matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM il IH Il GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 19 (1300) Čedad, četrtek, 15. maja 2008 naš časopii tudi na -» spletni strani S www.novimatajur.it Successo per il concorso “Naš domaci jezik” Partecipazione e grande creatività L’intuizione degli amministratori sampietrini che nellapii-ma metà degli anni ‘90 diedero vitaal concorso dialettale Naš domači jezik si è confermata ancora urta volta felice. Sono stati molti infatti coloro che hanno adeii-to all’iniziativa, dimostrando di apprezzare un ruolo attivo degli enti locali nella promozione e valorizzazione della lingua slovena locale in tutte le sue varianti e rivelando contemporaneamente una creatività che non teme confronti con altre realtà più o meno vicine. Se ce ne fosse stato bisogno, è stato nuovamente confermato inoltre che attraverso la nostra lingua slovena si esprime un mondo di esperienze, storia e pensiero che non si può semplicemente tradurre in italiano senza banalizzarlo ed impoverirlo. U concorso, a cui hanno preso parte 13 singoli, tra ragazzi ed adulti e 5 grippi, ha messo in luce con altrettanta chiarezza quale ruolo giochino la famiglia e la scuola nel trasmettere la lingua alle giovani generazioni E con essa l’orgoglio dell’appartenenza culturale e linguistica che in territori come il nostro, perlomeno pei• chi lo desidera, è duplice. E qui sta la nostra specialità e la chance in più che possiamo cogliere. La partecipazione dei giovani, che si sono presentati con lavorifatti veramente bene e con serietà, ipiù piccoli anche con allegria, è stato senz’altro l’aspetto più gradito della serata, la con-fenna che lo sloveno ha radici profonde. Notevole per numero, varietà e qualità degli elaborati anche la partecipazione degli adulti. Eiridentementesono molte le persone che scrivono in sloveno, che negli anni hanno affinato lo stile e soprattutto che hanno molto da dire. Ne è prova l’attività dei circoli sloveni e la ricca produzione lettemrìa e pubblicistica degli autori locali. Peccato che si sia aspettato quattro anni per riprendere l’iniziativa, anche se va dato atto all’amministrazione di centrodestra di averlo fatto. Ma neppure sotto i suoi auspici sono venuti alla luce gli autoproclamati paladini del dialetto sloveno locale contro la “slovenizzazione”. Alla prova dei fatti, del resto, non ci sono mai.(jn) Protagonisti lietošnjega konkorša Naš domači jezik v Špietru kupe zžupanam V saboto zvečer je biu na špietarskem kamune liep praznik našega jezika, pravi senjam. Poslušali smo našo sloviensko besiedo z nje posebno melodijo iz ust te malih, kar nas narbuj grieje par sar-cu, saj se je samuo kako lieto nazaj zdielo, de ga na bo obe-dan vič znu. Poslušali smo jo od te velikih, tistih, ki že lieta an lieta skarbijo za naš domači jezik, ga guorijo med sabo, se ga učijo, ga pišejo an prebierajo, ga vaijejo v cierkvi s piesmijo an molitvijo, mu dajejo muoč an življenje na odru teatra an na drugih kulturnih prireditvah. Špietar: na natečaj se je vpisalo 13 otrok an odraslih an 5 skupin “Naš domači jezik” je potardiu de je naša besieda živa an zdrava Narvič aplavzov je šlo otrokam 3. razreda z učiteljico Anno za njih Piuramauro Biu je natečaj Naš domači jezik, ki ga je špietarski kamun po štierlietni pavzi spet oživeu. Ne samuo. Zupan Manzini je vse vabu, naj guormo po sloviensko, naj ne pozabimo telega bogastva, ki so nam ga pustil naši te stari an naj učimo po sloviensko tudi te male. Paš kada seje premislu? Inicjativa je šla zlo dobro, saj je bilo vpisanih 13 otraok an te velikih an pet skupin, med katerimi sta bila pevski zbor Mali Lujerji an Pod lipo. Vsi kupe so nam ponudili za-ries liep an živahen vičer. beri na strani 6 an 7 Na parvo miesto za skupine so parèli otroc iz Špietra, ki hodejo v 3. razred osnovne šuole Topolò-Solarje in notturna sui sentieri dell’arte e della storia L’iniziativa della Pro loco Nediške doline in programma sabato 24 maggio r Ritorna la passeggiata notturna da Topolò al Kolovrat e ritorno, appuntamento organizzato dalla Pro loco Nediške doline per sabato 24 maggio, con partenza alle 21 dalla chiesa del paese. L’itinerario a piedi inizia da Topolò lungo il suggestivo sentiero dell'arte. Si raggiunge, in Slovenia, il Monte Kuk con affascinanti visuali sulle Alpi Giulie e sulla pianura friulana. Si prosegue lungo la dorsale del Kolovrat, teatro della Prima guerra mondiale, e si raggiunge il rifugio Soia- rie dove è allestito un punto di ristoro. Dopo aver mangiato, dal passo Soiarie, per facili sentieri, si ritorna a Topolò. La prenotazione alla camminata va fatta entro le 18 di venerdì 23 maggio contattando la Pro loco (segrete-ria@proloconediskedoline.it oppure 0432 727975 - 338 1260311) oppure la guida al 349 3241168. La quota di partecipazione, ristoro e assicurazione compresa, è di 10 euro. Per bambini e ragazzi fino ai 14 anni la partecipazione è gratuita. ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV ^ - Slovenci po svetu - Coja pri Centi v petek, 16. maja ob 19. uri posvet SANJAL SEM, DA PRIDE DAN... ob 40-letniri ustanovitve Zveze I I Edini predstavnik dežele Furlanije Julijske Krajine Menia podtajnik v novi rimski vladi Tržaški poslanec PDL Roberto Menia bo v Berlusconijevi vladi edini podtajnik iz dežele FJK. V novi funkciji bo deloval na ministrstvu za okolje ter varstvo ozemlja in morja. Njegovo ime je bilo v balo-taži z vplivnim možem FI Robertom Antonionejem. Zato, da bi imela dežela FJK vsaj enega vladnega podtajnika se je izrazito zavzemal deželni koordinator FI Isidoro Gottardo. Pri izbiri pa je bilo verjetno pomembno, daje Menia oseb- ni in dolgoletni prijatelj dosedanjega tajnika AN Gian-franka Finija. Roberto Menia je Slovencem znano ime. Svojo kariero je pričel v krogu tržaških neofašistov, Fronte della Gioventù, MSI in nato AN. Za sabo ima dolgo poslansko kariero, saj se je uveljavil že v mladih letih. Menia je bil in ostaja vnet nasprotnik zakonskih pravic v korist Slovencem in takoimenovanega “bilin-gvizma”. (ma) beri na strani 5 L’Europa vista dal basso Anche quest’anno gli alunni della 5° classe della scuola primaria bilingue organizzano l’ormai tradizionale convegno “dei ragazzi per i ragazzi” che porta il titolo “Europa: diversi ma uguali” e che si terrà nella sala consiliare di S. Pietro al Na-tisone venerdì 16 maggio alle ore 18.00. Si tratta della conclusione di un progetto didattico che vede i ragazzi impegnati su un determinato argomento durante tutto l’anno scolastico per poi sfociare nel confronto con una rosa di esperti ai quali viene chiesto di intervenire “a misura di bambino”. Forse proprio per questo i convegni degli anni scorsi sono stati molto apprezzati anche dagli adulti. Quest’anno saranno ospiti degli alunni il direttore d’orchestra Igor Kuret, la grafica finlandese Tuuli Nevasalmi, due studentesse universitarie di Barcellona, la giornalista e regista Èva Ciuk e il fumettista Franco Iuri. Si parlerà quindi di Europa, di stati e di capitali, di lingue, di comunità, di storia, di musica... in lingue e linguaggi diversi. ČEDAD • CIVIDALE, Chiesa S. Maria dei Battuti 