TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 150 SIT Foto: Majda Kunčnik 1. MAREC / SUŠEC 2007, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XII, ŠTEVILKA 2 (106) Občan - 1. marec 2007 Unikatna keramika in lončarstvo Pogovor s Karmen Kurade, ki izdeluje unikatno keramiko »V tem delu sem svobodna in me osrečuje.« Karmen Kurade z Gomile v občini Destrnik se je prvič srečala z glino v enem izmed naših trgovskih centrov, kjer so predstavljali izdelke in tudi sam si se lahko poskusil pri delu z vretenom. Temu je sledil deseturni tečaj na vretenu, potem še tečaj ročnega oblikovanja gline. Pravi, da je bilo odločilno spoznanje, da lahko iz gmote gline ustvariš neko obliko, ki ima smisel in se lahko izražaš na tak način. Karmen o glini pravi: »Glina je mešanica različnih snovi, saj jo sestavljajo ileiti, zeoliti, bentoniti, kaolin, kremenčev pesek, apnenec in številni minerali. Zaradi svoje fizikalne strukture veže nase težke kovine, veliko količino vode in različne kemične sestavine. Zaradi različne sestave jo v naravi najdemo v različnih oblikah, ki jih uporabljajo v različne namene. Zame je glina zelo živ, spoštovanja vreden material.« Kdaj se v zgodovini prvič delovnih strojev, pripeljejo v pojavijo izdelki iz gline? delavnico, kjer jo zmeljemo, »Glino so uporabljali že Sta- potem večkrat stisnemo, da ri Grki in Rimljani tudi v na- postane homogena masa, ki ših krajih. V Sloveniji so šte- prihaja iz stroja kot glinena vilna nahajališča te rudnine. klobasa. To pred uporabo še Zanimiva glinena posoda je zgnetemo z rokami.« iz rimskih časov, ko je bilo Kakšne so značilnosti tu cvetoče pristanišče Na- dobre gline? uportus, današnja Vrhnika. »V proizvodnji klasične keSlovansko obdobje označu- ramike uporabljajo najrazje značilno glineno posodje, ličnejše gline kot nosilke prepoznavno po okrasni va- plastičnih lastnosti, kremen lovnici in lončarskem znaku in šamot kot neplastični sena dnu vrča.« stavini in še vrsto drugih Kako pa je z lončarji na neplastičnih mineralov, ki Ptujskem? V šestdesetih nastopajo v vlogi topil. Po- Karmen Kurade pri oblikovanju gline letih sta na Ptuju delovala membna je plastičnost, ki še dva lončarja, kako pa je omogoča oblikovanje, in industriji (keramična grla S kakšnimi postopki obdanes? vsebnost kremena, ki omo- za žarnice ...), izdelki za do- delujete glino? »Nekoč je bilo na Ptujskem goča obstojnost oblikovanih mačo uporabo (posoda …), »Oblikujem jo z različnimi veliko lončarjev, danes je izdelkov. Vse je odvisno od okrasni izdelki (vaze, cve- tehnikami, na vretenu, s stinajbližji lončar Rajšp v Ma- namena keramičnih izdel- tlični lonci …), uporabljamo skanjem, z vlivanjem, tehnik riboru, v Ljutomeru pa Žu- kov: od gradbene, gospo- jo v zdravstvene namene je veliko, vem pa, da lonec man, prav na Ptuju pa žal ne dinjske, okrasne, elektro, (porcelan v zobozdravstvu, lahko nastane tudi s pomočpoznam nikogar.« zobotehnične keramike, za glinene obloge za lajšanje jo ročnega vretena, tako da Do nedavnega so glino vsako področje so potrebne bolečin …), umetniška kera- je lončarstvo izdelovanje mika (kiparstvo …), vseka- posode in drugih izdelkov pred uporabo temeljito določene karakteristike.« steptali z nogami in pre- Kaj vse izdelujejo iz gli- kor je uporabna in povsod iz gline, ročno ali na lončarskem vretenu.« okoli nas.« gnetli z rokami. Kako je ne? danes? »Že iz prejšnjega odgovo- Ročno izdelujete kera- Kakšna je razlika v upo»Danes so v veliko pomoč ra je razvidno, za kaj vse se mične izdelke, luči, sen- rabnosti in izdelavi nelakiranih ter lakiranih temo namenjeni stroji. Gli- lahko glina uporablja. Kot čila in ploščice. Stranke no se izkopljejo s pomočjo gradbeni material, v elektro pri vaših izdelkih pose- izdelkov? bej cenijo kakovost in »Lakirani oziroma glazirani pridih posebnosti. Kako izdelki zadržujejo tekočino, v izdelavi pa ta, da je treba vam ga uspeva pridati? »Naučila sem se poslušati biskvitne izdelke še enkrat samo sebe, gre tudi za so- žgati z glazuro, ki zaščiti delovanje in poslušanje glino in ji daje dekorativen Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik ter upoštevanje tega, kaj si učinek.« Uredništvo: Nataša Žižek, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina želijo sami kupci, saj ta po- Glazura brez dodanih Žampa. sebnost izvira iz njih, jaz pa kovinskih oksidov je po Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. jo izrazim v glini. Ljudje so žganju prozorna. Ali se Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. tisti, ki si želijo imeti nekaj za obarvanje še danes Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. posebnega v naravni obliki dodajajo železovi oksiTelefon: 02/761-92-50 in to jim lahko omogočim s di? Telefaks: 02/761-92-52 »Seveda. Glazure so mešanisvojim delom.« E pošta: casopis.obcan@siol.net ce oksidov kovin in nekovin, Kakšna orodja so v vaši Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov ki po ohladitvi taline tvorijo delavnici? Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. »Miza, na kateri se gnete, stekleno zaščitno oblogo na Odgovorna urednica: Nataša Žižek Lektorica: Bojana Kolenko lončarsko vreteno, miza za površini črepinje. Za priOblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš valjanje gline, različni pri- pravo glazur je uporabnih 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 bor, modelirke, stojalo za preko 120 kovinskih in neTisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače kovinskih oksidov ter soli. sušenje izdelkov itd.« 2 Občan - 1. marec 2007 Unikatna keramika in lončarstvo Navkljub odličnim lastnostim se je uporaba svinca v glazurah za uporabno keramiko močno zmanjšala. Glavni vzrok opuščanja je njegova strupenost, ki ogroža zdravje ljudi in močno obremenjuje okolje. Vsebnosti svinca in drugih težkih kovin v keramiki redno preverjajo pooblaščene službe.« Kako je z ornamenti, jih tudi danes izdelujejo prostoročno ali na vrtečem se vretenu? »Različni dodatki, ročaji, dulci in ostale krasilne tehnike ter vrezovanje se izdelajo prostoročno, okrasne valovnice pa na vrtečem vretenu.