko 2:6.09,	10. Locič Dragotin
2:6.19, 11. Zemlovič Zdenko 2:6.39, 12. Pezdir Ivan 2:6.40,	13. Bizjak
Anton 2:7.05,	14. čomor Mihajlo
2:8.07, 15. Šoba Ladislav 2:8.08, 16. Kobal Janez 2:9.08,	17. Rebrešak
Franc 2:9.09, 18. Ulčar Milan 2:9.17, 19. Petrais Ante 2:10.17, 20. Petkovič Uroš 2:10.19.
30.000 gledalcev je prisostvovalo
telovadbi na stadionu
že eno uro pred pričetkom so se začele valiti velike množice po Tyr-ševi cesti proti stadionu Partizana, ki se je kmalu napolnil do zadnjega kotička. Lahko rečemo, da toliko ljudi ni bilo v njem še pri nobeni prireditvi. Prisotnih jej bilo najmanj 30.000 gledalcev. Ko so prispeli na slavnostno dkrašeno tribuno častni gostje, se je začel! spored popoldanskega nastopa.
Zadone zvoki koračnice in na telovadišče prikoraka s plapolajočimi zastavami šestih federalnih enot in s tržaško ter državno zastavo sedem skupin, ki se razvrate tako, da je v sredi skupina, ki predstavlja Trst. Začne se izvajanje prve točke sporeda »Nova Jugoslavija«, ki je zamisel tov. Edija Serpana V vsaki skupini se postavijo mladinci v obliki peterokrake zvezde ter po zvokih godbe izvajajo vaje, ki ponazarjajo setev, košnjo, delo kovačev in razne fizkultunne panoge. V sredi pa mladinke plešejo kola. Vse to razodeva delo in veselje ljudstva v novi Jugoslaviji. Nato sledi simbolično izražen prikaz, kako reakcija napade Trst in ga hoče zavzeti. Toda ljudstvo v Trstu
I variš! spredaj, toda čez leto ali dve bodo tudi oni izurjeni fizkulturniki,
’ katerim ne bo nobena v.aja prefež-. ka. Za pionirji se vsujejo na telo-| vadišče pionirke. Tudi njihove vrste ; niso tako ravne kot bi želeli, toda j pozabiti ne smemo, da večina na-I stopa prvič. Kljub temu so gledalci z njimi nad vse zadovoljni in ko odhajajo, j'm navdušeno ploskajo. Pionirjev je nastopilo okoli 1000, pionirk pa okoli 1400.
Nastop mladink
Za pionirkami prikorakajo na stadion mladinke. Približno polovica | ima že nove kroje in se s svojimi rdečimi krili močno odražajo od ostalih, obenem pa tudi poživljajo že itak pestro sliko množice telovadk. Njihov nastop je strumen, vrste so ravne, izvajanje skladno. V vsakem odmoru se razleže po stadionu odobravanje 30 tisoč glave množice. Tudi nriadink je okoli 1000.
Nastop mladincev
Za mladinkami korakajo na telovadišče mladinci v belih majicah in svetlomodrih hlačkah. Razvrščajo se po telovadišču in ko stojijo v ravnih črtah, zadone iz zvočnikov melodije godbe. Vaje izvajajo tudi oni strumno, vrste so ravne, gibi skladni.
Nastop naše vojske
Skozi velika vhodna vrata prikorakajo nato strumno vzravnane postave v zelenih uniformah in s puškami na ramah. To so naši borci. Zemlja odmeva od korakov, množica jih navdušeno pozdravlja. Njihovo izvajanje je še posebno strumno in natačno. Vidi se, da naša vojska posveča fizkulturi zelo veliko pozornost. Ko odhajajo, jim množica ponovno priredi navdušene ovacije, ki so dokaz velike ljubezni našega ljudstva do svoje vojske — osvoboditeljice.
Množične štafete pionirjev in pionirk, pestrost sporeda še požive. Pionirji preskakujejo četz zapreke in napenjajo vse sile, da bi v teku priborili svoji vrsti vsaj majhen naskok ali dohiteli tekača iz druge vrste.
Proste vaje Tržačanov in Primorcev
Višek vsega nastopa je bil prihod mladincev in mladink Slovenskega Primorja in Trsta. Nepregledne vrste fantov in deklet se vale na stadion. Ali bo za vse prostora? Končno se razvrste tako, da stoje pomešani med seboj. Gledalci od trenutka, ko se pojavijo prve mladinke na stadionu, navdušeno pozdravljajo goste in manifestirajo za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Lepo in skladno izvajane vaje še poživljajo belo rdeči im .belo modri kroji, ki se zaradi dviganja enih vrst in upogibanja drugih lepo prelivajo in tvorijo krasno preprogo v belo-modro-rdečih barvah. To je najlepša točka vsega sporeda in smo gostom iz Primorskega in Trsta zanjo res hvaležni. Nato zapoje pevski zbor okoli 800 Tržačanov štiri zborne pesmi, od katerih je vsekakor najlepša o Stalingradu.
se strne v obrambo in odbije vse napade reakcije. Trst postane sedma! federalna republika Jugoslavije. Sledi
množična telovadba na orodju, v lahki atletiki in igrah.
• Na stadion se vsujejo množice mladincev, mladink, članov in članic ter se razporede po vsem telovadišču. Izvajajo vaje na bradlji in na drogu, preskoke čez konja, med tem pa teče vrsta za vrsto mladincev in mladink na 100 m. Gledalci navdušeno pozdravljajo uspešne nastope tekmovalcev in tekmovalk na orodjih ter zmagovalce in zmagovalke v tekih. Za zaključek tečejo tri vrste še balkansko štafeto (800x400X200X100 m), v kateri si pribore beli v zadnjih metrih majhen naskclk pred belo-rdečimi in modrimi. Točka je zaključena in že korakajo na stadion dolge vrste pionirjev, ki pokrijejo tri četrtine ploskve telovadišča. Zaigra godba in mlada telesa začno po taktu izvajati vaje. Med pionirji je tudi veliko majhnih dečkov, ki so komaj dobro shodili. Oni sicer ne izvajajo vaj tako točno kot njihovi večji to-
„V boj za svobodo"
Gotovo najizvežbanejša točka je bila sestavai tov. dr. Murnika in Gregorke »V boj za svobodo«, člani in članice vseh ljubljanskih fizkul-turnih društev so se že dalje časa marljivo pripravljali na svoj nastop iin že po njihovem rednem prihajanju na skupne vaje smo občutili, da so vaje res take, da jih privlačijo, jim nudijo notranje zadovoljstvo in vzgajajo telo in duha. Sestava je čisto originalna in pristno naša, gibi, izvajani lepo in ritmično,
so izraz notranjega čustvovanja in dajejo tako telovadcem kot gledalcu oni užitek, ki ga prava fizkul-tura mora dati. Velik uspeh tega nastopa je bil tudi ta, da so sodelovali tudi člani in članice izven ljubljanskih društev, tako iz Maribora, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, ki so se pod vodstvom tov. inž. Černeta in Vasica skrbno pripravljali in pokazali visoko kvaliteto izvežbanosti.
Z živahnim, mladostnim korakom nastopajo skupine in se razvrščajo z lepim rajalnim nastopom na določena mesta. Modra, bela in rdeča barva oblek se preliva v lepo harmonijo, spremljava pevskega kvarteta in izklesane postave telovadcev, z zanosom izvajani gibi, vse to še povzdiguje celotni vtis.