17.5.2008 ob alle 20.30 Mešani komorni zbor • Coro misto da camera LJUBLJANSKI MADRIGALISTI koncert-concerto Kulturno društvo-Circolo di cultura Ivan Trinko _ Društvo beneških likovnih umetnikov v sodelovanju • in collaborazione con ZSKD Aktualno Predsednik predstavil odbor in programske smernice Velika pozornost manjšinskim jezikom Predsednik Pokrajine Viden Piero Fontanini Kmečka zveza je bila prva slovenska demokratična stranka Novoizvoljeni predsednik Pokrajine Viden Pietro Fontanini je v sredo 7. maja predstavil programske smernice svoje uprave in ekipo, ki bo z njim sodelovala za uresničitev programa, razprava v pokrajinskem svetu je bila pa v sredo 14. maja. V odboru je devet članov, petjih pripada Ljudstvu svoboščin, dva sta predstavnika Severne lige, dva pa sredinske Ude. Podpredsednik Pokrajine je Fabio Marchetti (Nacionalno zavezništvo), ki ima referat za cestne infrastrukture in prevoze, Daniele Macorig (NZ) je odbornik za delo, izobraževanje in kmetijstvo, Adriano Piuzzi (FI) za socialna vprašanja in financiranje občin, Mario Virgili (FI) za osebje, šport in rekreativne dejavnosti, zunanji odbornik je Franco Mattiussi, ki bo skrbel za turizem in gospodarske dejavnosti. Elena Lizzi, ki pripada Severni ligi in je edina ženska, ima referat za šolstvo, kulturo in enake možnosti, njen strankarski kole- ga Stefano Teghil pa za varnost, energetiko in nepremičninsko premoženje. Referat o okolju, ki je eden od najbolj občutljivih, je bil poverjen zunanjemu odborniku Eniu Decorte, pripadniku Ude, za gorata področja, civilno zaščito, lov in ribištvo bo skrbel Ottorino Faleschi-ni (Ude). Predsednik Fontanini pa je obdržal zase proračun in jezikovno politiko. V svojem programu je predsednik Pokrajine izpostavil vlogo Furlanije, ki se mora ponovno uveljaviti, je dejal, saj je Illyjeva vlada prenesla politično težišče v Trst, z reformo krajevnih uprav je pa težila k šibitvi vloge Pokrajine. V tem smislu je še posebej izpostavil pomen skupščine furlanskih pokrajin, ki jo namerava uveljaviti. Velik poudarek je dal potrebi po ekonomskem razvoju in krepitvi celotnega teritorija. V tem okviru imajo posebno mesto gorata področja, za katera Pokrajina zahteva več pristojnosti, je dejal Fontanini, usklajevalno vlogo v vidiku pospeševanja gospodarskega razvoja ter povečanje fi- nančnih rezurzov. V svojem nastopu je bil Piero Fontanini izredno kritičen do levosredinske deželne vlade, edina pohvala je šla deželnemu zakonu za zaščito furlanščine, s katerim se je Dežela dvignila z nivoja gole podpore kulturnim dejavnostim na raven jezikovne politike, ki se izvaja znotraj šolskega sistema, je podčrtal. Za tak pristop se mora opredeliti tudi Pokrajina, je poudaril, in pospešiti uveljavitev manjšinskih jezikov v šoli ter s tem prispevati k ohranjanju kulturne identite posameznih skupnosti. Fontanini se ni omejil na furlanščino in je govoril na splošno o krajevnih govorih, pri čemer je očitno mislil tudi na nas. Upati je, da se je vrnil na svoja prvotna stališča, ko je bil v Rimu zagovornik tudi pravic Slovencev Videnške pokrajine, kasneje pa je kot vemo predložil dva osnutka zakona, da bi ločil Rezijane iz zakona 38 in priznal Slovane v našem obmejnem pasu. Čas bo pokazal, kak odnos bo imel do naše problematike. Na prvi seji pokrajinskega sveta so izvolili tudi predsednika tega telesa. Izvoljen je biu Marco Quai (FI), kije predsedoval pokrajinskemu svetu tudi za časa Strassol-dove uprave. Pred dvema desetletjema, točno 12. maja 1988, je v nabito polni dvorani Union v Ljubljani nastala prva slovenska demokratična politična stranka po drugi svetovni vojni: Slovenska kmečka zveza. Njena naslednica Slovenska ljudska stranka je zato v nedeljo spet v hotelu Union organizirala slovesnost, na kateri so počastili spomin na tisto rojstvo. Kmečka zveza je bila ustanovljena brez razglašanja in kot napol stanovska organizacija, zato je bilo njeno prvenstvo med političnimi strankami dolgo časa prezrto. Zveza je hitro prerasla svoje stanovske okvire in postala pomemben del slovenskega političnega življenja. Bila je ena od strank, ki so tvorile koalicijo pomladnih strank - Demosa, ki je po prvih demokratičnih volitvah leta 1990 prevzel vlado. Danes vlada z Janševimi demokrati (ki so nastali iz Slovenske demokratične zveze, ustanovljene dobrega pol leta po Kmečki zvezi) na čelu sestavlja koalicija, ki bo, po besedah izrečenih na nedeljski slovesnosti zaradi programske vezanosti morda le zdržala do konca svojega mandata. Z vstopom v volilno leto se namreč znatno poveča tekmovalnost med strankami, ko vsak koalicijski partner presoja, koliko koristi mu je prinesla ta koalicija in ali bi imel na prihodnjih volitvah večje možnosti, če bi nastopal samostojno. Zbrano množico v Unionu je nagovoril Ivan Oman, prvi predsednik Kmečke zveze-SLS. Njen nastanek je Oman opisal kot “kmečki punt za staro pravdo, za svobodo in za demokracijo”, kar je sprožilo val navdušenja med prisotnimi, kije svoj vrh dosegel v ponovitvi znane kmečke parole izpred dvajsetih let: “Na volitve smo šli zato, da zmagamo.” Oman je pri tem poudaril, da konservativna ljudska stranka temelji na politični filozofiji krščanske demokracije, “vendar konservativnost tukaj ne pomeni nič nazadnjaškega, marveč stranko vrednot”. Da SLS še vedno pomeni prav to, je poudaril tudi njen zdajšnji predsednik Bojan Šrot in dodal, da je takratna stranka pokazala veliko energije in odločne volje, kar je sprožilo plaz neslutenih zgodovinskih sprememb. In za te spremembe seje po Šrotovem mnenju treba zahvaliti edino slovenskemu kmetu, kije veliko prispeval, da je “naša država vsaj malo podobna našim sanjam, da živimo v miru in v veliki družini evropskih narodov”. Predvolilne pobude se vrstijo tudi v drugih strankah. Predsednik SD Borut Pahorje predstavil drugačno vodenje države, ki naj bi ga socialni demokrati uresničili, če bodo zmagali na jesenskih volitvah. Povedal je, da stranka pripravlja vladni program, ki bo kot osnutek za nadaljnjo razpravo ali zaključni dokument dokončan do konca junija letos. Prvak SD je tudi dejal, da so v dveh tretjinah volilnih enotah v Sloveniji že določili svoje kandidate, ki jih bodo zastopali na državnozborskih volitvah. Pri tem je poudaril, da jih bodo predstavljali ljudje z vizijo, sposobnostjo in ljudje, ki uživajo ugled v svojem okolju, pri tem pa ni pomembno, ali imajo izkaznico SD. “Socialna demokracija na Slovenskem še nikoli v zgodovini parlamentarnega življenja ni bila tako blizu velikega uspeha, kot je to letos. Če ne bo prišlo do nepredvidljivih preobratov pri volivcih, bomo na volitvah dosegli zelo lep uspeh. Naš cilj je uspeti na volitvah in zmagati, čeprav vam zmage ne morem obljubiti,” je poudaril predsednik SD. (r.p.) Pismo iz Rima Stojan Spetič 3 Silvio Berlusconije torej predstavil svojo vlado in njen program. Bil je umirjen, kot še nikoli prej. Najpogosteje uporabljena beseda je bil dialog, o katerem sta se že dogovorila z Vel-tronijem. Obljubil je celo, da se bo njegova vlada posvetovala s kabinetom v senci, vsaj o glavnih izbirah. Še več, preko predsednika senata Schifanija je dialog ponudil celo radikalni levici, ki je ni več v