« Kako poteka izdelava izdelka? »Od gmote gline odlomim kepo, jo pregnetem, da iztisnem morebitne zračne mehurčke in da masa postane mehkejša ter jo oblikujem v kroglo. Vržem jo na ploščo, zaženem vreteno, centriram kepo in v sredino izvrtam luknjo, z vlečenjem navzgor oblikujem osnovni valj in potem z rahlim pritiskom oblikujem končno obliko posode. Med delom glino vedno močim z vodo, da drsi med prsti. Na koncu odstranim odvečno vodo, odrežem dno z žico in izdelek postavim sušit.« Ukvarjate pa se tudi z vlivanjem gline, kakšen je ta postopek? »Za ta postopek je potrebna vlivna glina lahko je rdeča ali bela. Glina se vliva v pripravljene mavčne kalupe, ki so eno- ali večdelni. Pomembno je, da pravočasno odlijemo višek gline, mavec pa jo na svoje stene pritrdi z vpijanjem vlage. Po določenem času, ko je izdelek dovolj trden, ga vzamemo iz kalupa in postavimo sušit.« Kakšne izdelke izdelujete iz gline? »Izdelujem lestence, stenske senčnike za luči, keramične ploščice, nekaj gospodinjske in okrasne keramike.« V zgodovinskih virih sem zasledil podatek, da so na Ptujskem in tudi drugod lončarji svoje izdelke prodajali na sejmih. Kje vi prodajate? »Tudi jaz prodajam na sejmih, saj je takšna prodaja še vedno najboljši način predstavitve in prodaje. Sejmov z različnimi tematikami je pri nas kar veliko (kmečki, rokodelski in obrtni sejmi, Jurijev ter Katarinin sejem), poleg tega je skozi leto še veliko drugih prireditev, kamor lahko grem z vretenom na nožni pogon in prikažem lončarstvo na tradicionalen način.« Nekateri trdijo, da glina v sebi nosi neslutene možnosti izražanja. Do nje vodi nešteto poti in prav toliko različnih načinov, da se jih naučimo. Z oblikovanjem gline se ukvarjajo predšolski otroci in tudi Občan - 1. marec 2007 poklicni umetniki. Ali menite, da je oblikovanje gline zelo razvejana in bogata umetniška zvrst? »Če jih naštejem le nekaj fajansa, majolika, terakota, porcelan, kamenina, vsaka od teh zvrsti ponuja, neslutene možnosti izražanja. Ko se odločiš za glino, je spoznanje, kako veliko je to področje, res presenetljivo, preprosto se odločiš za tisto zvrst, ki ti je najbližja. Po mojem mnenju glina privlači tiste ljudi, ki potrebujejo stik z naravo. Delo z njo deluje tudi terapevtsko, pomirja duha, kar pa seveda vodi tudi do umetniških stvaritev.« S svojimi izdelki sodelujete tudi na različnih razstavah. Kje ste že razstavljali? »Sodelujem v skupinski razstavi Tihožitje v ljubljanskem Magistratu, razstava se je selila v Filovce (v lončarsko vas) in je še zdaj na ogled, imela sem dve samostojni razstavi.« Kje je še mogoče uporabljati glino? Nekateri trdijo, da je glina zdravilo vseh časov in da je stara kot svet. Ali tudi vi menite tako in zakaj vse jo je mogoče uporabljati pri zdravljenju? »V stari Grčiji so za zdravljenje zlomov uporabljali obveze, prepojene z glinastim blatom Tudi v naravi nam živali pomagajo odkriti zdravilno ilovico. Uporabljali so jo tudi veterinarji za zdravljenje konjske gangrene na kopitih. Konje so premestili v hlev, kjer so tla namočili in prekopali, tako, da so se konji prestopali po blatu. Poleg sonca, zraka in vode, od katerih je prejela temeljne življenjske moči, je glina najmočnejše sredstvo za fizično regeneracijo. Gnojna rana, ki jo zdravimo z glino, se neverjetno hitro celi. Glina je na videz podobna nekaterim antiseptkom, kajti tu imamo opraviti z živo snovjo, ki ima tisto inteligentnost narave, ki jo je dal slutiti dr. Alexis Carell, ko je dokazal da lahko ena sama celica obnovi strukture, značilne za celotne organe. Glina deluje selektivno, preprečuje razmnoževanje mikroorganizmov, obenem pa vzpodbuja obnavljanje zdravih celic.« Pravite, da poklica lončarja ni mogoče pridobiti v naši državi, kako pa se potem lončarji izobražujete? »V preteklosti je bilo v cehovskih pravilih zapisano, da morajo vajenci več let potovati od mojstra do mojstra, da si pridobijo izkušnje in sami postanejo mojstri. Danes je podobno. Znanje pridobivamo s potovanji od tečaja do tečaja, od delavnic do delavnic, strokovnega znanja si v šolah ni moč pridobiti, znanje se prenaša v delavnicah, Karmen Kurade ob vretenu: »Kogar glina pritegne, bo našel razlog, zakaj sam izdelovati keramiko.« s prebiranjem knjig, z upoštevanjem izkušenj drugih keramikov in lončarjev, predvsem pa z delovno prakso, čas pa je najboljši učitelj. Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti je strokovni dokument, razvit na podlagi poklicnega standarda, in je podlaga za postopke preverjanja ter potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Katalog povezuje ključna dela z znanji in spretnostmi ter naloge za dokazovanje usposobljenosti. Upam, da bo v prihodnosti ustanovljena komisija za preverjanje znanja in bo dodeljevala poklic lončar.« Ali tudi vi svoje znanje prenašate na tiste, ki jih to zanima in ali v bližnji prihodnosti pripravljate kakšno delavnico o oblikovanju gline? »Svoje znanje že prenašam na druge in pripravljam ustvarjalne delavnice z druženjem. Na njih se bodo lahko prisotni sprostili in povedali še kaj o svojih izkušnjah. Vabim vse, ki jih glina zanima, da na dan Zemlje (22. aprila) pridejo na dan odprtih vrat, kjer bo pripravljene dovolj gline, da se poizkusijo v takšnih in drugačnih prijemih.« Za konec še vprašanje, zakaj bi sami oblikovali glino in izdelovali keramiko? »Poskusite. Kogar glina pritegne, bo našel razlog, zakaj izdelovati keramiko. Moj odgovor je, ker sem v tem delu svobodna, ker me osrečuje in ker to lahko delim z drugimi.