Pesem »Naprej zastava slave«“je bojni klic vseh onih, tki so pripravljeni na vse žrtve za ohranitev svoje svobode in vse to so telovadni gibi mojstrsko prikazali. V lepi vezavi nato sledi telovadni ples na partizanske pesmi »Bilečanko« in »Nabrusimo kose«. Vsa bolečina naroda, ki trpi pod krutim osvajalcem, njegov odpor, zbiranje v partizanske odrede in njihov pohod skozi vse ovire svobodi nasproti in končni poziv »V boj za svobodo življenja« je bil prikazan tako dovršeno, s prekrasnimi izmenami, da je vsakega presenetila izrazna sila, ki je bila vložena v vse gibe. Z nekaj takti medigre se je nudila vsem gledalcem nova edinstvena slika. Medtem ko se ostale skupine združijo v obliki Triglava, tri skupine rdeče oblečenih telovadcev pritečejo v ospredje in izvajajo celotno skladbo »V boj« ob spremljavi ostalih telovadcev. Lepota, ritem, dinamika in izvedba te skladbe je bila talko mogočna, da je morala zajeti prav vse, tako telovadce, kot gledalce. S ponosom, zavestjo notranje moči in veličine so telovadci izvajali vaje in lahko rečemo, da so vanje .vnesli vsa čustva, ki jih ta bojna pesem izraža. Končna slika prikazuje neomajno odločnost vsega naroda, da se bori do zadnje kaplje krvi, do končne zmage. Val navdušenja zajame ves stadion po končani izvedbi in vsi so si edini, da kaj takega že dolgo niso videli, še in še bi gledali in občudovali lepoto izvedbe in mojstrsko sestavo, zato ne šte-dijo s priznanjem.
Ves nastop nam je pokazal, kaj vse se zmore s pridnostjo, vztrajnostjo in resno voljo i.n da je samo od sestave in izvedbe odvisno, koliko sodeluje telovadec z vso svojo notranjostjo in čustvom in si pri tem res vzgaja telo in duha. želimo si še več takih nastopov pri katerih bodo sodelovali tudi telovadci drugih društev, ki bodo ponesli vse ono, kar so se pri tem naučili širom naše domovine.
Tov. dr. Murnik nam je s to skladbo podal nov dokaz svoje ustvarjalnosti in potrdil svoj sloves klasika telovadnih plesov. Tov. Gregorki in inž. Lindtnerju, ki sta vodila vse priprave in izvežbala nastopajoče, pa je lahko v največje zadoščenje uspeh in zadovoljstvo vseh onih, ki so ob tem spoznali vrednost pravega fizkulturnega dela in so trdno odločeni stopati po tej sicer težki a hvaležni poti.
Za zaključek prikažejo izven sporeda še »Napad na partizansko vas«, v kateri je prikazana nemška okupacija, sodelovanje četnikov in drugih izdajalcev z okupatorji ter nato osvoboditev vasi po partizanih, ki po hudi borbi pobijejo in preženejo okupatorja. S tem je nastop fizkulturnega dne 23. junija 1946. zaključen in množica odhaja v mesto zadovoljna in v upanju, da bo prihodnje leto zopet priča vsaj tako uspelemu če ne še lepšemu nastopu fizkulturnikov in fizkultur-nic.
iiiiiMiiiimimiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimiimim
miiiiiiiiimiiiiMmiiMimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiim
iiiiMiiiiimiiiiimii,miiimuiimiiiiiir»«miiumimv
Mladinci in mladinke nosijo m čelu parade veliki sliki maršala Tital in generalisima Stalina
pSll&OJii 6 (i&kuituKfte paKade, v <£ju&£janC
Predsednik VLRS tov. M. Marinko, govori na Kongresnem trgu zbranim fizkulturnikom. Na levi je predsednik Fizkulturne zveze Slovenije, minister tov. Z. Polič, v sredi pa podpredsednik VLRS tov. M. Brecelj
Mladinci iz Trsta in Slovenskega Primorja nosijo zastave
Nepregledne skupine mladink iz Trsta in Slovenskega Primorja korakajo v paradi
člani Letalske organizacije nesejo svoje svetlo modre zastave
Tekmovalci naše vojske, ki so nastopili v partizanskem maršu, na Kongresnem trgu po končani paradi
To so naši bodoči junaki zračnih višav. Sedaj nosijo samo še modele letal, toda kmalu bodo tudi sami letali
Posebno pozornost so vzbujali gluhonemi fizkulturniki, ki ponosno stopajo v paradi
Mladinke so bile posebno toplo p«" zdravljene od gledalcev




Naš obračun je narejen
Mimo nas je sedaj 23. junij — fizkulturni dan, mejnik, ki predstavlja »zaključek pripravljalnih del na fizkulturnem polju in pripravo za, nov velik korak naprej k nadaljnji izpopolnitvi organizacije.« (Z. Polič.)
Bes je bil fizkulturni dan izveden 23. junija v vsem obsegu le v nekaterih krajih — zlasti v Ljubljani — in bodo nekatera naša društva in okrožja še po 23. juniju polagala obračun svojega notranjega dela pred javnostjo. Kljub temu pa je fizkulturni dan za nas — kot sledi iz gornje navedbe — že ostra prelomnica v delu: prelomnica v tem, da so udarile na dan pozitivne in negativne strani našega dela, kot tudi v tem, da stoji sedaj pred nami obdobje, v katerem bo naše delo potekalo v spremenjenih prilikah.
Izkušnje iz fizkulturnega dne v Ljubljani bodo gotovo mogle biti v precejšnji meri posplošene za vso Slovenijo.
Največji in najjasnejši uspeh je v tem, da v Sloveniji v sorazmerno tako kratkem času kljub naši strokovni tradiciji nismo doslej organizirali toliko obsežnega in vsebinsko pestrega fizkulturnega dne, zleta ali slično. Na vsak način moremo reči, da je partizanski duh improvizacije, obvladovanje vseh težav prišel ravno v pripravah za naš dan do polnega izraza tudi v strokovno organizacijskem delu našega fizkulturnega po. kreta.
Nedvomno je tudi dejstvo, da smo fizkulturo s fizkulturnim dnem približal: ljudstvu, da je dan imel velik propagandni pomen. Saj sta parada -in nastop v Ljubljani pritegnila na ulice in na stadion veliko večino ljudstva. Posebno veseli smo bili zlasti, ko smo videli, s kakšri m interesom je tudi delovno ljudstvo sprejemalo dogodke na fizkulturni dan.
Dalje je fizkulturni dan v Ljub-ljan,,- pomenil aktivizacjo naše mladinske organizacije za čisto fizkul-turna. vprašanja: z vzpodbudo in propagando, ki jo je dajala mladinska organ -zacija v Ljubljani, se je prav gotovo znatno zvišalo število nastopajoče mladine, disciplina mladine in zavest, zakaj nastopa; pomagala pa je tudi pri ugodni rešitvi težkih vprašanj kot so nabava oblek, zunanja propaganda itd. Pritegnili smo s fizkulturnim dnem v naše aktivne vrste mnogo mladine, ki jo najbolj pogrešamo in želimo — delovne mladine. Saj smo videli tudi po več sto mladine iz delavn e in ustanov, ki so na primer sodelovali pri redovnih vajah za parado (na primer Udarnik v Ljubi jan ).