parlamentu. Cilj take zmernosti je znan: Berlusconi ve, da ima sedaj trdno večino in da lahko vlada Italiji celo desetletje, zato želi spremeniti ustavo in stopiti v zgodovino kot državnik. Videli bomo, ali je to le poza, ali pa mu bo uspelo brzdati svoj značaj, kije bolj agresiven in nastopaški. To bomo razumeli v razmeroma kratkem času. Medtem pa se s paradno umirjenostjo in pripravljenostjo na dialog bije predvsem stvarnost, ki jo je mogoče beležiti v italijanski družbi. Tu namreč nestrpnost narašča iz dneva v dan. Srhljiv je dogodek v Veroni, kjer je skupina neonacističnih pobalinov ubila fanta, ki ji ni dal zahtevane cigarete. Gre za zločin, ki ga bodo morali morilci drago plačati. Zaskrbljujoča pa je izjava novega predsednika parlamenta Gianfranca Finija, kije umor v Veroni primerjal s posvem mirno turinsko manifestacijo pred knjižnim sejmom, posvečenim 60-letnici Izraela. V Rimu je že na ulicah mogoče dihati posvem drugačno vzdušje. Manj je ciganov, tudi mladoletnih, saj je novi župan Gianni Alemanno obljubil prisilno izselitev vseh 85 romskih naselij, ki so blizu mesta že cela desetletja. Sploh vlada obljublja trdo roko proti tujcem, zlasti še Romom in Romunom. Zato razmišlja celo o delni ukinitvi schengenskega režima na mejah. Novi rimski župan jev svojem pogovoru z ameriškimi časnikarji že prišel na dan s svojo pravo barvo, ko je ocenil, da je fašizem spodbudil modernizacijo Italije. Kakšna modernizacija, vemo najbolje primorski Slo- venci. Tudi v sredstvih množičnega obveščanja veje nov veter. Ne tak, kot za časa Berlusconijevega nastopa v Sofiji, ko je ukazal izgon Enza Biagija iz RAI, češ da jo je izkoriščal v kriminalne namene. Ne, vzdušje je drugačno. Fabio Fa-zio je povabil časnikarja Marca Travaglia na pogovor. V njem je Monta-nellijev učenec očital novemu predsedniku senata Schifaniju, da se je v preteklosti družil z mafijci. Slednji mu ni oporekal, tudi ga še ni tožil, pač pa je le ocenil, da tako govorjenje ne prispeva k zaželjenemu političnemu dialogu med vladno večino in opozicijo. Na Travaglia seje vsul plaz očitkov prav iz vrst opozicije, medtem ko se je Fazio javno opravičil. Očitno je, da bodo v RAI padale glave. Medtem pa bo začel veljati zakon samocenzure, kakršnega je že okusila Sabina Guzzanti s svojo satirično oddajo Raiot. Na koncu še preprosta ugotovitev o novih podtajnikih. V vladi bo tudi tržaški nacionalistični poslanec Roberto Menia. Delal bo v ministrstvu za okolje. Upajmo, da mu bodo poverili nalogo, naj pomete smeti v Neaplju. Osebno mu to privoščim. Vsaj zanje Slovenci nismo krivi. Vent’anni fa nasceva il primo partito Primo partito politico Il 12 maggio di vent’anni fa, alla presenza di un pubblico molto folto, fu costituito a Lubiana il primo partito democratico sloveno del dopoguerra, l’Unione contadina slovena (Slovenska kmečka zveza). Inizialmente aveva il carattere prevalente di associazione di categoria, ma ben presto diventò un partito politico e fu parte della coalizione Demos che vinse alle elezioni politiche del 1990. Dal partito dei contadini nacque successivamente il Partito popolare che domenica 11 maggio ha festeggiato il 20.esimo compleanno nel salone dell’hotel Union dove nacque. La Serbia ha scelto l’Europa Alle elezioni di domenica scorsa in Serbia con quasi il 40% dei consensi ha vinto la coalizione proeuropea del presidente della repubblica Boris Tadič. Tadič ha dichiarato che la Serbia ha scelto con molta chiarezza la strada dell’Europa, ha confermato che non riconoscerà l’indipendenza del Kosovo e si è messo subito al lavoro per la formazione del nuovo governo. Il negoziato non sa- rà semplice, avrà infatti bisogno del sostegno di almeno uno dei partiti nazionalisti. Il leader dei radicali Tomislav Nikolič dal canto suo non riconosce la sconfitta e ha dichiarato che cercherà di ottenere la maggioranza in parlamento. I deputati dei partiti ultranazionalisti - del partito socialista di Miloševič, dei democratici dell’attuale premier Vojislav Koštunica e dei radicali del criminale di guerra Arkan, guidati da Nikolič - sono in- fatti 127, due più della metà dei seggi in parlamento. Kučan non si candida L’ex presidente della repubblica Milan Kučan, in un incontro pubblico lunedì scorso a Domžale, ha definitivamente sciolto il nodo della sua eventuale candidatura alle elezioni politiche d’autunno ponendo fine alle illazioni ed ipotesi che si facevano da più parti. “Non sono interessato a candidarmi in alcuno dei partiti sloveni”, ha chiarito senza mezzi termini Kučan. Vignette slovene L’eurodeputato austriaco del gruppo socialdemocratico Jòrg Leichtfried ha duramente criticato nei giorni scorsi l’introduzione delle vignette che peserà notevolmente, ha detto, sui turisti ed i viaggiatori in transito. Il deputato austriaco si è rivolto alla Commissione europea per sapere se la nuova misura non sia discriminatoria nei confronti dei cittadini europei. Intanto in questi giorni la Dars ha affidato ad una società la realizzazione di 6,84 milioni di vignette per il 2008/2009. Dal prossimo 1. luglio saranno obbligatorie su tutte le autostrade e superstrade della Slovenia. Co-m’è noto gli automobilisti dovranno pagare 35 euro per sei mesi e 55 per l’anno intero, i motociclisti 27,5 euro all’anno. La multa per chi guiderà senza vignetta va da 300 a 800 euro. AVA a Lubiana Il prossimo anno accademico 2008/2009 aprirà a Lubiana AVA, l’Accademia di arti visive, un corso di studio ad alto livello, riconosciuto internazionalmente che spa-zierà dai classici ai nuovi programmi di arti visive. Ivan Oman novi matajur Četrtek, 15. maja 2008 Federica Namor an Sofia Vogrig stopili Federica Namor, Aleksej Petricig, Camilla To-done, Marta Dorgnach, Gabriele Gariup an kupe Federica Namor an Sofia Vogrig. Ramoniko so zaigral Jacopo Trusgnach, Mitja Tuli, Gabriele Gosgnach an Giovanni B anelli. Vsi so bili zelo pridni! — Kultura---------------------------------------------- 1 Fotografska 1 Učenci Glasbene šuole razstava zaključili s koncertom v Kobaridu Prireditev je bla v pandiejak, 12. maja v Špietre Ob 90-letnid konca prve svetovne vojne Ustanova “Fundacija Poti miru v Posočju” v svojih prostorih v Kobaridu gostuje fotografsko razstavo “Ljudje in kraji v soški dolini na do-berdobski planoti v prvi svetovni vojni”. Razstavo je pripravila madžarska nevladna organizacija “Krajczaros" Ala-pitvàny”, ki se ukvaija s predstavitvijo in obnovo dediščine prve svetovne vojne na Madžarskem in drugod po Evropi. Otvoritev razstave bo danes, 15. maja, razstavo si bo mogoče ogledati do 15. junija. V pandiejak, 12. maja se je odvijau v Slovenskem kulturnem centru v Špietre zaključni koncert špetrske Glasbene matice. Pred štarsi an profesorji (teli so bli Paola Chiabudini, Claudio Furlan, Tea Košuta, Bojan Kuret an Aleksander Ipavec) so zaigrali na klavir Marko Miloradov, Sabrina Venturini, Pietro Cromaz, Pieralberto Rosini, Martina Tomasetig, Christian Lochis, Nicholas Malignani, Raffaele Marseu, Marija Miorelli, Matteo Osellame, šestročno pa Elena Rucli, Petra Vogrig an Vida Rucli an še Marija Miorelli, Sofia Miorelli an Petra Vogrig. S kitaro so na- Pietro Cromaz “Odpor, trpljenje, upanje”, knjiga o NOB Pripravili sojo za funkcionarje in inštitucije EU V četrtek, 15. maja, bo ob 11. uri v konferenčni dvorani ljubljanske Mestne hiše, predstavitev knjige “Resistan-ce, Suffering, Hope - Odpor, trpljenje, upanje”, ki sojo priznani avtorji pripravili za funkcionarje in inštitucije Evropske unije. Na predstavitev vabita predsednik Društva piscev zgodovine France Pečelin in predsednik ZZB NOB Slovenije Janez Stanovnik. Knjigo o partizanski epopeji v letih 1941-1945 na Slovenskem so založili Zveza borcev NOB, Založništvo tržaškega tiska in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Zbornik, ki zaobjema NOB z različnih zornih kotov, sta uredila Jože Pirjevec in Božo Repe. V knjigi lahko tako beremo prispevke Janeza Stanovnika, Janka Pleterskega, Jožeta Pirjevca, Boža Repeta, Damijana Guština, Gorazda Bajca, Janka Ko-stnapfla, Matjaža Kmecla, Borisa Paternuja, Franca Fab-ca in Darje Kerec. Knjiga je bogato opremljena z ilustracijami, za katere je poskrbel Franc Fabec, ki o njih piše v svoji razpravi. Knjiga je v angleščini. V času, ko Slovenija predseduje Evropski uniji, bodo namreč knjigo razdelili politikom, funkcionarjem in inštitucijam Unije. Glavni pobudnik za zgodovinski zbornik je bila prav Zveza borcev Slovenije, kije želela seznaniti vodilne v EU o veliki in krvavi epopeji malega naroda, ki se je z vsemi svojimi silami uprl naci-fašističnemu okupatorju. Gre za izjemno zgodbo v evropskem merilu (zaradi števila žrtev, zaradi organiziranosti osvobodilnega boja in zaradi posebnosti, da so partizani smatrali svojo borbo ne le kot oborožen upor, ampak tudi kot kulturno afirmacijo slovenskega naroda), ki jo velja predstaviti Evropi in njenim inštitucijam. Predvidena je tudi predstavitev knjige v Trstu. L’esposizione allestita nella sede della Banca di Cividale L’arte orafa firmata Mazzola in mostra fino čil 5 giugno Zbornik o vlogi manjšin v Evropi Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Italijanska Unija bosta v ponedeljek, 19. maja, ob 17.30 predstavili v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14) zbornik “Vloga manjšin v Evropi”. Publikacija je nastala kot zaključek evropskega projekta Sapeva, ki so ga izpeljale krovne organizacije italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji. Projekt je zaobjel študije in srečanja na različnih področjih, ki so pomembna za manjšine. V teku leta so se strokovnjaki, politiki ter kulturni, gospodarski, športni in drugi operaterji srečevali na plenarnih zasedanjih, v komisijah in na javnih srečanjih. Nabralo se je veliko gradiva, ki je sedaj zaobjeto v zborniku, torej knjigi, ki bo omogočala bralcem, da se seznanijo z opravljenim delom, s problemi in z raznimi stališči ter predlogi. Na predstavitvi bodo spregovorili predsednik SKGZ Rudi Pavšič, predsednik izvršnega odbora Italijanske Unije Maurizio Tremul, senatorka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina in poslanec v Državnem zboru RS Roberto Battelli. Rimarrà aperta fino al 5 giugno, presso la sede centrale della Banca di Cividale, la mostra di arte orafa Mazzola. Sergio Mazzola è titolare del laboratorio di arte orafa Fucina longobarda, che ha sede a Udine e nel quale opera asseme al fratello, ai famigliari ed a valide collaboratrici. “E un artista da leggere in controluce -ha scritto Elisa Sinosich Fornasaro nella presentazione della mostra - in modo da intravedere la filigrana preziosa di una personalità che non ha bisogno di eccessi e intemperanze per essere “moderna” e fuori dagli schemi. Il suo modo di fare arte non è mai pomposo, né retorico, ma sempre schietto, sincero, impregnato dalla sua voglia di vivere e di comprendere il senso della vita. Ecco perchè se i suoi gioielli sono famosi per l’originalità delle invenzioni stilistiche e per la raffinatezza dei chiaro-scuri che animano le superfici, ciò che li rende speciali è la mul-tiformità espressiva, grazie alla quale non hanno necessariamente bisogno della decodificazione di un esperto per venir compresi. La mostra è visitabile nella sede dell’istituto bancario con orario dal lunedì al venerdì 8.15 - 13.00 / 14.35 - 15.35, sabato e festivi chiuso. Laboratori per bambini aPrepotto Domenica 18 maggio l’associazione Vitae Onlus organizza laboratori di disegno e di scrittura per bambini e ragazzi dagli 8 ai 15 anni. L’iniziativa si tiene presso il Centro Studi Podresca di Prepotto ed invita i giovani partecipanti a cimentarsi nella scrittura di storie dedicate al mondo in cui viviamo. Sono previste brevi spiegazioni sul metodo di lavoro e tanto spazio alla creatività. L’appuntamento desidera nutrire nei ragazzi l’amore per la scrittura e per la lettura unito ad una sempre maggiore sensibilità nei confronti dell’ambiente naturale. Le opere realizzate saranno in seguito pubblicate in un libro di letture per ragazzi. Ulteriori informazioni sui siti www.vitaeonlus.it, ww.podresca.it, telefono 0432.713319. Le Valli del Natisone al museo Guatelli Lo spazio di Ozzano Taro dedicato alla civiltà contadina ospita le foto di Riccardo Toffoletti Il 17 e 18 maggio, in occasione della Giornata internazionale dei musei, il Museo della vita contadina “Ettore Guatelli” di Ozzano Taro (Parma) ha voluto dedicare una intensa due giorni al tema dei Confini. Tra le numerose iniziative in programma, il Centro studi Nediža è stato invitato a presentare la mostra fotografica Dentro i paesi - Valli del Natisone 1968. In mostra un fotoreportage di denuncia divenuto celebre, in cui il bianco e nero delle immagini di Riccardo Toffoletti sintetizzava efficacemente le condizioni di indigenza e di abbandono delle Valli del Natisone, terra di confine vista allora con sospetto dalla classe politica al governo e dagli organi militari, per quel dialetto sloveno che rendeva i suoi abitanti troppo affini alle popolazioni che vivevano oltre la “cortina di ferro”. Oggi, anche se gli ultimi confini sono caduti, queste stesse fotografie non hanno perso la loro attualità, richiamando le questioni dei problemi di lavoro, della perdurante emigrazione e dell’arre- tratezza che, a dispetto del Ritratto di gran numero Ettore Guatelli di “piani di (fotografia di sviluppo” Riccardo succedutisi Toffoletti per negli anni, ri- 11 Vita delle mangono an- cose", cora irrisolte. supplemento L’opportu-al periodico nità di pre- culturale sentare la Perimmagine) mostra Den- tro i paesi al Museo Guatelli, è dovuta non solo alla profonda amicizia che ha legato Riccardo Toffoletti a Ettore Guatelli, ma ad alcune analogie che accomunano l’attività di quest’ultimo con quella condotta dal Centro studi Nediža, seppure in diversi ambiti di interesse: l’assumere il proprio territorio e le dinamiche che lo coin- volgono come punto di partenza per le proprie riflessioni e i propri studi; l’attenzione per la “storia minima” delle persone e per la dimensione del quotidiano; l’approccio multidisciplinare che - se da una parte rende difficile incasellare il proprio lavoro in una o più attività di ricerca codificate - è forse proprio l’elemento che conferisce immediatezza e capacità comunicativa al risultato del proprio fare. La