« Zmago Šalamun 3 Društvena dejavnost OZ TD Destrnik Turizem smo ljudje V svetovnem merilu je turizem zelo hitro rastoča gospodarska dejavnost. Evropa je eden najbolj priljubljenih ciljev turistov, Svetovna turistična organizacija (WTO) pa zanjo v naslednjih dvajsetih letih napoveduje podvojitev turističnih prihodkov. Počitniški vzorci se spreminjajo, število dni počitnic v letu se veča, dolžina bivanja pa krajša. Turisti postajajo pri izbiri krajev vse zahtevnejši in pričakujejo čedalje večjo pestrost ponudbe. Nad izvajanjem turizma v Sloveniji bdita Slovenska turistična organizacija (STO) in Turistična zveza Slovenije (TZS), pod okriljem katere delujejo tudi turistična društva. TZS je bila ustanovljena 1905 kot Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. Je nacionalna turistična društvena organizacija – prostovoljna, interesna, neprofitna, nevladna in nestrankarska. V zvezi, ki deluje kot ustanova civilne družbe v javnem interesu, je združenih več kot 530 turističnih društev. Del tega sistema je tudi Turistično društvo Destrnik, ki šteje več kot 130 članov. V TD Destrnik delujejo ob splošni dejavnosti še tri sekcije, in sicer: Ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem, koranti in ansambel Dinamika. Pregled dela TD Destrnik v preteklem letu je posredoval predsednik društva. Bogato poročilo je bilo razdeljeno na 12 segmentov delovanja društva. TD je petkrat pripravilo pogostitev ob različnih dogodkih, organiziralo blagoslov konjev, rekreativno kolesarjenje, hojo po starih pešpoteh, predstavilo občino in TD ob praznovanju 120-letnice TD Ptuj na Ptuju, organiziralo kmečki praznik, martinovanje in božični koncert ter sodelovalo na občinskem prazniku. Za člane so organizirali strokovno ekskurzijo in se udeležili Celjskega sejma. Ob tem so še oddajali dom v najem, kupili točilni pult, mešalnik za gibanice, nov velik klopotec in gasilske mize. Delo posameznih sekcij so predstavili posamezni člani. V letu 2007 bo TD nadaljevalo z dosedanjim delom in pripravilo še kakšen nov dogodek, želijo pa si izdati tudi zloženko o našem kraju. Ustanovili so novo sekcijo, in sicer športno, tako da lahko pričakujemo večje število organiziranih rekreativnih kolesarskih in pohodniških dni. Članom društva so podelili 5 priznanj in sprejeli 11 novih članov. Turizem je prav gotovo prihodnost, vprašati se moramo samo, ali smo pripravljeni nanjo in kaj lahko storimo, da bo zaživela tudi v našem kraju. Tekst in foto: Sabina Žampa Kmečki bal v organizaciji TD Destrnik Spomini na stare čase Stari običaji nikoli popolnoma ne zamrejo, če jih negujemo in ohranjamo njihovo tradicijo. Tudi Kmečki bal sodi mednje. Turistično društvo je skupaj z člani Turističnega društva iz vasi Jiršovc in Strmca 3. februarja, pripravilo pravi Kmečki bal. Kaj se pravzaprav za bal spodobi ? V prvi vrsti različne igre (rihtar, podiranje peči, klobuki, pojštertanc, učenje plesa…). Potem je tukaj prava domača hrana (kruh, zabl, meso iz tunke, klobase, orehi, klojci, pecivo…) in vino ter tukla iz gospodarjeve kleti, seveda pa se za bal spodobi, da vsak, ki pride zraven tudi prinese nekaj hrane in pijače. Na balu nastopajo vaški muzikantje, v goste pa se povabi tudi vaške fante in dekline. V gosteh so tudi bili Destrniški oktet, Ljudske pevke Urbančanke in Leskovške frajle s frajerjem. Nekoč je bilo teh balov seveda več, ki so trajali lahko vse od novega leta pa do meseca februarja oz. pusta. Prirejali so ga v 4 domačih hišah po vaseh. Obstajali sta dve vrsti balov: bal ob delu in bal namenjen plesanju in zabavi. Slednji je tudi pritegnil mlade vaške fante in dekline, ki so se učili raznih plesov in se zabavali. Idejo za letošnji Kmečki bal so podale Ljudske pevke Urbančanke, pobudo pa je prevzela Nada Zupanič in bila tudi vodja Kmečkega bala. Vsi, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi kmečkega bala so vložili veliko truda, dobre volje in vztrajnosti, saj le tako so lahko prikazali tradicijo kmečkega bala. Letos je to seveda 1. kmečki bal, naj bi pa tak bal potekal vsako leto 1. soboto v mesecu februarju. Organizirale bi ga naj vasi. Zakaj pa ne? Namreč, če imamo tradicionalni vsakoletni Kmečki praznik, zakaj ne bi imeli tudi bala in prav je tako. Tekst in foto: Jasmina Bauman Občan - 1. marec 2007 Društvena dejavnost OZ ŠD Destrnik Kolesarjenje – nova sekcija Šport je danes eden najpomembnejših dejavnikov našega življenja. Je kulturna samoumevnost, ki nas bogati, daje smisel in spodbudo našemu obstoju. Športna dejavnost je eden najpomembnejših korektorjev, sredstev preventive in terapije vseh starostnih kategorij – od otrok, mladine do ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Prispeva k skladnemu in uravnoteženemu razvoju duha ter telesa vsakega posameznika, skratka, izboljšuje kakovost življenja. Tega se zavedajo vsi člani Športnega društva Destrnik, ki prispevajo k temu, da to zavedanje ne postane samoumevno, nas spodbujajo k svoji miselnosti in s tem odpirajo možnosti za naše udejstvovanje v posameznih športnih panogah, ki delujejo v društvu. Na občnem zboru, ki je potekal 26. januarja, so predstavili svoje delo in načrte za prihodnost. Znotraj društva delujejo štiri sekcije, in sicer: nogometna, košarkarska, smučarska in šahovska. Na občnem zboru je bila na novo ustanovljena kolesarska sekcija ki smo jo poimenovali Picikl. Po poročilih posameznih sekcij smo ugotovili, da je društvo izredno aktivno in uspešno. Člani nogometne sekcije se udeležujejo različnih turnirjev v malem nogometu, organizirali so turnir v malem nogometu, vstopili v medobčinsko Lenarško ligo, v kateri so po jesenskem delu na odličnem prvem mestu … Košarkarji opravljajo redne treninge, odigrali so veliko prijateljskih tekem in vstopili v ligo Parkelj. Člani smučarske sekcije so organizirali tekmovanje v smučarskih skokih, udeležili so se različnih tekmovanj in izpeljali več delovnih akcij. Člani šahovske sekcije so se udeleževali prijateljskih turnirjev, prav tako so se udeležili tekmovanja na državnem nivoju in pripravili občinsko tekmovanje. Vse sekcije bodo nadaljevale svoje 78. občni zbor PGD Desenci Tekst in foto: Sabina Žampa Gasilski posnetek po končanem uradnem delu Devet novih članov Prostovoljno gasilstvo ima na Slovenskem že več kot 135letno tradicijo. V Sloveniji je po zadnjih statističnih podatkih več kot 123 tisoč gasilcev, operativnih gasilcev je okoli 65.000. Od leta 1993 je bilo v gasilske vrste sprejeto več kot 14 tisoč novih članov. Med njimi je skokovito naraslo število žensk, ki so se strokovno usposobile za gasilke. Med članstvom imamo danes kar 25 % žena in 30 % mladine. Letno se opravi več tisoč intervencij, pretežno v naravnem, delovnem in bivalnem okolju. V soboto 27. januarja je potekal 78. redni občni zbor, na katerem so bili prisotni številni člani društva in gostje. Po besedah predsednika društva in poveljnika je zraven osnovnih dejavnosti društva, kot so požarna varnost, izobraževanja in tekmovanja, glavna skrb