Predvsem pa moremo omeniti, da je bilo na 23. junija v Ljubljani najvidnejše, da more k hitr m in kvalitetnim uspehom v množičnem fizkulturnem pokretu voditi predvsem drugim v soka politična in državljanska zavest o potrebi fizkul-ture. S svojim discipliniranim zadržanjem, s svoj m ogromnim napredkom •— zlasti z ozirom na slabe po-gloje dela — so prav gotovo tovariši Primorci lahko vzgled vsem ostalim Slovencem. Ugotoviti moramo, da so nj' hovi uspehi tudi v čisto tehnično organizacijskem pogledu v sami fizkulturi ozko povezani prav z njihovo polit čno zavestjo.
Pri oceni fizkulturnega dne v Ljubljani s strokovnega ozira moramo upoštevati vse okolnosti kot so: kratek rok pr prav, velika praznina v našem rednem fizkulturnem delu, zlasti pri mladini, ki jo je povzroč' 1 petletn,; premor. Upoštevamo tudi sorazmerno veliko aktiv zacijo vsega našega ljudstva v drugih sektorjih, zlasti v obnovi pa tudi na političnem, kulturno prosvetnem sektorju, kar vsekakor v gotovi meri omejuje čas, odmerjen fizkulturi.
Strokovno gledano ni bil uspeh fizkulturnega dne samo v hitri pripravi obsežne pr reditve, ampak tudi v njegovi novi vsebini. Korak naprej °d našega dosedanjega dela je zlasti bila letošnja fizkulturna parada. Si-oer parada ni b la posledica, dolgo-
trajnega, novega boljšega dela v fizkulturi, ampak predvsem s svojimi točkami: smučanje, planinstvo, orodna telovadba, izvajanje različnh vaj v mimohodu — manifestacija nove, žive, polnejše vsebine, ki naj jo dobiva enotni fizkulturni pokret. Na drugi strani pa so se pokazale prav strokovno tehnične pomanjkljivosti, ki jih ob naši strokovni tradiciji v organizaciji velik h fizkulturnih zletov, manifestacij ne bi smelo biti. Take pomanjkljivosti bi gotovo bile premalo strumen, enoten, organiziran nastop f'zkulturnlkov, kar je ugotovil tov. Zoran Polič v svojem nagovoru fizkulturnikom na Kongresnem trgu. Drugo, kar bi moglo vsekakor v fizkulturnem dnevu priti v večji meri do izraza, je bogastvo panog naše enotne fizkulture: ali ne bi mogle priti v paradi gotove panoge, kot kolesarstvo, orodna, telovadba, smučanje do večjega in močnejšega izraza? Isto velja za množično vadbo na orodju, v lahkoatletskih panogah in igrah pri popoldanskem nastopu tna stadionu. Tu so prišle premalo do izraza nekatere panoge — zlasti igre.
Ob vsem tem moramo ugotoviti še vedno obstoječo potrebo, da zlasti tisti naši strokovnjaki, ki so vajen iz preteklosti različnega strokovnega dela, še z večjo vnemo, zlasti pa iskrenostjo iščejo možnosti za praktično uresničitev nove fizkulturne linije, ki bi pač obstojala v skupn sporazumni izvedbi in pripravi različnih pr reditev, v toliko govorjeni koordinaciji dela panog in metod vadbe. Pri fizkulturnem dnevu v Ljubljan,; se je pač pokazalo, da ne more roditi uspehov tako delo strokovnjakov, pri katerem jo vozi vsak odsek po svoje.
Po 23. juniju pa moramo videti, da obstoje tudi objektivne možnosti sistematičnega in rednega dela, ai da se tako izrazimo manj manife-stativnega, pa več poglobljenega dela med množicami.
Tr je veliki datumi, ki smo jih imeli doslej pred seboj; 7. april (pomladni kros), Titova štafeta in fizkulturni dan, so nas navajali k temu, da smo vlagali vse napore našega najaktivnejšega kadra fizkulturni organizaciji k čim boljši izpolnitvi teh treti nalog. Toliko manj pa smo seveda mogli posvetiti pažnje rednemu delu v organiziranju ■— zlasti v organ iz ranju aktivov, v statističnem delu, poročanju; v strokovnem delu so ocipadli tečaji in dviganje kadra, odpadlo je marsikdaj redno vežbanje, odpadla pomoč novim f zkultumim aktivom, ki so nastajali in odmirali, šepala je propaganda in gospodarstvo.
S 23. junijem pa je prenehal čas večjih prired tev in dane so možnosti za iredno poglobljeno delo prav na zgoraj nakazanih vprašanjih. V veliki meri bomo šele sedaj res začeli izvajat, zaključke in sklepe z naših skupščin, sestankov itd. Torej je po 23. juniju res čas, kj ga moremo izkoristiti »za nov vel k korak naprej v nadaljnji izpoln tvi organiza-c je, v nadaljnji utrditvi osnovnih principov« (Zoran Polič).
Sedaj imamo pred seboj možnost nekaj mesecev rednega dela. Ravno sedaj bodo priprave in vežbanje za tekmovanje za fizkulturno značko najboljše napotilo za redno vsestrano delo, dečim bo (zvajanje vseljudskega peteroboja in sličnih tekmovanj naj-sigurnejše merilo o izvajanju priprav za fizkulturno značko.
Najboljša osnova za naše redno f zkulturno delo v bližnjem času pa bodo s svojo urejenostjo, z zbiranjem velikih množic mladine, mladinski delovni logorf in počitn ške kolonije pionirjev. Ne moremo dovolj poudariti važnost: smernice, da »prenesemo svojo fizkulturno delo... v mladinske logore«, da bo tako »fjz-kultura spremljevalec človeka pri izvrševanju težkih občih nalog, ter razvedrilo in zakladnica moči pri njih izvajanju.« (Zoran Polič — Fizkulturni dan.)	Vojan Rus.
IWMHWIillimB:»IIMIimilHltllltimilMlMHnnntlltmminuuiiniiiltmi...Mi.im,iHminiiii ...ii.i—iiiiii.iiiiui.i.i..1"MIIHI'HHH1H1H1imiHtmiHHHllllHltmHIH'>Mmi
Množična vadba mladink
Še nekaj prizorov z nastopa na Stadionu
Revija naših plavalcev
Akademsko plavalno prvenstvo
Letošnje akademsko prvenstvo v plavanju je bilo izvedeno v okviru prvega nastopa naših plavalcev. Tekmovanje je bilo ob slabem vremenu, ker je dež motil prireditev. Gledalci, ki jih je bilo okoli 800, so imeli priliko videti nekaj lepih točk.
Od tekmovalcev se je najbolj odlikoval znani prvak Ciril Pelhan, ki; je z lahkoto osvojil 1. mesto v obeh progah v cravvlu. V hrbtnem plavanju je poskrbel za presenečenje Ciglič, ki je v ostri borbi zasedel 2. mesto pred Smrkoljem. Tone Cerer je s svojim »metuljčkom« krepko potegnil ter postavil najboljši čas v Jugoslaviji po vojni na 100 m. Lep čas je dosegel tudi Florjančič. 400 m prosto je najslabša točka in sploh »Ahilova peta« Slovencev. Niti enemu izmed tekmovalcev ni uspelo, da bi progo preplaval pod 6 minut. Dular, Rotter, Černe in Sori bodo morali pridno na delo, da b°do izpolnili tudi to vrzel.