mostra Dentro i paesi -Valli del Natisone 1968 sarà ospite del Museo Ettore Guatelli fino a domenica 8 giugno. Il Museo è aperto la domenica e i giorni festivi dalle 10 alle 12 e dalle 15 alle 18. Maggiori informazioni al sito internet www.museogua-telli.it. Redni občni zbor kulturnega društva Ivan Trinko Redni občni zbor Kulturnega društva Ivan Trinko, bo na sedežu društva v ulici IX Agosto 8 v Čedadu v sredo, 21. maja ob 12.00 uri v prvem sklicu v četrtek, 22. maja ob 18.00 uri v drugem sklicu Dnevni red: - Poročilo o delovanju v letu 2007; - Odobritev obračuna za leto 2007; - Program delovanja za leto 2008; - Odobritev predračuna za leto 2008; - Razno. L’assemblea ordinaria dei soci del Circolo di cultura Ivan Trinko avrà luogo presso la sede sociale di Cividale, via IX Agosto 8 mercoledì, 21 maggio alle ore 12.00 in prima convocazione giovedì, 22 maggio alle ore 18.00 in seconda convocazione Ordine del giorno: - Relazione sull attività anno 2007; - Approvazione bilancio consuntivo 2007; - Programma di attività anno 2008; - Approvazione bilancio preventivo anno 2008; - Varie ed eventuali. Aktualno Da sinistra De Cillia, Perona, Buvoii e Momigliano Levi, sotto Nevenka Stoha Convegno dell’Istituto friulano per la storia del movimento di Liberazione Resistenza e minoranze, un filo rosso nella storia L’esigenza di garantire i diritti linguistici come diritti fondamentali di cittadinanza è stata ima delle prerogative della Resistenza italiana. Su questo tema l’Istituto friulano per la storia del Movimento di Liberazione ha organizzato un convegno che si è tenuto giovedì 8 e venerdì 9 maggio a Udine. Si è cercato di dare, nel corso degli interventi, una visione che riguardasse anche altri movimenti partigiani (ecco la presenza di relatori che hanno illustrato la realtà catalana e basca rispetto alla lotta contro la dittatura franchista) e con riferimenti ad altre comunità linguistiche, come quella occitana e della Valle d’Aosta (ne ha parlato Paolo Momigliano Levi), oltre che a quella friulana, slovena e germanofona. Il convegno si è aperto giovedì con le introduzioni del segretario dell’Istituto, Alberto Buvoii, e del presidente Luciano De Cillia, e con i saluti della professo-ressa Silvana Schiavi Fa-chin e del presidente del-l’Arlef Lorenzo Fabbro. Quindi il prof. Gianni Perona, dell’Università di Torino, si è soffermato sull’intreccio dei problemi politici e linguistici nelle zone di frontiera, rilevando tra l’altro come “a porre il problema del federalismo furono, durante la Resistenza, le minoranze linguistiche e religiose”. Già nel dicembre 1943, per altro, un gruppo di antifascisti redasse, in Piemonte, la “Carta di Chivas-so”, un elemento portante della quale fu il riconoscimento della “libertà di lingua” come “condizione essenziale per la salvaguardia della personalità umana”. Su questo tema si è incentrato, nel corso della seconda giornata, l’intervento di Marco Stolfo. Di lotta di Liberazione e questione friulana ha parlato Donato Toffoli. Un argomento nel quale si inserisce anche la presenza della comunità slovena in Friuli da una parte e l’Esercito di Liberazione jugoslavo dall’altra. Illuminante un episodio citato da Toffoli: in una riunione del 1943 con diversi militanti comunisti sloveni e italiani, Jože Srebrnič, militante comunista e deputato del Parlamento italiano sostenne che “si poteva costituire uno Stato comprendente gli sloveni e i friulani che si bilanciavano come numero”. Sull’antifascismo e la Resistenza slovena di fronte al problema della lingua è intervenuta la storica Nevenka Troha. Al centro del suo contributo l’occupazione della Slovenia centrale nel 1941, con la quale gli sloveni si resero conto che “i Paesi occupanti non erano interessati al mero ampliamento del proprio territorio, bensì che il loro obiettivo finale era quello di cancellarli come popolo, a costo di annientarli fisicamente.” Ma vincendo contro nazismo e fascismo, il popolo sloveno si mantenne in vita ed ottenne una prima forma di identità statale. Tra i relatori anche la storica Mila Orlič che ha affrontato le problematiche legate alle comunità nazionali in Istria tra il fascismo, la guerra ed il dopoguerra. Una storia che vede coinvolti italiani, sloveni e croati “in un secolare rapporto di convivenza, spesso tutt 'altro che pacifico, sotto varie forme di governi e di domini territoriali.” La pluralità, i diversi modi di vivere una lingua ed un’identità, stanno anche qui alla base di un periodo complesso, che ha avuto strascichi nel corso della Guerra fredda e fino ai giorni nostri, lasciando non poche cicatrici nelle varie comunità. Ma se oggi il riconoscimento delle differenze linguistiche e culturali viene nella maggior parte dei casi sostenuto lo si deve anche a chi, durante la Resistenza, si batté contro lo Stato accen-tratore, difendendo il valore delle differenze. (m.o.) Demonizacija se ne izplača Italijanska, evropska in tudi ameriška desnica imajo nekatere skupne programske iztočnice, nakar ima vsaka država svoje specifike. Če se omejim na Italijo in Evropo, bi poenostavil skupne argumente desnice z naslednjimi točkami: a) Varnost, boj proti kriminalu in strog nadzor nad priseljenci. b) Redukcija davkov, manjši javni izdatki, debiro-kratizacija države. c) Mobilnost pri zaposlovanju, prosto tržišče, ki pa se združuje z državnimi protekcionističnimi posegi in z državno pomočjo. č) Pomoč družinam, ki naj ostanejo tradicionalne, nasprotovanje partnerskim zvezam in ostalim oblikam družinskega življenja. d) Povezava s katoliško etiko (Italija). Posebnost italijanske desne koalicije je Severna liga, ki zahteva federalno ureditev države in to predvsem na davčnem področju. Posebnost Lige je možna zaradi velikih nesorazmerji, ki vladajo med severom in jugom Italije. Liga ima še vrsto drugih zahtev, saj je imela v svojem dvajsetletnem obstoju pomembno vlogo pri preoblikovanju italijanske desnice, njenih vrednot in programov. Z desnico se ne strinjam: po svoji kulturi, miselnosti in političnih izbirah. Menim pa, da komentatorji, ki se z desnico ne strinjamo, delamo veliko napako, ko demoniziramo Berlusconija in njegove zaveznike. Obstajajo točke, ki so vredne kritike, začenši z nikoli rešenim Berlusconijevim interesnim konfliktom, vendar je možu treba priznati, da mu je po podjetniških uspehih uspelo biti petnajst let protagonist italijanske politične scene in zgodba se sploh ni zaključila Pred tednom je četrtič prisegel kot predsednik vlade. Desnica ima v parlamentu in senatu večino, kiji omogoča petletno vladanje. Nakar ni rečeno, da ne bo Berlusconiju uspel še “skok” TrasFormAzioni, stimoli per il territorio Nasce nelle Valli un’associazione che si propone di attivare progetti su base locale Nasce nelle Valli del Natisone una nuova associazione. Si chiama TrasFormA-zioni ed è frutto della tenacia e progettualità già intrapresa da un gruppo di persone attive sul territorio, con la volontà di stimolare l’apprendimento attraverso approcci diversi, con l’intento di sviluppare il territorio attraverso la trasformazione dello stesso. Come evidenzia la presidente dell’associazione, Mariarosa