namenjena nabavi oziroma zamenjavi 27 let stare avtocisterne, pri čem je največja težava zagotavljanje finančnih sredstev. V društvu so izpolnili načrt dela za leto 2006. Intervenirali so na požaru v Levanjcih in sodelovali na požaru v Trnovskem Vrhu, opravili pa so tudi nekaj manjših intervencij. Postavili so presmec pri cerkvi sv. Urbana, postavili so majsko drevo in sodelovali na občinskem prazniku. Na ekskurziji so si ogledali sejem v Celju in pripravili društveni piknik, soorganizirali so predavanja o darovanju krvi … Udeležili so se različnih tekmovanj, na katerih so dosegli zelo dobre rezultate. Tako so npr. na tekmovanju, ki so ga skupaj organizirale gasilske zveze Destrnik, Biš in Juršinci, sodelovali s petimi desetinami in dosegli zavidljiva tri prva mesta. Desetina članic se je udeležila dveh pokalnih tekmovanj, na katerih je dosegla povprečne rezultate. V okviru GZ Destrnik in OŠ Destrnik-Trnovska vas Občan - 1. marec 2007 delo in treninge ter poskušale v prihajajočem letu izvesti vse zadane cilje. Izčrpno poročilo sta pripravila tudi profesorja športne vzgoje iz Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas, ki sta nam predstavila rezultate preteklega dela z osnovnošolci. Glede na rezultate in predstavljene podatke smo lahko na naše otroke zelo ponosni in ni strahu, da bi pozabili na šport, kar je v današnjem času še kako pomembno. Zahvala gre prav gotovo tudi njima in ostalim profesorjem na osnovni šoli. Društvo si tudi v prihodnje želi nove člane, čim več sponzorjev, odigranih tekem, uspešnih tekmovanj, sodelovanja s šolo in povečanje zanimanja med mladimi (predvsem srednješolci). Naj nas čas ne povozi, čas je za šport. so se mladi gasilci udeležili srečanja društev Mladi gasilec v Nazarju, kjer je mlajša skupina dosegla šesto mesto med šestnajstimi ekipami. Društvo za leto 2007 načrtuje zamenjavo avtocisterne, nadaljevanje dobrega sodelovanja z GZ Destrnik, Občino Destrnik in ostalimi društvi, delovanje na požarni varnosti, usposabljanje članov, udeležbo na tekmovanjih in nadaljevanje gradnje gasilske dvorane. Sprejeta je bila višina članarine društva, ki znaša za člane 7 € in osnovnošolce 3 €. V društvo je svečano pristopilo 9 novih članov. Podelili so priznanja in odlikovanja, in sicer za 20, 30 in 60 let dela v gasilstvu. Prav tako so podelili priznanja GZ za 1., 2. in 3. stopnjo ter plaketo veterana. Občni zbor se je po končanem uradnem delu nadaljeval v prijetnem vzdušju ob glasbi in hrani. Tekst in foto: Sabina Žampa Sprejem novega člana 5 Mlade bistre glave Poučen dan za nadarjene učence v Mariboru Zanimivo in poučno V soboto, 27. januarja, smo se nadarjeni učenci iz Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas odpravili v Maribor. Z nami sta šla učitelj zgodovine in geografije Aleš Marđetko in učiteljica biologije Jasmina Caf, v Mariboru pa se nam je pridružila še pedagoginja Maja Nerat. Najprej smo se odpravili proti Univerzitetni knjižnici Maribor, kjer so nam pokazali, kako delamo z mikrofilmi, kako si preko spleta poiščemo želeno knjigo itd. Nato smo spet morali stopiti na hladno. Peš smo se odpravili proti MUZEJU NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR. Tam smo izvedeli nekaj o življenju v 19. in 20. stoletju, o soški fronti … Vsi smo ugotovili, da je razlaga našega učitelja Aleša Marđetka veliikoo zanimivejša in bolj jedrnata kot tista v muzeju. Po ogledu muzeja nas je začela grabiti velika lakota, toda kaj ko učitelji niso bili »zainter- Finale izbora pevskih talentov Navijali smo za Tanjo V petek, 19. 1. 2007, smo se odpravili v Celje navijat za našo Tanjo Trinkaus. Uvrstila se je v finale izbora pevskih talentov in nas povabila navijat. Izdelali smo velike transparente in se ob 16.30 zbrali pred šolo. Dobre volje smo se odpeljali. Ura se je že bližala začetku prireditve, mi pa smo bili še vedno na avtobusu. Naključje je poskrbelo, da so bili v centru Celja vsi semaforji rdeči. Ko smo se končno pripeljali pred planet Tuš, smo začeli iskati bowling center. Spraševali smo ljudi za smer do prizorišča prireditve. Končno smo se znašli pred odrom. Ker so se Tanja in njene plesalke v Celju zbrale že prej, so nam ob prihodu v dvorano veselo pomahale iz zaodrja. Prireditev se je pričela. Ker je bila Tanja na vrsti prva, smo se prerinili v ospredje in visoko dvignili transparente. Na ves glas smo kričali njeno ime in peli z njo. Ko je končala, smo na ves glas zakričali. Nato se nas je večina odpravila pred bowling steze, kjer smo posedli ob mizice in se pogovarjali o vsem mogočem. Med nastopi drugih pevcev smo si kupili pijačo in sladkarije. Napočil je čas glasovanja. Vsi smo burno vklopili mobilne telefone in glasovali. Ko je čas potekel, je postajalo vse bolj napeto. Po rezultatih glasovanja si je Tanja prislužila odlično 4. mesto. Bila je zadovoljna in niti malo razočarana. Na poti domov je bilo nepozabno. Peli smo in se smejali kot še nikoli. Ta prijeten dan si bom zapomnila za vedno. Špela Tašner, 8. a Foto: OŠ Destrnik – Trnovska vas esirani« za McDONALD'S. Morali smo še malo potrpeti. Odpravili smo se še v zadnjo »poučno« stavbo, to je bil akvarij in terarij. Groza in strah za nekatere neljubitelje kač in ostalih plazilcev. Moram priznati, da so mi bile ribe veliko bolj všeč. Ogledali smo si veliko vrst kač, rib, žab … In tako je bil dan že skoraj pri koncu. Piko na i smo naredili, ko smo se odpravili v McDONALD'S in skočili še po kratkih nakupih. Tako se je naš dan končal. Bilo je zelo zanimivo in poučno. Upamo, da bo takšnih dni še več in da se čim prej spet kam odpravimo. Tanja Matjašič, 9. b Foto: OŠ Destrnik – Trnovska vas Pomlad Pomlad je čas, ko obdaja ljubezen nas, se pravi je pomlad takrat, ko imaš nekoga rad Pomlad je takrat, ko rožice vzcveto in ptički veselo nam pojo. In je tudi takrat, ko sonce naše dni obsije, in ko tihi vetrič prijetno čez dolino se vije. In ko je pomladi konec, čakamo na poletje, da nam prinese spet novo doživetje. Ljubezen Ljubezen je neke vrste bolezen. Pride in mine, pusti pa le spomine. Zanjo ni zdravila niti navodila. Ljubezen zna biti tudi lepa, posebej še takrat, ko si še mlad in imaš nekoga rad. Tanja Matjašič, 9. b 6 Občan - 1. marec 2007 Uradni vestnik 02/2007 1. marec 2007 Leto XII, številka 2 1. Odlok 3. Soglasje o predkupni pravici Občine Destrnik na nepremičninah 2. Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005) je Občinski svet Občine Destrnik na 3. redni seji 9. 2. 2007 sprejel naslednji Odlok o predkupni pravici Občine Destrnik na nepremičninah 1. člen Ta odlok določa območja predkupne pravice občine na nepremičninah in način uveljavljanja predkupne pravice na teh območjih. 2. člen Občina lahko uveljavlja predkupno pravico na območjih poselitve, ki so določena s prostorskim aktom občine. Kot območja poselitve se štejejo ureditvena območja naselij in območja, predvidena za njihovo širitev. Občina lahko uveljavlja predkupno pravico na naslednjih območjih naselij: a) območje, predvideno za Turistični center Janežovci: parc. št. 160/1, k. o. Janežovci; b) območje, predvideno za stanovanjsko gradnjo: parc. št. 691/54, 691/84, 691/74, 691/79, 691/78, 691/73, 691/52, 691/70, 691/71, 691/72, 691/39, 691/51, 691/49, 691/80, 691/82, 691/50, 691/64, 691/63, 691/62, 691/61, 691/60, 691/59, 691/58, 691/57, 691/81, vse k. o. Janežovci; c) območje, predvideno za obrtno cono: parc. št. 583, 584/2, 584/1, 590, 591/2, 591/1, 571/2, vse k. o. Janežovci; d) območje, namenjeno za šport in rekreacijo: parc. št. 1, k. o. Desenci; e) območje, namenjeno za gradnjo čistilne naprave: – parc. št. 613/1, 603/2, 720/5, vse k. o. Janežovci, – parc. št. 346/2, 347, obe k. o. Janežovski Vrh. Na teh območjih lahko občina uveljavlja predkupno pravico, če je za nakup ne- Občan - 1. marec 2007 premičnine izkazan občinski javni interes in če ima v proračunu za te namene zagotovljena sredstva. 3. člen Šteje se, da obstaja občinski javni interes, če občina nepremičnino potrebuje za: – izvedbo prostorskega akta; – za izgradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki služijo varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami; – za potrebe javne uprave, zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti in športa; – za potrebe gradnje in nakupa socialnih ter neprofitnih stanovanj; – za potrebe prenove območij; – za druge potrebe, predvidene v načrtu razvojnih programov občine ali načrtu nabav in gradenj. 4. člen Izven poselitvenih območij iz 2. člena tega odloka lahko občina uveljavlja predkupno pravico na nepremičninah le v primerih, če je s prostorskim aktom tam predvidena gradnja infrastrukturnih objektov in omrežij. 5. člen Predkupno pravico v imenu in za račun občine uveljavlja občinska uprava. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 032 – 6/2007 – 3R-3/5 Datum: 9. 2. 2007 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. 2. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1.Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju ISTRABENZ PLINI d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 459,1443 EUR/t – kalo 5 % 22,9572 EUR/t – marža 118,5945 EUR/t 19,42 SIT/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2006 SKUPAJ: 600,6960 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 1,4777 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,4777 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0886 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 2. 2007. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-2/2007-2, z dne 11. 1. 2007. Štev.: 354-2/2007-2 Datum: 12. 2. 2007 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. 7 Občan 3. Na podlagi 13. člena Odloka o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99 in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 3. redni seji 9. 2. 2007 sprejel naslednje 1. Občina Destrnik soglaša, da Občina Cirkulane pristopi k skupni občinski upravi. 2. Soglasje prične veljati takoj in se objavi v uradnem glasilu občine. Številka: 032 – 6/2007 – 3R – 4/6 Datum: 9. 2. 2007 Soglasje Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, s.r. Kmetijski kotiček Sofinanciranje zavarovanja kmetijske pridelave Z uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje v letu 2006 se podpira zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostmi toče, požara in udara strele v naravi. S tem se kmete spodbuja k aktivni zaščiti tveganj v kmetijstvu. Vlada je tik pred novim letom sprejela podobno uredbo za leto 2007 (Ur. list 138/06), ki sofinanciranje zavarovanja posevkov in plodov razširja na zavarovanje pomladanske pozebe, viharja in poplave. Obenem pa uredba vključuje tudi sofinanciranje zavarovalnih premij za živali. Upravičenci do sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje so nosilci kmetijskega gospodarstva, vpisanega v register kmetijskih gospodarstev. Sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje po tej uredbi so zagotovljena v proračunu RS za leti 2007 in 2008 v višini do 5.633.450 €. Zavarovanje posevkov in plodov Zavarovalna premija za zavarovanje posevkov in plodov se sofinancira upravičencem, ki sklenejo zavarovalno pogodbo pri izvajalcih zavarovanj od 1. 1. 2007 do 31. 8. 2007. Zavarovalne pogodbe, sklenjene po tem datumu, niso upravičene do sofinanciranja po tej uredbi. Višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov, vključno s pripadajočim davkom od 8 prometa zavarovalnih poslov, znaša 40 % obračunane zavarovalne premije. Pri zavarovanju posevkov in plodov je pri sadju poleg zavarovanja količine pridelka pri jabolkih, hruškah, breskvah, robidnicah, malinah in višnjah sofinancirano tudi zavarovanje kakovosti pridelka. Zavarovanje živali: Sofinancira se zavarovanje bolezni živali upravičencem, ki sklenejo zavarovalno pogodbo pri izvajalcih zavarovanj od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007. Zavarovalne pogodbe, sklenjene po tem datumu, niso upravičene do sofinanciranja po tej uredbi. Sofinancira se zavarovalna premija za zavarovanje živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni. Izvajalci zavarovanj po tej uredbi so zavarovalnice, ki so z Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja sklenile pogodbe (Tilia, Adriatic&Slovenica, Triglav in Zavarovalnica Maribor). V imenu upravičencev sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice. Zavarovalnice in upravičenci sklepajo zavarovanje po tej uredbi za eno rastno dobo pri zavarovanju posevkov in plodov in za eno zavarovalno leto pri zavarovanju živali. Pri vrednotenju škode se upoštevajo zavarovalne vsote in cene, dogovorjene v zavarovalni pogodbi. Agencija opravlja potrebne kontrole na vzorcu do 10 % skupnega števila za- varovalnih pogodb, ki so bile sklenjene v letu 2007. Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo kmetijski inšpektorji. Sofinancirajo se zavarovalne premije, ki niso obračunane po višjih premijskih stopnjah, kot jih po svojih merilih v ta namen oblikuje Agencija za zavarovalni nadzor. Ker lahko zavarovalno premijo sofinancira tudi občina in lahko občinski sofinancirani delež znaša le razliko do 50 % upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov, bomo v okviru odbora za kmetijstvo tudi sprejeli pravilnik o sofinanciranju zavarovalnih premij kmetijske pridelave. Višina sofinanciranega deleža s strani občine bo odvisna od števila zahtevkov in višine sredstev, ki bodo namenjena za sofinanciranje (največ10 %)! Priporočam kmetom, da se vključijo v sistem sofinanciranja zavarovanja kmetijske pridelave, saj bodo v primeru naravnih nesreč tako omilili škodo. Je pa tudi res, da so zavarovanja kljub temu še vedno draga, zato je najbolje, da se vsak kmet sam odloči, kaj je bolj ekonomično in kaj se mu bolj izplača! Seznam kmetijske proizvodnje, za katero se sofinancira zavarovalna premija v letu 2007, in različne priloge ter zahtevki so dosegljivi na internetnem naslovu Uradnega lista RS; http://www. uradni-list.si/1/ulonline. jsp?urlid=2006138&dhid=86719 Mitja Mohorič, dipl. ing. agr. AKTRP, tel.: 01/ 580 76 87 Zimski športni dan V sredo zjutraj sem prišla v šolo. V avli so bili zbrani že vsi otroci. Nekateri so šli na pohod, drugi sankat ali smučat in nekateri drsat. Jaz sem se prijavila za drsanje. Reditelji so prinesli malico in ko smo bili vsi zbrani, smo odšli počakat avtobus. V njem smo se zelo zabavali. S sošolko Patricijo sva sedeli skupaj. Pred Ledeno dvorano smo čakali na drsalke. V preddverju smo se zelo gnetli, saj nas je bilo vse polno. Najprej sem začela drsati počasi ob robu. Nato smo se prijele za roke Patricija, Dušanka in jaz ter vedno hitreje drsale. Sredi ledene ploskve smo se vrtele, bile smo v središču pozornosti in to mi je bilo v veselje. Drsali smo slabi dve uri. Bolj proti koncu mi je Jan vzel kapo, zato sva se lovila. Potem sem vzela kapo Urbanu in nato še Janu. Pomagal mi je še Klemen. Oba sta me lovila. Večkrat sem se skrila v množico, kjer me ni bilo mogoče najti. Pri tem sem petkrat padla. Imenitno smo se zabavali. Ko je bilo drsanja dovolj, smo si sezuli drsalke. Avtobus je čakal samo še mene. Doma sem razmišljala, da bi šli kdaj drsat tudi z družino. Bila sem zelo utrujena. Ta dan mi je bil zelo všeč, saj je bil zabaven in leden. Maruša Kores, 5. a Občan - 1. marec 2007 Občan 3. redna seja Občinskega sveta Občine Destrnik Predstavili predlog proračuna 2007 V prostorih Občine Destrnik je 9. februarja potekala 3. redna seja Občinskega sveta Občine Destrnik. Po pregledu in potrditvi zapisnika 2. redne seje je župan g. Franc Pukšič nadaljeval s predstavitvijo predloga proračuna Občine Destrnik za leto 2007. Direktor občinske uprave g. Miran Čeh je predstavil posamezne prora- Zbiranje starega papirja Stehtali kar šest ton Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas leži sredi naravnega okolja. Zato tudi učenci in zaposleni na šoli skrbimo za ohranjanje čistega, zdravega in zelenega okolja. Šola se je priključila dvema projektoma, ki podpirata ohranjanje zdravega duha in pozitivnega odnosa do narave – naša šola je ZDRAVA ŠOLA in tudi EKO ŠOLA. V začetku januarja smo organizirali akcijo zbiranja starega papirja. Učenci so ga pobrali doma, pri znancih in sorodnikih pa tudi kar po vasi so ga zbirali. Med njimi je vladal precej tekmovalen duh, saj so se potegovali za glavno nagrado: kopanje v letnem kopališču za vse učence zmagovalnega razreda. Nabrali smo rekordno količino papirja, saj smo ga skupaj natehtali kar 6 ton. Največ smo ga zbrali v popoldanskem času, ko so ga starši pripeljali z avtomobili. Naslednja akcija zbiranja papirja bo maja in želimo si podobne rezultate. Vabimo vse prebivalce Destrnika, da sodelujejo pri naslednji akciji in podarijo stari papir. Tekst in foto: OŠ Destrnik-Trnovska vas čunske postavke za zadnjih nekaj let in razložil spremembe glede na sprejetje novega zakona o financiranju občin. Predsednica odbora za infrastrukturo, plan in finance ga. Irena Bauman je povedala, da se je odbor sestal in temeljito pregledal posamezne postavke v proračunu. Pri večjih odstopanjih in nejasnostih so zahtevali pojasnila direktorja občinske uprave, ki je bil prav tako na sestanku. Obrazložitve so bile utemeljene. Večji problem, ki so ga je nakazali v odboru, so premajhna sredstva za vzdrževanje investicij. Po dodatnem pojasnjevanju nekaterih postavk svetnikom je bila potrjena predstavitev predloga proračuna. Svetniki so sprejeli Odlok o predkupni pravici Občine Destrnik za nepremičnine, in sicer na območju, predvidenem za Turistični center Janežovci, na območju, predvidenem za stanovanjsko gradnjo, in območju, predvidenem za obrtno cono (vsa območja ležijo v k. o. Janežovci), na območju, namenjenem za šport in rekreacijo (v k. o. Desenci) in na območju, namenjenem za gradnjo čistilne naprave (v k. o. Janežovci in Janežovski Vrh). V nadaljevanju so potrdili soglasje za pristop Občine Cirkulane k skupni občinski upravi, potrdili so tudi osnutek posadne listine in predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj. Za koordinatorko za enake možnosti spolov v lokalni skupnosti je bila predlagana in potrjena Ksenija Munda. Pod točko razno so svetniki razpravljali o deponiranju novoletnih okraskov v režijskem obratu in o številu članov v vaških odborih. Tekst in foto: Sabina Žampa Divje odlagališče Že stara ljudska modrost pravi: kjer osel leži, tam dlako pusti. Tako se pojavi vprašanje, kaj poreči o naravi ljudi, ki so tako izvirno »okrasili« okolico destrniške občine. Takšna dejanja se zdijo v času vedno večje ozaveščenosti o škodljivem človeškem vplivu na okolje in pozivanja k bolj ekološkemu načinu življenja skoraj nerazumljiva – še posebej ob dobro urejeni komunalni službi v naši občini. Podoba lepega Destrnika z urejeno glavno potjo in osrednjim delom ob njej se mnogokrat skazi, kakor hitro stopimo na stranske poti ali v gozd. Koliko je takšnih divjih odlagališč v občini ne vem, vendar mi ni bilo treba iti daleč, da sem naletela na kar nekaj od njih. Pravijo, da je navada železna srajca. Upam, da so destrniške srajce iz kakšnega mehkejšega materiala in se bodo dale hitreje sleči. Tekst in foto: Anja Sagadin Občan - 1. marec 2007 9 Občan PRIGODE IZ POTUJOČE KNJIŽNICE Danes bo svojo zgodbo, ki jo je doživel v Prekmurju, pripovedoval v Trstu rojen pesnik in pisatelj Miroslav Košuta, učencem najbolj znan po svoji pesmi »Na Krasu je krasno«. MIROSLAV KOŠUTA, rojen 11. 