Ce primerjamo uspehe deklet s predvojnimi uspehi, lahko ugotovimo, da danes daleč zaostajamo za njimi. Toda upoštevati moramo, da so naša dekleta še zelo mlada (od 14—16 let), če ne še letos, bodo čez dve, tri leta lah|ko že dosegala in prekašala rezultate izpred vojne. V splošnem je prireditev uspela, ljubljanski plavalci so se dobro pripravili za dvoboj, ki ga imajo 29. in 30. junija v Zagrebu z »Mladostjo«.
Podrobni rezultat; so naslednji:
400 m prosto, tovariši:	1. Dular
6.07,4;	2. Rotar 6.11,4;	3. Černe
6.18,9.
50 m prsno, tovarišice (univerza): 1. Sfiligoj 0.51,6; 2. Klenovšek 0.51,8;
3.	Filipič 0.53,1.
100 m prsno (tovarišice): 1. Bru-,nen 1.48,2; 2. Modic 1.50; 3. Jamnik 1.51,4.
50 m prsno (juniorji): 1. Žvokelj 1.43,8;	2. (Bizjak 0.50,1;	3. Gogala
0.53,1.
100 m prsno, tovariši (univ.): 1.
Prešeren 1.24,3;	2. ž gon (diskv.);
3. Smrkolj 1.32,2.
100 m hrbtno (univerza):	1. Pel-
iian 1.13,6; 2. Ciglič 1.20,2; 3. Smrkolj 1.21.
50 m prosto (juniorji II.):	1. Je-
rala 0.34,6; 2. Vabič 0.43,3; 3. Mušič
10.8.
100 m prosto KNOJ:	1. Mikeš
I.	16,8; 2. Rudolf 1.21; 3. Kerševtin
1.22,6.
50 m prosto (juniorji) I.): 1. Jereb 0.33,7; 2. Pelan 0.33,9; 3. Jereb
II.	0.34.
100 m prsno, tovariši:	1. Cerer
1.17;	2. Florjančič 1.23,1; 3. Lubej
1.35,8.
100 m prosto, tovarišice: 1. Mrzi-dovšek 1.32; 2. Pelan 1.35,6; 3. Juvančič 1.38,2.
50 m prosto, tovariši (univ.):	1.
Nonvveiler 0.32,3; 2. Prevoršek 0.32,4; 3. Zimic 0.32,9.
100 m prosto, tovariši (univ.): 1.
Pelhani 1.02,8;	2. Rotar 1.10,2;	3.
Skoberne 1.11,4.
50 m prsno, tovariši (univ.) 1. Bogataj 0.39,7;	2. Oprčkal 0.42,4;	3.
Gorjup 0.43.4.
50 m prosto, tovarišice (univ.): 1. Vidmar 0.41,4; 2. Krener 0.45; 3. Klenovšek 0.46,9.
100 m prosto, tovariši: 1. Florjančič 1.11,9; 2. Rabč 1.12,8; 3. Černe 1.13,6.
VVaterpoolo med kombiniranima moštvoma Udarnika 2:1 (1:1).
|I rpi IH je zelo priljubljena lahka atletika
V vCLJU Vtisi z mitinga fizkulturnega društva Olimpa
Lahkoatletd FD Olimpa iz Celja so priredili v četrtek 20. t. m. na svojem stadionu v Gaberjih uspelo lahkoatletsko tekmovanje, na katerem je tekmovalo 127 lahkoatletov in jaihkoatletinj, največ članov prireditelja.
že nekaj časa so prihajali iz Celja glasovi, da je tam posebno oživela lahka atletika. Slišali smo tudi o izrednih uspehih, posebno tovarišic, katerim, nekateri skoraj niso verjeli. Agilni Olimpovci pa so s to prireditvijo potrdili sv0je uspehe, ki so plod izredne delavnosti in požrtvovalnosti nekaterih funkcionarjev, ki vsako svojo prosto uro porabijo, da koristijo fizkulturi. Naj omenimo v dokaz tega samo to, da je lične zapreke napravil eden od funkcionarjev udarniško v nekaj nad 400 urah dela, s čemer je ne samo prištetih društvu težke tisočake, ampak tudi omogočil vadbo. V teku na 80 m čez zapreke so prav za prav iznenadiile prve štiri, toda posebno uspeh Posinek0ve kaže, da je letos ena najboljših v državi. Isto velja za Butjo, zmagovalko na 100 metrov, ki je zmožna teči blizu 13 sekund. Posebno je presenetila tudi Šumakova iz Ljutomera, ki smo jo videli prvič skakati. Tudi njen rezultat je boljši od lanskega na državnem prvenstvu, ki je bil 4,54 m. Deržkova je dosegla najboljši met po osvoboditvi v metu krogle. Pozneje je bilo sicer ugotovljeno, da je biia krogla za 28 dkg prelahka, kar pa njenega uspeha dosti ne
zmanjšuje, ker bo tudi pravilno kroglo gotovo vrgla več kot 10 m. Posebno je presenetila Kovačeva v skoku v višino, ki je zmožna z malenkostno popravo sloga najmanj 10 cm višjega sk0ka!
Od moških so se gostje iz Zagreba posebno odlikovali v tehničnih disciplinah, kjer so nadmočno zmagovali. Močan protiveter je žal onemogočil regularne rezultate v tekih, ki so zat0 znatno slabši kot bi bili sicer. Presenetili pa so kljub temu tekači na 400 in 5000 m z zadovoljivimi uspehi.
Na tekmovanju smo videli tudi nekaj novih nadarjenih telkmovalcev, h katerim moramo šteti zlasti čre-pinška in Grabarja, ki letos tekmujeta šele pivo leto pa dosegata zelo lepe uspehe. Od ostalih sq se posebno izkazali inž. Stepišnik v metu kladiva, ki pa še ni v svoji običajni formi, Novak in Kolarič na 400 m in Obršek na 800 m, ki pa zaradi močnega protivetra in ne ravno najboljše taktike od 400 do 600 m ni mogel doseči uspeha, ki ga je sicer sposoben ter Masten.
Pozornost vseh je na stadionu vzbujala posebna stavba, v kateri je urejena sauna. To je parna kopel po finskem vzorcu. V sobi na levi od vhoda se lahko tekmovalci po tekmi okopljejo v pari, potem odidejo v naslednjo sobo, v kateri s pršno kopeljo sperejo s svojega telesa pot, potem pa se vležejo na mize in obsevajo z višinskimi žarki.