Bucovaz, “il nome è stato scelto perché racchiude in un termine unico le nostre tre priorità: apportare trasformazioni che arricchiscano tutti, attraverso la formazione e lo sviluppo di azioni positive sul territorio.” La sede è situata nel comune L’Associazione TrasFormAzioni organizza l’incontro promosso dalla segreteria regionale di Cittadinanzattiva movimento di impegno civico di tutela dei diritti Venerdì 16 maggio dalle 20.15 a San Leonardo presso la Sala del circolo assistenziale (vicino al campo sportivo) Si parlerà di: Tribunale per i diritti del malato, Procuratori dei cittadini, Giustizia per i diritti, l^cuola^ticittadinanzattiva di S. Leonardo, dove l’associazione ha già attivato, in collaborazione con l’amministrazione comunale, un lavoro di rete v Kvirinal na mesto predsednika republike. Demonizacija Berlusconija je nekoristna, ker onemogoča resno analizo vzrokov in sposobnosti, ki so omogočili desnici in njenemu vodji, da je bila po padcu prve republike in KD tako uspešna. Italija se pretežno obrača k desnosredinskim opcijam. To je področje, kjer so lovili glasove KD, Craxijeva PSI in drugi zavezniki prve republike. Vendar Berlusconi ni bil le pasivni nadaljevalec tradicije. Mnogi mu očitajo, da je le dober prodajalec, vendar je uspešnost prodajalca odvisna od tega, kako zna dojeti potrebe kupcev. Berlusconijev uspeh ima veliko senčnih plati, treba pa mu je priznati tudi intuicije. Kot gradbenik je razumel želje novih klientov iz takratnega srednjega sloja. Več založnikov se je v Italiji poskusilo s televizijo, uspelo pa je samo Berlusconiju. Pri tem se ne smemo omejiti na podporo Craxija in raznih sumljivih prijateljev. Berlusconi je vpeljal model komercialne televizije, ki je prelomil s tradicijo RAI in uvedel produkte, ki v dobrem in slabem pogojujejo medijsko in kulturno sceno. Razumel je odločilno moč televizije v politiki in jo najprej ponudil prijateljem, nato jo je uporabil zase. Globinsko se je spremenil odnos med politiki in državljani. Ko je vstopil v politiko, je Berlusconi razumel dobre in slabe lastnosti velikega števila ljudi na severu, ki so že izstopili iz starih gospodarskih modelov fordizma, tovarn, uradov in javnih služb ter živeli kot samostojni delavci, mali podjetniki, obrtniki, skratka, samostojno, mobilno in ogroženo. Berlusconi je prisluhnil Bossiju in Severni ligi ter vsrkal v svojo stranko zahteve in programe gibanja, ki je zraslo iz globine “severnega čutenja”. Istočasno je odmrznil skrajno desnico, staro MSI in omogočil Fini-ju kopel v Fiuggiju. Nikoli pa ni dovolil, da bi ga zavezniki prerasli. Privilegiran odnos ima Berlusconi z Bossi-jem, ker mu je politično in kulturno najbližji. Že od vsega začetka je nova desnica pričela nabirati glasove med zelo različnimi sloji: od delavcev, do samostojnih “nosilcev ddv”, obrtnikov, malih in srednjih industrijcev. Na zadnjih volitvah so volili Severno ligo osveščeni delavci in to tudi taki, ki so se do včeraj odločali za levico. K Bossiju so pristopili celo sindikalni predstavniki. Skratka, desnica je danes teritorialno zasidrana sila in ne le televizijski šou. Postaviti vse to v okvir televizijskega poneumljanja množic nima velikega smisla. Ne bomo se vrnili h Gu-tenbergu in niti k didaktični televiziji Alberta Manzija, ki je učil Italijane pisati. Vprašanje je: kakšni so lahko alternativni predlogi desnici, ki lahko s časom postanejo zmagoviti in prevzamejo mesto tiste politike in politične kulture, ki jo je zarisal Berlusconi s sodelavci? Tu gre za biti ali ne biti reformizma in levice. per la realizzazione di diverse attività. È già in fase avanzata l’organizzazione di laboratori per il doposcuola per la prima classe della scuola media di S. Leonardo, mentre a S. Pietro al Natisone, in un giardino del centro, nel corso dei mesi estivi si terranno laboratori di attività ludica e letteraria durante il sabato (dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 18), destinati a piccoli gruppi di bambini dai 3 ai 10 anni (per informazioni e prenotazioni si può telefonare al numero 366.3156090). Chi volesse collaborare alle future attività, come educatore o altro, può inviare il proprio curriculum via mail all’indirizzo: info@trasformazioni.org. L’ANPI informa km il ■ il ii\/i 11 iu La celebrazione del 63° anniversario della Liberazione a Udine è stata preceduta da circa 40 cerimonie in tutta la Provincia, con un’alta partecipazione di cittadini e autorità civili e militari. Nel capoluogo un lungo corteo ha percorso le vie della città alla testa del quale precedevano la bandiera del Comune di Osop-po decorata di M.O. al V.M. per il 1° Risorgimento ed i gonfaloni delle città di Udine decorato di M.O. al V.M. e quelli di Cividale del Friuli e di Tol-mezzo in Carnia decorati di M.A. al V.M. per la Resistenza. Seguivano i medaglieri dell’ANPI, dell’APO, del-l’ANED e delle associazioni combattentistiche. Alla celebrazione ha preso parte il candidato sindaco della sinistra prof. Furio Honsell, successivamente eletto, al ballottaggio, alla carica di primo cittadino della città di Udine. Alla deposizione delle corone al tempietto dei Caduti in piazza Libertà e al monumento dedicato ai 3463 Caduti della Resistenza friulana hanno reso gli onori militari un picchetto armato delle F.F.A.A. e la banda militare della Brigata Alpina “Julia”. Le orazioni sono state tenute dal prof. Sergio Cecotti, sindaco uscente di Udine, dal prof. Alberto Buvoii dell’Istituto friulano per la storia del Movimento di Liberazione che ha tra l’altro detto: “la Resistenza, oggi, deve essere considerata - come lo è -qualcosa di vivo e attuale. Essa è la rivolta dell’umano contro il disumano, è stata l’idea e la speranza di un’umanità più giusta e libera”, dal comandante partigiano Pietro Pascoli e dal ricercatore universitario prof. Paolo Ferrari dell’Università di Udine. A conclusione della cerimonia la sezione ANPI di Udine ha dato vita all’iniziativa “Resistenza in festa”, un momento ricreativo e di incontro al fine di invitare i più giovani ad iscriversi all’ANPI. Aktualno Videnška univerza “odkriva” Slovenijo Izlet študentu slovenskega jezika Il punto sul monitoraggio dei plantigradi Dieci esemplari di orso nel Tarvisiano e nelle Valli V parložnosti »mostu« 25. obrila študent, ki se učimo slovenski izik na Videnški univerzi, smo šli na izlet v Slovenijo. Pod vodstvom lektorice Polone Liberšar smo se v petak zjutra iz Gorice napotil’ v Postojno, kjer smo se razdelili na dva tropa: tisti, ki so že obiskal’jame, so šli gledat bližnji Erazmu grad, drugi so se pa ogledali podzemske lepote. Erazmu grad je biu v 13. stuolietju pred adno jamo (parbližno kakor grad in cierku na vhodu Landarske jame) an donas je obiskan in poznan zauoj legende, po kateri naj bi biu v 15. stuolietju skrivališče poznanega raz-buojnika Erazma Luegerja. Popudan smo preživieli v Ljubljani an smo se sprehajal’ po miestu. Ustavli smo se na targu, ki nose ime slavnega slovenskega poeta Franceta Prešerna, avtorja “Zdravljice”, na Tromostovju an na taržnici pod portiki. Ljubljanski dan smo zakjučli z vičerjo par Sokolu z domačimi jedmi: juha, čevapčiči an palačinke. Potlè