3. 1936 v Križu pri Trstu. Pesmi: Kje stanuješ, mala miška? (1975), Abecerime (1979, 1980), Zaseda za medveda (1979), Ptička smejalka (1984), Zidamo dan (1987), Na Krasu je krasno (1988), Kavka s Kavkaza (1992), Galeb nad žitom (1995), Basni kratke sape (2000), Lestev in sirček (2001), Trije velblodi ali pesmi za vsakogar (2001), Strašnice (2002), Nove basni kratke sape (2003), Minimalčice (2004), Dvorec (2005), Proza: Prvi dan šole (1986, 1987), Njune zgodbe (2002), Dramatika: Štirje fantje muzikantje (1974, 1980), Vitez na obisku (1980). MIROSLAV KOŠUTA: »Preveč je podob, saj me na Prekmurje veže pol stoletja spominov, odkar sem sredi petdesetih let spoznal to, zame, Kraševca, tako nenavadno sanjsko deželo. Vanjo pa me je že davno prej vpeljal Miško Kranjec, čigar novele Majhne so te stvari so s Prežihovim Doberdobom temeljni kamen moje osebne knjižnice. Zato mi je vabilo na Oko besede pred leti, tisti moj ponovni obisk po daljšem premoru, še posebej globoko v spominu, iz zadnjega časa pa sta mi živa dva prebliska. Brezkončno nočno potovanje v Mursko Soboto, ko so pri Radencih gradili nov most in me je obvoz zapeljal v temno širjavo, kjer so se mi križišča podajala v širokem loku, Sobote pa ni in ni hotelo biti nikjer. Posebno pa še izlet v Puščo, vas Romov, katere nastanek in rast sem spremljal z obiski prijatelja Branka Šemna, ko še ni bil Šömen. Po tolikih letih sem se znašel v popolnoma neznanem naselju z nepričakovano razkošnimi hišami. Razkropili smo se na ogled in presenečeni ugotovili, da ni nikjer žive duše, ne na cesti ne za okenskimi zavesami. Verjetno zaradi mraza in ker je bila večina ljudi v službi. Spominjam se popolnoma praznih ulic, s sadjem obloženih dreves okoli hiš in žene Marte, ki mora celo na boljšem trgu vsako stvar jemati v roke, da si jo pobliže ogleda in oceni, kar mi gre hudo na živce. Tako mi je bilo v podlo veselje, ko se je nekje nagnila na vrt in spod drevesa pobrala kutino, da jo ovoha: tisti hip pa so se odprla vrata in na vrt so se usuli ljudje, množica ljudi, da je odrevenela presenečena s kutino pred nosom, kot da so jo zalotili pri kraji. Medtem ko se je družini opravičevala in ji razlagala, kakšni spomini jo vežejo na sadež, ki so ga v otroštvu polagali med perilo v omarah, in ji je gospodinja potrjevala, da tudi sami počnejo isto, gospodar pa jo je silil, naj le vzame bleščečo kutino, ki jo je spet odložila pod drevo, sem se jaz hahljal v mislih na Večer naslednjega dne, v katerem bom prebral poseben dopis iz Murske Sobote s celostranskim naslovom: Ciganom je kradla.« Srečko,Tjaša Tekmovanje ŠKL - nogomet Uvodna tekma Dolgo pričakovani začetek v ŠKL, nogomet se je začel. Uvodno tekmo sta 30. januarja na Destrniku odigrali ekipi OŠ Destrnik-Trnovska vas in OŠ Borcev za severno mejo iz Maribora. V prijetnem okolju in ob bučni podpori gledalcev se je začelo s predvajanjem himn, nato je nastopajoče, goste in sponzorje pozdravil ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni. Sledila je plesna točka domačih plesalk, nato pa se je že zaslišala piščalka sodnika g. Zagorška.Po pravilu začnejo prvo četrtino dekleta, nadaljujejo dečki, nato so zopet na vrsti dekleta, zaključijo pa dečki. Domača ekipa deklic je ognjevito začela in po 12 minutah igre je bil rezultat že 7 : 0 za OŠ Destrnik-Trnovska vas. Deklice si kot lanskoletne državne prvakinje niso dovolile spodrsljaja, tako da je bila tekma skoraj dobljena že po eni sami četrtini. Ekipa dečkov je samo uspešno nadaljevala in v vseh elementih igre zasenčila gostujočo ekipo. Rezultat po 2 četrtini je bil 10 : 0. Domačini smo poskušali z menjavami uigravati ekipo, uresničevali smo zamisli trenerjev in po 3 četrini je rezultat na semaforju pokazal 13 : 0 za domače. Res neverjetno! V zadnji četrtini smo nastopili z drugo postavo in dobili 2 častna gola. Končni rezultat 16 : 2 za ekipo OŠ Destrnik-Trnovska vas. Veličastna predstava, pravi spektakel in dejstvo, da računamo na prvo mesto tudi letos –v tekmovanju ŠKL in v tekmovanju vseh osnovnih šol v Republiki Sloveniji. Gostje so bili presenečeni nad prijaznostjo domačinov, nad svojo igro pa razočarani. Po dobri skupni malici so zapustili naš kraj z željo po čim prejšnjem ponovnem snidenju, to pa bo marca na njihovi šoli v Mariboru. Najboljša igralka tekme je bila učenka 8. razreda Nina Podhostnik, ki je dosegla 6 golov, pri dečkih pa učenec 9. razreda Jure Matjašič. Domači navijači so z radostjo na obrazu in s pesmijo na ustih zapuščali prizorišče neenakopravne borbe v stilu slogana: Računajte na nas! Ker pa ŠKL niso samo tekmovanja v nogometu, košarki in odbojki, ampak tudi tekmovanja plesno-navijaških skupin, smo na naši šoli začeli z vadbo plesa in se uspešno predstavili na ŠKL tekmi v Rogaški Slatini. Prav tako se zelo intenzivno pripravljamo na področno tekmovanje plesnih skupin, ki bo marca. Športni pozdrav! Tekst in foto: Športni pedagogi na OŠ Destrnik-Trnovska vas V marcu nas lahko obiščete na potujoči knjižnici, in sicer: ČETREK: 8. 3. 2007, 29. 3. 2007 12.30–13.30 – pred OŠ Destrnik 14.00–14.30 – pred GD Destrnik TOREK: 13. 3. 