Dobro je tudi urejena ambulantna soba, v kateri so na razpolago vsa
Jugoslovanski lahkoaflefi na evropskem prvenstvu v Oslu
Evropsko prvenstvo v lahki atletiki bo letos od 22. do 25. avgusta v Oslu na Norveškem. Fizkulturna zveza Jugoslavije je sprejela od Norveške zveze vabilo, naj se naši lahko-atleti in lahkoatletinje udeleže tega prvenstva. F1SAJ je v načelu predlog sprejel in določil minimalne uspehe, ki jih morajo doseči tekmovalci, ki pojdejo na prvenstvo. Ti najmanjši uspehi so naslednji:
Moški:
Tek	na	100	m	10,8
»	'» 200	m	22,4
»	»	400	m	50,0
»	» 800	m	1:55,0
»	»	1.500	m	4:00,0
»	»	5.000	m	15:10,0
»	» 10.000	m	31:50,0
110	m (zapr.)		15,0
400	m »		56,0
	rvrogia		14,60
	Disk		47,00
	Kopje		65,00
	Kladivo		49,00
	Daljina		7,25
	Višina		1,86
	Troskok		14,60
	Katica		3,90
	Deseteroboj		6500
ženske:			
	jl ek na 100 m		12,8
	Tek. na 200 m		2o,8
	80 m (zapr.)		13,0
	Višina		1,U0
	Daljina		5,25
	Krogla		12,00
	Disk		uti,UU
	Kopje		39,00
Do sedaj sta te pogoje izpolnila samo Žerjal v metu diska in Račič v teku na 200 m.
Pionirski peteroboj
V	nedeljo 16. t. m. sta že drugič oživeli ljubljanski fizkulturni igrišči Svobode in železničarja. Razigrani in polni pričakovanja so prihiteli na nje ljubljanski pionirji, da preizkusijo svoje telesne sposobnosti, katere so (krepiti v šolskem jetu v šolskih in društvenih telovadnicah in igriščih Prišli so, da tekmujejo v peteroboju (met krogle, sikok v višino, tek na 60 m, proste vaje, za pionirske vaje na gredi, za pionirje preskok čez telovadca), v discipliniranosti in v številčni udeležbi posameznih zavodov.
Pionirskega peteroboja se je kljub slabemu vremenu udeležilo 1332 pionirk in pionirjev. Tekmovalo je 718 pionirk in 614 pionirjev.
Tekme so se pričele ob 8. uri zjutraj in so pri vseh panogah, razen pri skoku v višino, v redu potekaie. Vsa tekmovanja bi bila do 12. ure končana, če bi imeli na razpolago več naprav za skok v višino. Poleg te pomanjkljivosti nas je pa še siko-raj celo dopoldne preganjal dež.
Najbolj sq se izkazali pionirji iz I. moške gimnazije, ki so poslati na tekmovanje 34 vrst. Na II. mestu je gimnazija Zg. šiška (11 vrst) in na tretjem moška gimnazija št. Vid (10 vrst).
V	disciplini je prednjačila II. moška gimnazija. Tudi pionirji iz šentviške gimnazije so lepo nastopiti.
številčno najmočnejše so bile pionirke iz III. drž. gimnazije (137 tekmovalk), nato z mešane gimnazije Vič (132 tekm.) in tretje Zg. šiška (100 tek.).
Glede discipline so posebno pohvalo zaslužile, pionirke' iz gimn. Zg. šiška in Vič.
Prvi pionirski peteroboj nam je pokazal, koliko dobre volje, vztrajnosti in splošne sposobnosti je v naših pionirjih za fizkulturno delo. Vsi smo tega veseji in želimo samo to, da ge pionirsko fizkulturno delo, pričeto s peterobojem, še nadaljuje-
najnujnejša sredstva za hitro pomoč v slučaju nesreče. To je ureditev, ki je pravzaprav potrebna na vsakem stadionu, o katerem lahko rečemo, da je popoln.
Tekmovanje je bilo organizirano razen nekaterih majhnih pomanjkljivosti dobro in je gotovo precej pripomoglo propagandi lahke atletike.
Zmagovalci tega tekmovanja so blll:	Moški:
100 m: 1. Vincijanovlč (Akademl-čar, Zagreb) 11,9; disk:	Marčelja
(Mladost, Zagreb) 38,20; krogla: Marčelja 12,55; daljina: Viincijanovič 6,41; višina: Marčelja 170; kladivo: inž. Stepinšik (Slov. Bistrica) 44,21; 400 m: 1. Novak (Svoboda) in Kolarič (žel. Mb) 53,1; 800 m: Obršek (Svoboda) 2:02,4;	5000 m:	Ceraj
(JA) 16:07,1; 4x 100 m; 1. Mladost (Zagreb) 46,7.
ženske:
100 m But j a (Teharje) 14,0; 80 m čez zapreke: Posinek (Olimp) 14,7; 4x100 m: 1. Olimp 58,0; daljina: Šumak (Ljutomer) 4,73; višina: Kovač (Konjice) 135; krogla: Der-žek (Celje) 10,65 m.
pfiMeJHStsto
iS&ovenCje.
Železničar (Mb) : Olimp
7:1 (5:0)
Današnjo visoko zmago so si Železničarji priborili s pametno in koristno igro. Uvideli so nesmiselnost forsiranja igre notranje trojice in so zaposlili svoja krila, prelko katerih so v hitrih napadih osvajali teren in ustvarili veliko nevarnih položajev prav pred nasprotnikovimi vrati. Celjani pa niso dobro razpoloženim domačim igralcem mogli nuditi pravega odpora, borili pa so se žilavo do konca. V polju so pokazali lepo kombinacijsko igro, do odločilnega strela pa jih ni pustila obramba železničarja.
Kratek potek igre:	železničar
takoj energično napada in po lepem prenosu žoge z desne doseže Krasnik prvi gol — 1:0 za železničarja. Srednji krilec Olimpa skuša graditi igro in se trudi, da bi napadalcem llepo (podajjal žoge. Nejkaj nevarnih napadov obramba žel. čisti. V 28. min. napadejo domači preko desnega krila in Krasnik z lepim gtrelom poviša na 2:0. Takoj nato uide Fišinger po krilu in preseneti vratarja 3:0. Olimn poskuša srečo z dolgimi streli, ki pa niso nevarni. Domači imajo igro popolnoma v svojih rokah. V 43. min. izkoristi lep strel z desne strani Krasnik in stanje je 4:0. V 45. min. 'določi sodnik ; prosti St^sl proti Olimpu, ki ga Križan iz 30 m z ostrim strelom pretvori v 5:0.
V	drugem polčasu je že v prvi minuti 6:0. (Streljal Kanič). V 4. min. lepa kombinacija napada žel., Pocajt poda prostemu 1 Kovačiču, ki podaljša v gol 7:0.
Tik predi koncem tekme (44. min.) uide desno krilo Olimpa in od daleč strelja v gornji levi kot. Slabo postavljen vratar žel. je premajhen in žoga je v mreži. Končni rezultat je 7:1. Sodnik tov. Erlih iz Ljubljane ni imel težkega dela.
Gledalcev je bilo okoli 1500. Bili so zadovoljni z igro in so veselo pozdravili uspeh železničarja.
V	predtekmi je v prijateljskem srečanju mladincev železničar premagal Studence 6:2 (3:1).
Igra je bila živahna, zmagalo je rutini ranejše moštvo. Sodniki tov. Starašina.
Železničar in Lendava si delifa točki
V	svoji predzadnji tekmi za prvenstvo Slovenije je železničar na svojem igrišču v tekmi pr0ti FD Lendavi dosegel samo rezultat 0:0 in le eno točko. Sicer še vedno lahko zasede prvo mesto, toda. ljubljanski železničar in Lendava imata sedaj več izgledov.