smo šli spat v star paražon, ki so ga prestrojil’ v mladinsko pre- nočišče. Drug dan smo preživiel’ v naravi, se prave med Bohinjskim an Blejskim jezerom in s sprehodom do slapa Savica. Med potjo v Kranjsko goro smo se ustavili v Vrbi, kjer smo obiskali rojstno hišo Franceta Prešerna. Zadnji dan so posvetil’ pričevanj am iz parve svetov- ne vojske. Iz Kranjske gore smo se vozil’ po gorski še zasneženi ciesti an smo obiskal’ rusko kapelo, ki so jo ruski paražonierji zazidal’ v cajtu parve svetovne vojske. Potlè smo se spliezli na prestor, kjer izviera Soča, rieka o kateri je puno pisu poet Simon Gregorčič. V poeziji “Soča” je pre-rokovau smart tavžintu su- dadu, kri katerih se je izlila v Sočo in jo “poardečiela”. Na zadnjo smo v Kobaridu obiskal’ muzej parve svetovne vojske in kostnico italijanskih sudadu. Izlet je biu na adni strani moment razvedrila pred izpiti, na drugi nam je dau parložnost odkrit an lievš poznat Slovenijo, kije takuo blizu nam, a je ne poznamo dost. (ib) Durante il convegno sulla "Gestione sostenibile transfrontaliera delle risorse faunistiche", tenutosi il 10 maggio a Udine, gli esperti della Regione e dell'Università di Udine hanno ricordato le fasi del progetto di monitoraggio della presenza degli ungulati e dei grandi carnivori nel Friuli Venezia Giulia. Per quanto riguarda la cattura dell'orso bruno, che ha consentito di dotare gli animali di un radio-collare per seguirne gli spostamenti e le abitudini, essa ha interessato due esemplari, entrambi incontrati nelle Valli del Natisone tra marzo e aprile dello scorso anno. I due plantigradi sono stati seguiti e studiati, uno fino ad ottobre, quando è stato abbattuto in Slovenia, l'altro fino a gennaio, ed è stato possibile individuarne la tana utilizzata per il letargo. Negli ultimi quattro anni sono stati notati almeno dieci esemplari di orso bruno, nel Tarvisiano e nelle Valli del Natisone. Il Cipa.at in collaborazione con la Kmečka zveza-Associazione Agricoltori organizza una visita guidata a AZIENDE AGRICOLE IN SLOVENIA Sabato 31 maggio 2008 PROGRAMMA ore 6:00 Partenza da San Pietro al Natisone ore 9:00 az. agr. Erjavec (Ivančna Gorica) -frutta, marmellate, succhi e aceto (visita e degustazione) ore 10:30 Visita alla città di Ljubljana ore 13:00 Škofja Loka - pranzo presso trattoria ore 15:00 az. agr. Bogataj (Gorenja vas) - allevamento bovini, formaggi (visita e degustazione) ore 17:30 az. agr. Cufank (Begunje na Gorenjskem) - fragole, sciroppi e succhi di fragole (visita) ore 19:00 Malborghetto-Valbruna - cena presso agriturismo ore 22:00 Rientro a San Pietro al Natisone Per le prenotazioni e per ulteriori informazioni dal lunedì al sabato dalle 8:30 alle 12:30 rivolgersi a: Kmečka zveza-Associazione Agricoltori, ul/via Manzoni, 31 _33043 Čedad/Cividale del Friuli _ tel. e fax 0432 703119 _ e-mail: kz.cedad@libero.it Šindik anu delawci kumiina Domžale so parsle videt Rezijo Šindik anu delawci kumù-na Domžale, ka to jè dan tàrg blizu Ibjane, ni so bili tu-w Reziji w čatartak 8 dnuw maja. Šindik od Domžale, Tone Dragar, wsaké lètu 8 dnuw maja an ma njaga din anu wsakè lètu an nareja kej wkop ziz delawci od njaga kumiina. Litus ni so zbrali za prit vidét Rezijo za jo poznat bujše. Ni so bili ričavani tu-w sede od Parka ta-na Ravanci anu ito ni so mugle poznat ito ka jè tu-w Reziji. Sindik anu šče ne par njeh ni so se nalèzli pa ziz tin ro- zajanskin šindikon, Sergio Barbarino, tu-w municipihu anu ziz njin jè bila pa Cristina Buttolo, ašešor za kulturo. Ito wsak šindik j è pražan-tàl swòj kumiin. Domžale to jè dan kumtin ka ma 34.000 ju-di, so fabrike, škule anu pa karjè čirkoluw anu asočacju-ni ka skàrbijo za kulturo anu za šport. Kumtin Domžale an jè znàn zajtò ki po starin ni so platle te slamaste klabiike, ka se doparajo ta-lètè. Òbadwa šindika sta rakla, da to be tèlu bet lòpu se na-lèst spet kada anu naredit kako rič wkop za se poznat bujše. Za zarobit ni so šle pa gore na Solbico vidét muzeo od brtisarja. (LN) Con il geografo Simon Skvor alla scoperta della Slovenia Sandro Quaglia podarja Simonu Skvoru gradivo parka A conclusione del corso di lingua slovena letteraria organizzato a Resia per esercenti e operatori culturali dallTstituto per la Cultura Slovena e dalla Zveza slovenskih kulturnih društev, lunedì 12 maggio il geografo Simon Skvor, dell’Istituto Didak-tis di Lubiana, ha presentato con supporto audiovisivo la Slovenia. Dopo una prima introduzione di tipo geografico sono state presentate le varie regioni storiche ed i loro aspetti più significativi. Sono stati anche forniti dati relativi alla natalità, all’occupazione, ed altre curiosità quali i nomi più frequenti suddivisi per periodi generazionali, i cognomi più diffusi nell’area del Litorale, i salari medi, gli oggetti più antichi ritrovati sul territorio sloveno: una ruota lignea risalente a qualche mi-gliario di anni fa ed un pezzo di flauto in osso. Uno spaccato della giovane Repubblica che in pochi anni è riuscita a diventare indipendente ad essere riconosciuta come tale, ad entrare in Europa e a presiedere, proprio in questo primo semestre, il Consiglio d’Europa. Passi da gigante grazie anche ad una popolazione molto atti- va, giovane, caratterizzata da un alto livello culturale, dinamica e proiettata verso il futuro. (LN) Menia podtajnik vlade s prve strani Ob parlamentarni razpravi o zaščitnem zakonu za Slovence št. 38 je pripisal “znamenitih” tisoč amandmajev. Menia je vnet zagovornik “pravic” nekdanjih istrskih beguncev, del katerih mu zagotavlja glasove za parlament. Poslančeva propagandna gesla so tudi fojbe ter krivice, ki naj bi jih Slovenci prizadeli Italijanom. V svojih spisih je Menja najdosledneje in čustveno iskreno zagovarjal italijanstvo Trsta in dežele Furlanije Julijske krajine. Kljub nekaterim svojim zelo ostrim stališčem pa je v Rimu od vedno zagovornik Gianfranca Finija, ki se predstavlja v veliko zmernejši luči ter z drugačnimi toni in vsebinami, (ma) Sta per aprire il cantiere di “Cividale 2” Ex area Italcementi, svelato il progetto Una immagine virtuale del progetto “Cividale 2” nell'area ex Italcementi La Banca Popolare di Cividale rivela il progetto “Cividale 2”, uno dei progetti di recupero di aree degradate più importanti mai realizzato in Friuli Venezia Giulia. Nel corso dell’assemblea dei soci, il presidente del gruppo bancario friulano, Lorenzo Pelizzo, ha svelato attraverso immagini virtuali quello che sarà l’esito del poderoso e articolato lavoro di ripristino e riqualificazione dell’area Italcementi, 70 mila mq di un sito industriale dimesso da 30 anni dal gruppo bergamasco che attualmente figura nel lungo elenco degli “ecomostri” disseminati in tutta Italia. Tale progetto scaturisce dalla necessità di reperire nuovi spazi per far fronte alle esigenze di crescita della banca cividalese che solo nel 1995 aveva inaugurato la propria sede centrale in piazza Duomo. “Da uno studio sulla logistica era emersa la carenza di spazi sia attuale che prospettica - ha dichiaro il presidente Pelizzo -, per cui, nell’intento di concentrare tutte le attività in un unico centro direzionale, si è individuata l’area ex