2007 10.00–10.30 – na AP Velovlek 10.40–11.10 – na AP Levanjci 11.30–12.00 – v Janežovcih 10 Občan - 1. marec 2007 Občan Jiršovci Vsakoletno pustno rajanje … Destrniški kurenti Orači iz Mestnega vrha, ki že 25 let obiskujejo naše kraje OŠ Destrnik Vpis v 1. razred V torek, 13. februarja, je na OŠ Destrnik potekal vpis v 1. razred za letnike 2001. Otroci in starši smo vznemirjeni in polni pričakovanj ter radovednosti čakali ta dan. V večnamenskem prostoru smo si ogledali igrico, ki so jo pripravile učiteljice in vzgojiteljice OŠ Destrnik. Potem smo starši in otroci ustvarjali na temo pusta. Izdelali smo si obrazno masko, klobučke, barvali pobarvanke s pustnimi liki in pustili domišljiji ter ustvarjalnim rokam prosto pot. Vpis je opravila strokovna delavka Tina Vrhovšek, spoznali smo tudi »bodočo« učiteljico Mileno Širec, ki nam je zaupala, da devetletka le ni takšen bav bav, kot si mislimo, in vzgojiteljico Marjeto Petrovič. Fantje iz Jiršovc in Vintarovc Tudi vi komaj čakate februar, ko se lahko vsaj enkrat prelevite v miške, pikapolonice, grde maske, opice in še kaj bi se našlo, seveda v glavah tistih, katerih domišljija nima meja? Ja, februar s seboj prinese tudi radost, veselje in kanček dodatne energije, lahko si damo duška, bodisi z maskami ali brez njih. Najbolj priljubljena tradicionalna maska je kurent s Ptujskega in z Dravskega polja ter iz Haloz, je pa tudi simbol Ptuja. Naše domove vsako leto obiščejo tudi domači kurenti in tako preganjajo zimo ter naznanjajo pomlad. Nekoč so se smeli obleči v koranta samo neporočeni fantje. V današnjem času pa za to masko najdemo tudi poročene moške, ženske, dekleta in celo otroke. Razen korantov so izredno pribljubljeni tudi orači in ruse … Orači iz Mestnega Vrha so postali pustna tradicija, saj nas obiskujejo že 25 let. S sejanjem in oranjem po kmečkem dvorišču nam želijo dobro letino. Za opravljeni obred dobijo od gospodinje darove – klobaso, jajca in pijačo.V njihovi skupini so pokač, baba – pobirač, korant, štirje konji z oračem. Rusa je konjska živalska maska, s katero so poskušali vplivati na zdravje in plodnost konj. Je zelo nagajiva – meče se po tleh, brca in hlasta okoli sebe. Zanimivo je, da če rusa na dvorišču sama od sebe leže na tla, naj bi bilo to slabo znamenje. Za ruso sta potrebna dva fanta, pobirač in gonjač, za masko so se skrivali tudi naši domači fantje. Vsekakor je pust zanimivejši po vaseh, ko se našemimo in obiščemo znance, prijatelje ter sorodnike. Je pa res, da je tega z leti vse manj. Mogoče sem pa dala dobro izhodišče, da bo občina Destrnik v prihodnje tudi imela svojo povorko. V šoli smo imeli športni dan. Na voljo so bile tri dejavnosti, jaz sem se odločila za pohod. Zjutraj smo vsi nestrpno čakali, da bomo odšli. Z učiteljico Dragico Pešakovič in ostalimi učenci smo šli do Trnovske vasi. Ko smo prehodili polovico poti, smo se ustavili in posladkali, popili čaj in šli naprej. Ko smo prišli do Trnovske vasi, smo bili zelo utrujeni. Tam nas je v šoli sprejela kuharica Zofka in dala vsakemu štručko. Kdor je želel, si je ogledal šolo. Ko smo se vsi spet zbrali, smo lahko šli v trgovino. Potem nas je čakala dolga pot nazaj. Del poti je bil utrujajoč, a nam je vsem uspelo. V naši šoli v Destrniku smo se preobuli v copate in počakali, da je pripeljal avtobus. Ta športni dan mi bo za vedno ostal v spominu. Tekst in foto: Jasmina Bauman Eva Hrastar, 5. a Občan - 1. marec 2007 Tekst in foto: Nataša Žižek Imeli smo športni dan 11 Občan Zlata poroka Ane in Franca Dajčmana iz Jiršovcev Zlatih petdeset let Ana in Franc. Želimo jima še mnogo let, polnih ljubezni in predvsem zdravja, najprej do biserne poroke. Zlatoporočencema iskrene čestitke! Tekst: Jasmina Bauman Foto: Foto Tone Predstavitev možnosti zaposlitev v Slovenski vojski Zlatih 50 let sta skupaj dočakala zlati ženin Franc Dajčman, ki se je rodil 28. 9. 1933 v Jiršovcih, in zlata nevesta Ana Bezjak, ki se je rodila 22. 6. 1932 prav tako v Jiršovcih. Poročila sta se 1. 2. 1957 pri Sv. Urbanu. Zlati ženin Franc je tri leta delal v Talumu v Kidričevem, nato pa je ostal doma na kmetiji. Zlata nevesta Ana je bila gospodinja. Leta 1958 sta prevzela kmetijo staršev in s pridnimi rokami ter z veliko truda obnovila hišo in gospodarsko poslopje. Včasih so si sosedje pomagali veliko bolj, kot je v navadi danes. Tudi Franc in Ana sta bila dobra soseda, velikokrat sta pomagala drugim. Rodile so se jima tri hčerke – Terezija, Marija in Lizika. Vsaka si je ustvarila družino, Lizika je ostala doma in z možem Jankom pomagata na kmetiji. Sedaj zlatoporočenca razveseljuje že šest vnukov in en pravnuk. Najbolj pa sta vesela, ko se cela družina zbere doma in kakšno rečejo. Biti poročen kar 50 let je nekaj izredno dragocenega, verjetno obstaja kakšen poseben recept, ki sta ga uporabljala Slovenska vojska ponuja možnost, da lahko mladi izberejo poklicno pot v njeni sestavi, se odločijo za prostovoljno služenje vojaškega roka ali sodelujejo v pogodbeni rezervi. S promocijo Slovenske vojske se ukvarja oddelek za pridobivanje kadra. Na območju naše občine to izvajajo pripadniki skupine za pridobivanje kadra v Mariboru. Predstavitev vsebuje naslednje vsebine: • Poklicna pot v sestavi slovenske vojske – pogoji, prijave, potrebni dokumenti, osebe za stike itd. • Prostovoljno služenje vojaškega roka – pogoji, čas in mesto, denarna nadomestila, socialno in pokojninsko zavarovanje itd. • Prostovoljno služenje v rezervni sestavi – pogoji, potreben čas za vojaška strokovna urjenja, denarna nadomestila itd. Vsi, ki jih zanimajo različne oblike sodelovanja ali zaposlitev v Slovenski vojski so dobili konkretne odgovore na neposredna vprašanja ob našem obisku 26. februarja v prostorih Občine Destrnik. Slovenska vojska Smučanje V torek, 6. februarja, je na Arehu potekalo področno tekmovanje v alpskem smučanju za osnovnošolce. Prijavljenih je bilo čez sto tekmovalcev iz petnajstih osnovnih šol. Učenci so na zanimivi in dobro pripravljeni progi tekmovali v veleslalomu. Našo šolo je zastopalo sedem učencev, ki so branili lansko ekipno prvo mesto in ga tudi uspešno ubranili. Barbara Murko je med mlajšimi učenkami dosegla prvo mesto, Alenka Murko pa med starejšimi tretje. Ekipno smo se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 14. marca na Starem Vrhu. Ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas: ravnatelj Drago Skurjeni, Alenka Murko, učitelj Drago Prelog, Rok Kajzer, Barbara Murko, Katja Nežmah, Denis Perger, Damir Kos, Žiga Volgemut. 12 Občan - 1. marec 2007