Pri današnji tekmi je bilo opaziti, da imajo igralci še v nogah četrtkovo tekmo proti Olimpu. Sicer so se potrudili, toda pravega poleta ni bilo. Igrali so tudi taktično napačno igro v zraku, ki so jo hitri in sveži, z glavo odlično igrajoči Lendavčani brez posebnih težav obvladali. Gostje so bili izredno požrtvovalni in dobri v startu. Domači Igralci so po nepotrebnem zadrževali žogo, v dvobojih s svežimi gosti pa navadno žogo izgubili.
Igra je bila od začetka do konca napeta in igrana v ostrem prvenstvenem slogu. Odločnemu vodstvu sodnika tov. Deržaja iz Ljubljane se je zahvaliti, da igra ni postala prosta dovoljenih meja.
^	' 1~ - - o •' 5-	<■ » ■-m
Boč, znan kot »štajerski Triglav«, je na binkoštno nedeljo privabil nekaj tisočev planincev in planink na svoje planinske planjave pri Svetem Miklavžu in na svoj kamenit vrh, kjer je agilna poljčanska podružnica PDS postavila nov razgledni stolp.
Okupator je v svojem uničevalnem besu leta 1944. požagal in razstrelil prejšnji stolp s pretvezo, da se z njega ne bi partizani razgledovali in motili nemških premikov po do1 inskih cestah. Pod vrhom je prej stalo planinsko zavetišče, danes stoji na njegovem pogorišču smrekov križ s trnjevim vencem; istega dne, ko so uničili stolp, so obkolili skromno zavetišče ter ga zažgali. V njem je raje zgorelo šest partizanskih junakov kot pa da bi se bili živi predali okupatorju. Na kamenju so našli pred kratkim listič z okorno pisavo: »Obiskala sem ta sveti kraj, kjer si padel za nas in našo svobodo Ti, moj sin . ..« Danes pa so tam okrog natrošeni šopki planinskih rož. Skupno je na boški planoti padlo 60 borcev za svobodo.
In v tej s krvjo priborjeni svobodi so se poljcanski planinci zaobljubili, da bodo še letos postavili dostojen
Potek igre:
Lendava ima začetni udarec. Toda takpj prevzame ž. igro v svoje roke in izvede celo vrsto napadov, ki pa jih ostra obramba gostov odbija, žel. krilci pošiljajo svojemu napadu predaleč žoge. Vratar Lendave z gotovostjo čisti nekaj nevarnih napadov, tudi branilca sta dobra. Napad pa le poredkoma prehaja v akcijo, navadno preko hitrega levega krila. Žel. napadalci so v streljanju negotovi in v akcijah prepočasni. V začetiku drugega polčasa nevaren napad domačih. Pocajt ostro
TaJkoj po odločbi Sveta za namizni tenis FISAJ-a, da se mora vsak igralec namiznega tenisa baviti vsaj še z en0 panogo na svežem zraku, so društva v Vojvodini odločbo izvedla v praksi. Uspeh vidimo že po prvih tednih v lepih uspehih nekaterih namizno teniških igralcev v drugih fizkultumih panogah. Iz Novega Sada je prišla vest, da »Vojvodina« igralce namiznega tenisa uvaja v svojo nogometno sekcijo. Najboljše in najbolj sistematično izvajajo odločbo Sveta igralci namiznega tenisa »špartaka« iz Subotice. Znane prvake in prvakinje vidimo na tekmovanjih v raznih fizkultumih panogah. Mlajši Harangozo — najboljši v državi — igra srednjega krilca v moštvu Špartaka. Igralke Pauk, Futo. Temu novi d, Boreš in druge pa se aktivno b a vij o z lahko atletiko, odbojko, košarko in dr.
Zelo poučen je primer igralke špartaka Tomunovič Marice. Začela se je baviti z lahko atletiko. Udeležila se je krosa za prvenstvo Subotice, okrožja. Vojvodine in vedno je dosegla boljše rezultate. Tekmovala je tudi na drž. prvenstvu v krosu v Zagrebu, kjer je meti 110 tekmovalkami dosegla 18. mesto, kar je zelo lep uspeh, če se pomisli, da se pred odločbo Sveta ni bavila s to fizkultumo panogo. To naj bo zgled vsem namizno teniškim igralcem v državi. Znana špartakova mladinca Gabrič in Kovač sta pričela igrati nogomet in sta že po 14 dnevnem treningu nastopila uspešno v nogometnem moštvu špartaka. Gornji primeri kažejo, kako pravilna je bila odločba Sveta, da se morajo vsi igralci namiznega tenisa baviti vsaj še z en o fizkulturno panogo.
Kljub temu, da tudi v Vojvodini ni več žogic, namizni tenis ni zaspal, zahvaljujoč dobri organizaciji in da-lekovidnosti Fizkultumega saveza Vojvodine.
FISAV je izdal za namizno teniške prireditve poseben »Koledar« za 1946 in sedaj se te prireditve odvijajo točno po koledarju, kljub temu, da ni žogic. Kako je to mogoče? Vsa uradna prvenstva se odigravajo z zakrpanimi žogicami! Tako vojvodinski namizni tenis, ki je najboljši v državi, ne spi niti v tem kritičnem času, ko ni žogic.
Po koledarju FISAV-a je bilo v maju odigrano še drugorazr. prvenstvo Vojvodine. 19. maja so igrala okrožna prvenstva II. razr, 26. maja pa je bilo fin. prvenstvo v Pančevu.
spomenik tem junakom, na vrhu Boča pa so že postavili nov še lepši razglednik, kot je 'bil prejšnji.
V petih tednih je šest domačih tesarjev stesalo v boških strminah ho-jevo tramovje ter ga na ramah znostio na vrh; delali so tudi po 16 ur dnevno, poljčanska šolska mladina pa je iz Poljčan znosila vse deske, potrebne za stopnice. Prostovoljne denarne zbirke po okoliških vaseh in drugi podružnični dohodki so že skoraj poravnali dolg za novi razglednik, ki stane 70.000 din.
Pod samim stolpom bodo zgradili še planinsko zavetišče.
Ob desetih so domači funkcionarji PDS z govorom odprli novi razglednik, nakar so pevci zapeli: »Oj Boč, ti moj dom . . .«, »Stoji v planini vas« in »Bratje, le k soncu svobodi«, tovarniška godba iz Slovenske Bistrice pa je zaigrala himno.
Boč je zaradi prekrasnega razgleda dobro znan vsem planincem, pa tudi železniške zveze so na celjsko in mariborsko stran zelo ugodne. V dveh urah se vzpneš iz Poljčan na vrh 18 metrov visokega razglednika in tedaj si v višini natančno 1000 m.
strelja z 10 metrov, toda žoga se odbije od vratnice nazaj v polje. Krasnik poizkuša s streli pd daleč, toda brez uspeha, žel. igrajo preveč v zraku, kar gostom očitno prija. Krilci domačih popuščajo, posebno srednji in Lendava prihaja bolj do veljave. Branilci pa tudi vratar žel. imajo nekaj časa polne roke posla. Ko zapusti nekoč vratar po nepotrebnem vrata, zamudi napad Lendave ugodno prilifko. Pocajt lepo preigrava prostega Krasnika, ki pa nervozno zastrelja. Žel. z vsemi silami skuša doseči gol. V 37 min. je zopet Krasnik prost, toda strelja preko gola. Tik pred koncem gosti energično napadejo, oster strel vratar domačih s težavo s pestjo odbije v kot, pred streljanjem kota pa sodnik odžvižga tekmo. Koti 4:2 za žel. Gledalcev okoli 1500.
