Kraniske vesfi. —r— Deželni sadjarski nadzornik Humek. »Slovenec« poroča: Kakor zverno iz deželne bolnišnice, se je stanje g. deželnega sadjarskega nadzornika Dav. Humka v toliko izboljšalo, da je izven nevarnosti; pač pa bo moral ostati še dalje časa v bolnišnici. —r— Rojstvene šestdesetletnice tovariša Jakoba D i m n i k a sta se spomnila z iskreno pisanima noticama tudi ljubljanska lista »Slovenski Narod« in uradna »Laibacher Zeitung«. — Tovariš Dimnik je dobil od vseh strani mnogo čestitk od tovarišev in prijateljev. —r— Na Rakovniku. S prihodnjim šolskim letom se prične zopet reden pouk na zasebni deški ljudski šoli v salezianskern zavodu na Rakovniku. —r— Počitniško dnevno zavetišče za otroke ljubljanskih šol so otvorili dne 7. t. m. ob osinih zjutraj. Bavilne prostore ima v Cerkveni ulici in v poslopju druge mestne deške Ijudske šole, ki jih je vojaška oblast v ta namen radovoljno dala na razpolago. Tu se pripravlja tudi zavetiška kuhinja za opoldansko prehranitev gojencev. Zavetišče ima svoje igrišče, zabavišče in kopališče v Hribarjevem gaju, kjer bodo otroci v lepem vremenu večinoma ves dan na svežem zraku, seveda vedno pod nadzorstvom učiteljstva. — Mnogo je še otrok, ki sodijo v zavetišče, pa še niso priglašeni. Starši se na to opozarjajo z dostavkom, da se vpisovanje nekaj dni še vrši, in sicer na vodstvu zavetišča na drugi mestni deški ljudski šoli na Cojzovi cesti, in sicer od osmih zjutraj do šestih popoldne. —r— Umetniški kovinski oddelki. Opažali so na pristojnih mestih ponovno, da stolčejo posestniki stare kovinske izdelke, ki jih je treba oddati v vojnokovinske zbirke, tako da ni več mogoče spoznati, kakšni so bili. Ker je niogoče, da se med njimi nahajajo predmeti, ki imajo umetniško in starinsko vrednost, se je bati, da na ta način lahko za vselej izginejo velike vrednote. Po tozadevnih veljavnih odredbah pa se izključijo kovinski predmeti umetnosino-zgodovinske vrednosti od oddaje za vojne zbirke, ako jim more prisoditi nalašč v to svrho določeni uradni izvedenec starinsko in umetniško vrednost. Da se domači spomeniki kolikor mogoče obvarujejo pogina, je nujno priporočati, da privatne stranke ne razdevajo same starih kovinskih predmetov. Za nrfiiinn doinrhn p.vp.niunltiih iimetniških vrednot je določen od c. kr. centralne kornisije poleg njenega c. kr. deželnega konservatorija še ravnatelj kranjskega deželnega muzeja »Rudolfinum«, proi. dr. Jos. Mantuani v Ljubljani, Bleivveisova cesta 24- —r— Šola na Rakovniku v Ljubljani. Vodstvo 5razredne ljudske šole s pravico javnosti na Rakovniku prične jeseni zopet z redniim poukom. Za sprejem v zavod naj se pošljejo prošnje na vodstvo zavoda še v t^kočem mesecu ali vsaj prve dni prihod.ijega meseca. —r— Iz ljudskošolske službe. Ministrstvo javnih del je pooblastilo rudniško ravnateljstvo v Idriji, da prevzame tudi za šolsko leto 1916/17 za pouk na rudniški liudski šoli suplentinje: Marijo Tušarjevo, Fraiičiško Mačkovškovo, Marijo Šinkovčevo, Martino Deželovo, Edvardo Bloudekovov Frančiško Rejčevo, Dorotejo Kovačevo, Leopoldino Novakovo in Antoniijo Trpinovo. Na novo vstopi absolvirani učiteljski kandidat Ivan Lapajne kot suplent. — Provizorična učiteljica Amalija Erkerjeva iz Koprivnika je dodeljenai enorazrednici v Svetlem potoku. —r— Pismo velikega admirala Hausa. Voditelj I. mestne šestrazredne deške Ijudske šole v Ljubljani>, tovariš Jakob Dimiiiik, je poslal velikemu admiraJu g. A. liausu letošnje izvestje svoje šole. Prejel je na to naslednje Iastnoročno1 in v siovenskem jeziku pisauo pismo: Vaše velerodje! Za poslani Letni poročiH 1914/15 in 1915/16 blagovalite sprejeti mojo najsrčnejšo zahvailo, istotako tudi za Vaš spis, katerega ste določili moji osebi. Če se v istetn nioja dela veliko^ višje cenijo, kakor zaslužijo, moram to pač pripisovati samo patriotičnemu navdušenju, ki navdaja i Vaše srce in katero se tako vrlo trudite v srcih šolske mladine vzbuditi in povišati, za kar Vam je zahvala in priznanje vseh gotova, ki ono lepa deželo Kranjsko s svojim vrlim in hrabrim prebivalstvom tako ljubijo, kakor jaz. — Z odličnim spoštovanjem beležitn Vašemu velerodju vdani — A. M a u s 1. r., veliki admiral. —r— Raba zastav ob patriotičnih priHkah. Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 15. avgusta 1916, 1., št. 5243/M., glede rabe tuzemskih zaistav pri slovesni maniiestaciji dinastične zvestobe, državne ali deželne pripadnosti. Na podlagi odloka gospoda ministra notranjih zadev z dne 12. avgusta 1916. 1., št. 18.050/M. J., odrejam, da smejo s pridržkom izdaje splošnih odredb glede zastav — do nadaljnega rabiti od tuzeinskih zastav pri slovesni manifestaeiji diiiastične zvestobe, državne ali deželnc pripadnosti izključno le zastave z belo- r dečo, črno-rumeno barvo in v deželnih barvah. — Kot deželne barve imajo ve1 j a t i v odloku c. kr. ministrstva notranjili zadev z dne 23. septembra 1848. 1., št. 2778/114, zaznaniovane barve »b e 1 amodra-rdeča«, ki se skladajo z deželnim grbom. — Raba takozvanih starih deželnih stanovskih barv »zlate (rumene)modre-rdeče«, ki so bile po navedenem ininistrskern odloku pridržane izključno le v lastno rabo deželnih stanov, kot deželnih barv zasebnikom ni dovoljena in je pod kaznijo ces. naredbe z dne 20. aprila 1854. ., drž. zak. št. 96, prepovedana. — Razen navedenih tuzemskih zastav se smejo pri takih slovesnih prilikah kot doslej razobešati tudi zastave kranjskih mest. —¦ Uporabe ogrskih zastav in državnih zastav, ki so z monarhijo v zvezi, se ta odredba ne dotika. — Ta ukaz stopi takoj v vejavo. — C. kr. deželni predsednik: Henrik grof Attems s. r. —r— Trnovo na Notranjskem. Razne zbirke: 1. tedenski darovi učencev od 1. januarja 1916 dalje K 201.77, 2. zbirka v »Tednu Rdečega križa« K 688.53, 3. vojno posojilo III. učiteljstvo K 400.—, vojno posojilo IV. učiteljstvo K 500.—, vojno posojilo IV. učenci K 6700.—, vojno posojilo IV. drugi po nadučitelju K 3400.—, vojno posojilo III. drugi po nadučitelju K 600.— skupaj K 12.539.60; 4. zlata se je nabralo v letu 1916. za K 49.30; 5. letu 1915. smo odposlali 5 zlatih uhanov; 6. robidnega listja leta 1916 40 kg, cinai, medi i. dr. 41 kg 600 g, vojni možnarii 25 kg, tkanin 1100 kg. Učiteljica Olga Toraš i č e v a in nadučiteljeva soproga A n t onija Horvatova stai bili> v preteklem šolskem letu odlikovanii z bronasto svetinjo in vojno dekoracijo »Rdečega križa« za vojaško bolniško strežbo. Nadučitelj Rudolf Horvat opravlja z a s t o n j sledeče častne tajniške službe: pri podružnici »Rdečega križa«, društvu za otroško varstvo, aprovizacijskem odseku, žetveni komisiji ter načelniško prii občinski pomožni pisarni za vpoklicance. To se poroča ne zaradi samohvale, ampak da se javno konstatira, koliko stori učiteljstvo v teh hudih ealsih za našo domovino, b) da se spozna, da nima učiteljstvo v primeri z drugimi stanovi idealnega (?) življenja, marveč mnogo trdega dela, stroškov in obilo skrbi, ako se hoče toliko posla redno izvršiti. —r_ Prispevki ljudske šole v Dragatušu v vojne naraene v šolskem letu 1915/16. 53 zavitkov božičnih daril, 70 kg suheg sadja za ranjence v Ljubljani, 28 kg svežih jabolk za ranjence v Ljubljani, 5 parov kolenk, 3 pare nogavic, 41.71 K tedenskih darov, zlato za železo: 1 zlata broškai, 2 zlata prstana, 38 K otroškega vojnega' posojila, 3600 K III. vojnega posojila v šolskem okollšu Dragatuš, 64.500 K IV. vojnega posojila v šolskem okolišu Drgatuš, 198.16 K nabranih za »Teden Rdeeega križa«, 637.90 kg volnenega blaga, 66 vreč, 11.50 kg robidnih listov, 1.40 kg lipovega cvetja, 1.50 kg jagodovih listov, 10 K za voj. botrinstvo, 30 K za znake: »Zlati klas, reši nas«, 9.72 K za »Spomiriske liste kot prispevek k »Rdečemu križu«, prodanih mnogo različnih kokard. —r— 35letnico službovanja praznujejo letos gg.: Erker Jurij, nadučitelj v Koprivniku; Funtek Anton, c. kr. profesor na učiteljišču v Ljubljani; Jakob Furlan, GaIe Franc in Jelenc Luka, učitelji na I. mestni deški ljudskii šoli v Ljubljani; Klemenčič Janez, nadučitelj na Rečici; Paternost Henrik, nadučitelj v Semožečah; Schmoranzer Jožef, c. kr. profesor na učiteljišeu v Mariboru; Wittrei(ch Janez, nadučitelj v Čermošnjicah. C. kr. policijsko ravnateljstvo v LjubIjani nam javlja, da je z odlokom z dne 14. avgusta 1916, št. 965/1/Praies., na podlagi § 7., lit. a, zakona z dne 5. maja 1869, drž. zak. št. 66, nadaijno razširjenje igralnih kart Slava, Primorka in Slovanski tarok« — izdanih od Prve slovainske tvornice igralnih kart, d. z o. z. v Ljubljani, ustavilo.