Prav tako je bilo to prvenstvo odigrano največ z zakrpanimi žogicami. V Vojvodini so razdeljeni vsi igralci v dva razreda zaradi čim večjega razvoja namiznega tenisa. Na zasedanju Sveta za nam. tenis je bilo sklenjeno, da se izvrši razdelitev vseh igralcev na 2 razreda v vseh Zvezah. To se pravi, da na drugorazrednih turnirjih in prvenstvih ne morejo sodelovati oni, ki so v I. razredu. Praktično to pomeni, da se daje možnost uspeha tudi slabšim igralcem, ki sicer ne bi uspeli ter se jim s tern daje veselje in volja do napredovanja. V tem je važnost razdelitve v dva razreda. Rezultate z drugorazrednega prvenstva Vojvodine bomo objavili prihodnjič.	K. D.
Zmoqa igralcev odbojke Olimpa v Šoštanju
V nedeljo 16. t. m. je FD Šoštanj priredil propagandni turnir v igranju odbojke, na katerega je povabil odlično sl ovenigraško moštvo, FD št. Pavel in FD Olimp. Prireditelj pa je nastooil z dvema moštvoma, že v orvl tekmi sta se srečala favorita tegp. turnirja, Slovenjgradec in Olimn iz Celja. Po res lepi, prav do zadnjega napeti borbi, ja zaslužemo zmagalo moštvo Olimpa s 15:11, 9:15 in 17:15. V ostalih igrali je Št. Pavel zmagal nad Šoštanjem I 15:10, 8:15, 15:11, Sloven.igradec nad Šo-štaniem II 15:9. 15:5, Olimp nad št. Pavlom 15:12, 12:15, 15:9, Slovenigradeč nad Šoštanjem I 15:12 in 15:5 ter Olimp nad Šoštanjem I 15:8, 8:15 in 15:13. Prvo mesto si je tako priborilo moštvo FD Olimpa. ki ni na vsem turnirju izgubilo niti ene igre.
Reprezentanca Reke je premagala v boksu Varaždince 8:6
V	začetku tega meseca so gostovali najboljši boksarji z Reke v Zagrebu. nato pa sp na povabilo odšli še v Varaždin, da pomerijo moči še s tamkajšnjimi boksarji. Pod reflektorji na igrišču Slobode so premagali reprezentanco Varaždina zasluženo z 8:4.
V	prvi igri je Rečan Barbadoro II premagal po točkah domačega Mi-kuliča. Nat0 je v naslednji borbi zopet zmagal Rečan m sicer Barbadoro m. Njegov nasprotnik Korneta se je zaradi prevelike premoči Rečana vdal že v drugem kolu. Tudi v tretji borbi je slavil zmago Rečan in sicer Kuncanič nad Marjanovičem.
Prvo zmago za domače je priboril v naslednji igri Bosančid, ki je v precej izenačeni igri premagal Rečana Gerbca po točkah. V naslednji igri. ki je ostala neodločena, sta se borila za Reko Varglien, za Varaždin pa Subotič. V zadnji borbi pa sta se sešla Rečan Persoglio in Volčič. Borba je v treh zelo borbenih krogih ostala neodločena.
Za tekmo je vladalo v Varaždinu precejšnje zanimanje, kar pa ni čudno, saj so reškj boksarji znani kot najboljši v Istri.
Kolesarska dirka v avgustu v Slovenjgradcu. V avgustu priredi FD Slovenjgradec etapno dirko na progi Slovenjgradec - Maribor - Celje - Slovenjgradec. Dirka bo pod geslom »Po potih Janka Gregoriča dvigajmo naše kolesarstvo«. Dirka bo meddruštvena in že danes opozarjamo nanjo vse naše dirkače, ker bi končno želeli, da po vojni vihri spet vidimo zbrane pri nas vse one naše tovariše, ki so pred vojno tako radi zahajali k nam in z nami dvigali zanimanje za kolesarski šport na naši severni meji.
....
Planinsko slavlje na Boču
Jspiaici vtatnC&fte&a t&tiisa tekmujejo uspešno tudi v drugih panogah
Nogometno prvenstvo Hrvatske
Metalac (Z) : Hajduk (Split)
3:2 (2:1)
V	četrtek 20. junija sta se pomerili v prvenstveni tekmi moštvi splitskega Hajduka in zagrebškega Metalca. Nekaj čez 8000 gledalcev, iki so prisostvovali na igrišču »Po-bjede« temu velikemu dvoboju, so bili več kot navdušeni. Hajduk je veljal za favorita in bi si z zmago nad Metalcem zagotovil položaj na vrhu tabele hrvatskega prvenstva.
V	tej tekmi je Metalac dokazal, da je sposoben pokvariti račune vsem še tako močnim in slovitim moštvom.
Potelk igre je bil od začetka pa vse do zadnje sekunde v pravem smislu besede prvenstven. Dvoboj je razen borbenosti nudil prisotnemu občinstvu tudi obilo razburljivih dogodkov. V prvih minutah so se napadi vrstili z bliskovito naglico, tako da sta oba vratarja imela zadosti nevarnega dela. V 18. min. je Bušič lepo podal Pilku, ki se reši Ljuštice ter iz 10. m ostro in neubranljivo strelja —- 1:0. Hajduk izenači po stalnem napadanju iz drugega zapovrstjo streljanega kota. Sledi dramatska borba za vodilni gol, ki naj bi zagotovil zmago. Metalac je bil srečnejši in mu uspe v 41. min. po Bušiču zvišati
V	2. polčasu je glavni nosilec vseh napadov Hajduka nevarni Ma-tošič II, na katerega pa obrambni igralci Metalca budno pazijo! V 21. min. Pilko z udarcem z glavo doseže 3. gol — 3:1. Morala Hajdukov-cev je nekoliko popustila, toda še vedno se niso vdali. Hajduk je vrgel vso svojo moč v napad, d očim do-moči preidejo v obrambo.
Tri minute pred koncem je gostom vendar uspelo znižati rezultat. Isti prizor kot pri prvem Hajdukovem golu se še enkrat ponovi. Končino stanje je 3:2 za Metalca.
Hajduk : Lokomotiva
1:0 (1:0)
Splitski Hajduk je v teku štirih dni že drugič nastopil v Zagrebu in sicer v nedeljo 23. junija proti moštvu Lokomotive. Zanimanje za tekmo je bilo veliko, saj sta se srečala prvo in drugo moštvo iz tabele hrvatskega nogometnega prvenstva. Igra je zadovoljila, ne toliko zaradi lepote in sistema, kolikor zaradi vztrajnosti in borbenosti.
Moštvo Lokomotive, ki do sedaj v hrvatskem prvenstvu še ni doživelo poraza, je moralo priznati nad-moč svojemu slovitemu nasprotniku. Igro je gledalo nekaj čez 10.000 gledalcev.
Začetni tempo je nenavadno hiter, kot da si hočeta obe moštvi že v prvih trenutkih zagotoviti zmago. Vrste se bliskoviti napadi na ena in na druga vrata. Prvo večjo ne- > varnost prepreči Kostanjevac v 6. min., ko se pogumno vrže pod noge prodornemu Matošiču II. Takdj za tem pa reši njegov sosed Stin-čid dve nevarni žogi. Sledi 20 min. Hajdukove premoči, toda gostje ne dosežejo zaželjenega uspeha. - Samo včasih se prebijejo domači napadalci do kazenskega prostora gostov, toda naprej ne morejo. V 30. min. prvega polčasa je padel edini gol tekme. Radovnikovič je lepo podal hitremu Mrčiču, ki je v ugodnem trenutku oddal žogo nepokritemu Vidjalku, ta pa jo je poslal iz 12 m v mrežo — 1:0.
Po odmoru igra Lokomotiva znatno boljše. Glavna nosilca napadov sta Firm in Koželj. Pritisk domačih traje vse do 25. min., ko se gostje osvobode. Igralci Lokomotive vržejo vse svoje moči v napad, toda brez uspeha. Igra se konča z neiz-premenjenim rezultatom 1:0 v korist Hajduka.	Ivan Snoj
Španska partija
Prinašamo zanimivo in ostro igro z zadnjega moštvenega prvenstva Vsezvezne sindikalne organizacije (VCSPS) v SZ.
Taimanov (Zenit) — Zahotljakin
(Molnija). Moskva 1945.
1. e4, e5. 2. Sf3, Sc6. 3. Lb5, a6.
4.	La4, d6 [Rubinsteinova obramba je dandanes bolj redka v turnirjih, vede pa navadno v težke (partije.]
5.	c3 [Igra se še: 5. d4 ali 5. c4
alb 5.LXc6+d4]| 5.........f5 [Ostro
nadaljevanje, s katerim si hoče črni polastiti iniciative; to je v tako ranem razvoju dvorezno, zlasti, ker beli ni še zagrešil napake.] 6. ef5 [6. d4 je bolj nepregledno] 6. . . . . LXf5. 7. d4, e4. 8. Sg5, <15. 9. f3, e3 ?! [Doslej je dalo to nadaljevanje z žrtvijo kmeta dobre rezultate, ker je črni na 10. LXe3, odgovoril h6, 11. Sh3, L,xh3 z izenačenjem; beli je pa okrepi] odgovor, seveda je bilo treba daleš preštudirati] 10. f4, Ld6 [Na h6 bi se beli skakač vrnil na f3] 11. LXe3, De7. 12. De2, Ld3! ? [Duhovito, a konec koncev pogubno] 13. DXd3, LXf4 [Zdi se, da je črni dobro zasnoval, toda j. ,]	14. Sf7! [Grd konj, če
ga vzame dama, sledi 15. Tfl, če kralj pa 15. 0—0 in belemu ostane
figura] 14..........LXe3.	15. SXh8,
Sf6 [Dati šah n. pr. z LXd4+ bi ne bilo koristno, ker se beli kralj enostavno umakne na dl in skrbi bi imel le črni] 16. Sd2, LXd2+. 17. Kxd2, Se4.+. 18. Kc2, Sf2 [Spet se zdi, da se je čnji izmazal] 19. Sg6! [Grd skakač, ki je pravzaprav odločil partijo] 19. .... hg6. 2Q. DXg6+, Kd8. 21. Tael, Se4. 22. LXc6, bc6. 23. DXc6 črni se je vdal, ker na umik trdnjave
pade po 24. DXd5+ še konj. drni je izgubil, ker je hotel nasilno priti v premoč; toda v šahu vlada stroga pravičnost, ki zmag ne poklanja slepo. Seveda je človek zmotljiv ter ta notranja zakonitost zato ' ne more vedno do izraza. V našem primeru je pa beli enako sijajno ovrgel duhovite in poizkusa vredne zaplete črnega in razvila se je borbena partija, ki je obema igralcema v čast.	A. P.
.................................
Društvene vesti
FD železničar Ljubljana (nogometni odsek). Obveščamo vse člane nogometnega odseka t. j. mlajše mladince, igralce rezervnega in I, moštva, da je razpored treningov, katere vodi diplomiranj trener tov. DRAGUTIN FRANKOVIČ, naslednji: mlaljši mladinci v ponedeljek, sredo in petek dopoldne ob 8. uri.
I. moštvo in rezerva v torek, sredo in petek ob 17.30. uri. Mladinci v ponedeljek, četrtek in soboto ob 17. uri.
Strokovni debatni sestanki bodo za mlajše mladince in mladince vsak četrtek ob 19. pri za I. moštvo in rezervo pa ob torkih in sobotah ob 20. uri.
Opozarjamo vse igralce, da so treningi strogo obvezni, le službeno zadržani se lahko opravičijo.
Isti so dolžni o tem obvestiti prejšnji dan trenerja, ki bo določil dan za zamujeni trening.
Obvezen zdravniški pregled in tehtanje vseh igralcev bo vršil

Z V E Z I N I RAZGLASI

OBJAVA
Nekatera- fizkul turna, društva se obračajo na Predsedstvo VLR Slovenije z raznimi prošnjami za denarno ali drugo pomoč. Javljamo vsem našim fizkultumim društvom, da se v bdoče ne obračajo več s takimi ali sličnimi prošnjami na Predsedstvo vlade, ampak bo Zveza stremela za tem. da najde rešitev finančnega problema bodisi z dolgoročnimi odplačili posojil. b~tiisi z drugačnimi rešitvami. Predsedstvo vlade b'i vsako prošnjo odstopilo naši Zvezi.	Sekretarijat FZS.
IZBIRNO LAHKOATLETSKO TEKMOVANJE
Radi izbire najboljše vrste, ki bo 14. in 15. julija nastopila v Varšavi s poljskimi lahkoatleti. bo v Beogradu 6. in 7. julija veliko izbirno tekmovanje, katerega se lahko udeleže vsi ki do 1. julija dosežejo spodaj označene minimalne rezultate. Pripominjamo, da je FISAJ za nekatere t'čke dosedanje mere znižal. Za teke na 5000 m. 110 m in 400 m preko zaprek niso določene mere.
Moški: 100 m 11.3. 200 m 23.8. 400 m 53.0, 800 m 2.04, 1500 m 4.18. daljina 6.70. vi šina 1.75. palica 3.40, troskok 13.00, krogla 12 50. disk 38.00. kopje 50.00. kladivo 38.00.
ženske: 100 m 14.2. daljina 4.50, višina 1.35. krogla 9.50. disk 25.00 kopje 25.00.
Kot priprava za Be-grad in Varšavo bo v Ljubljani izbirno lahkoatletsko tekmovanje v nedeljo, 30. junija na Stadionu Ob Tyrševi cesti s pričetkom ob 9. dop. Razpis tekmovanja je bil objavljen v nedeljo 23. t. m. Društva naj pošljejoi k tekmovanju vse člane in članice-, ki so v stanju doseči predpisane rezultate. Prl-fa.ve pošljite preko okrožnih odborov na FZS (Ljubljana — Tabor) do petka 28. junija. Fizkulturna Zveza Slovenije.
OBJAVA
Mnogo fizkultumih društev uporablja v svojih dopisih razne pozdrave kot n-pr. »S Titom k obnovi«, »Naprej do zmage« i. t. d. Ponovno naglašamo. da je pozdrav, s katerim naj se končujejo oziroma zaključujejo dopisi le:
»Smrt fašizmu — svobodo narodu!«
Sekretarijat FZS.
Tisk Tskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. -— Glavni urednik Zdenko Vahtar.