Italcementi di Cividale per un nostro più funzionale insediamento”. Ma la banca non ha pensato solo a se stessa. Il progetto elaborato dall’architetto monfalconese Francesco Morena prevede, infatti, un’articolazione dell’area in quatto siti: il centro direzionale della banca e la sede della società partecipata Help Phone (cali center che impiega attualmente 150 addetti), un centro commercia- le di medie dimensioni e una struttura per attività riabilitative e fitness, una zona residenziale e uno spazio per l’alta formazione dove - si auspica - possa trovar sede l’istituenda facoltà di archi- tettura dell’ateneo udinese. “Il nuovo complesso urbano è stato concepito in modo tale da inserirsi organicamente nel tessuto cittadino creando una connessione armonica tra il centro storico e la proiezione a nord di Cividale”. Il consiglio comunale ha approvato il piano particolareggiato e ora si va completando l’iter procedurale per passare alla definizione esecutiva dell’elaborato tecnico. Verrà modificata la viabilità cittadina, saranno creati oltre 1200 parcheggi per lo più interrati, non mancheranno ampie aree verdi, il tutto in un armonico e rispettoso affiancamento al centro storico della città ducale. Ma ciò che più conta, si elimina un poderoso complesso industriale degradato che incombe da troppi anni alle porte di uno dei più suggestivi centri storici del Nordest. Vi procederà entro Testate la ‘Tabogan’ srl, un’immobiliare partecipata dalla stessa banca che conta di realizzare l’intero progetto entro tre anni dall’avvio dei lavori. Piuramaura Učiteljica Anna Bernich z nekaterimi otroci, s šindakam Manzini an poslancem Carlom Monai s prve strani Natečaj Naš domači jezik seje rodil malomanj petnajst liet odtod na iniciativo špie-tarske kamunske uprave. Njega namien je biu daržat živo našo domačo sloviensko besiedo, spodbudit vse naj guorijo po sloviensko, pa tudi pokazat, kakuo je uriedan an bogat naš jezik an predvsem kakuo je bogat sviet, ki se v njem skriva. Zadnje štier lieta, z novo kamunsko upravo, so konkorš zamar-znili an pozabili nanj. Lietos so ga spet oživieli an je imeu pru liep uspeh. Vpisalo seje, kot rečeno, 13 otruok an te velikih an 5 skupin. Ne samuo število pa tudi kvaliteta diel, ki smo jih poslušal, je bila vesoka. Po pomienu, po strukturi besedil an tudi po načinu podajanja, saj so bili tako učenci tretjega razreda an tudi nekateri odrasli pravi igrauci. Številna publika je zelo uživala še posebno ob poslušanju najmlajših, ki so svoje dielo napravili z vso resnostjo, so nam poviedali marvice iz zgodovine naših vasi an diela na kmetiji, prikazali tudi simpatično prav-co od Piuramavre an sevieda so tudi zapieli. Prva je šla pred mikrofon Anna Banelli iz Barnasa, ki je poviedala pravco od petelina an kokoše, za njo nje brat Giovanni, kije natanko opisu vse kar ima njega nono v klieti an še sestra Orsola, ki je oživie-la spomin na znano barnaško bando. Vsi so bili zelo pridni. Potle so bile skupine: ta parvi so paršli otroc 3. osnovne šuole iz Špetra, ki jih uči Anna Bernich z njih veselo pravco od Piuramavre an so bli narbuojši. Za njimi sta se preperjala Lidia an Renzo, so zapieli otroški zbor dvojezične šuole Mah lujerij an zbor Pod lipo, na koncu sta Margherita an Stefania za-piele novo piesam Krivapete. Potle so adan za drugim šli pred mikrofon Claudia Sala-mant, Adriano Gariup, Anna lussa, Guido Qualizza, Luisa Battistig, Valentino Florean-cig, Andreina Trusgnach, Aldo Clodig, Marina Cemetig an Piet o Gariup. Vsi kupe so nam ponudili dvie ure obiune dobre an živahne predstave. An žirija, v kateri so bili Giuseppe Chiabudini, Ferruccio Clavora, Bruna Dorbolò, Firmino Marinig, Giovannino Osgnach, Pietro Qualizza an Ada Tomasetig, ni imiela lahkega dieia. Vsak, ki je intelektualno pošten, muora priznati, de se je na vsem večeru poznalo pomembno dielo, ki ga opravlja dvojezična šuola s pomočjo družin, sevieda, an tudi slo-vienske kulturne organizacije po naših dolinah. Tistih “branilcev” našega dialekta, ki se oglašajo samuo po časopisih, se zaganjajo pruoti našim društvom, sami pa nič ne naredijo za naš domači jezik, jih ni bluo ne blizu ne deleč. Lietos glih takuo, ku vsa lieta do seda. N: Ankrat piuramaura je plesala vesela po luhtu gor na Matajure. P: Ta tau, ta tau, Buog je nožiče dau! Aaahhh! N: Oh mama moja! Piuramaura je padla tu potok! An sadà? Je prh ‘na velika nasrecja! Pogled! Kajšan liep brienj je atu, je nomalo čudan, pa ga pokličen! Brienj! Brienj! Nic: Ooohhh! Kaj je rata-lo! Kaj za na žvina pa tista! Hej, kuo stojiš? P: Ahi, ahi, pomajtami, za dobruoto! Nic: Jest san brienj, san aščuškan an me je useč bost an uonjat! N: Nu, nu, če se na ganeš se ugasne priet ku bo tamà! Nic: Uff! Naj bo, naj bo! Oh... hop! Bum! Na gre! Na gre! An sadà? Ki nardim? N: Poklič tiste lipe dol s Ist san Orsola an iman trinajst liet. Ist goden flauto v bandi Čidajski. Mej’ punu useč gost tu bandi, zak se gode usi kupe. Imamo meštra an nas je na puno: mladi an buj stari. Je lepuo. Takuo san bla vesela, kar san zaviedela, de ankrat tut v muoji vasi, Barnas, je bla banda an tu teli bandi je godu tut muoj nono Mario. Je ries, vesta. Kar mej’ mama pravla san šla prašat nonuna, ki ima trianosandeset liet, kuo j’ bila banda barnaška. Poslušajta, ka mej’ pravu. U Barnasu je bla banda. Idea je bila prijet od Pre Pier-na, kije bil parvi fondator, an potle so mu pomal Vittorio Borghese an Felic Urli, ki so bli te stari od bande. Banda je začela priet ku se je muoj nono rodil, on je začel gost, kar je imel dvajst liet. Sada so živi samuo trijé: Mario Scrignaro, Elia Costaperaria an Italo Muloni. Lieta 1914 Pre Pieri je paršu za kaplana v Barnas. Je bla ujska an potle ritirada od uojaku taljan-skih an usi vasnjani, ki so mogli so utekli u Toscano an po druzih kraju. Po ujske so se uarnil nazaj. Tenčas Pre Pieri, ki je bil an on profugo, za pasjon, kije meu an z njega dobro voj o je pensu za luošt gor bando. Je prašu use Špietra, tiste so stare an pametne, šigurno ti bojo po-male! Nic: Lipeeee! Lipeeee! Pujta gor alè, je padla piuramaura! Av, Lou: Alè, ben, nu! Oh... hop! Bum! Na gre! Na gre! An sadà? Ki narmo? tiste mlade an te stare od vasi, ki so tiel se luošt kupe za gost tu bando. Antada z njega sudmi je kupu strumente. So se lepuo navadli gost nih dvajst. Kar je bila druga ujska 1939-1945 banda se je usta-vla, zaki godci so bli klicani za uojake. Tisti, ki so šli u Rusijo so nesli za sabo an strumente an potle, kar je paršla ritirada so se uarnil brez nič. Nie bluo sudu an so nardil domando "allo stato italiano” za pomat nazaj kupit strumente. So parsli šenkani tri-stuo taužent lir, de so kupil strumente an še bas "in Fa" an adan "in Si”. Takuo banda po ujski je spet začela gost, an druz so se parluožli. Ljeta 1952-1953 je bluo šele puno mizerje. Te-krat puno mladih od bande so šli po sviete dielat, kar so mogli, za zaslužit kajsan frank za pošjat damu mater an oči. Takuo je genjala banda. Vittorio je bil meštri od Muzike an je učil. Felic je biu diretor. Tle van dan use imena od godcu an strumente, lei so godli. Klarini: Costaperaria Luigi (Vigiut Botegar), Costaperaria Elia, Causerò Renzo, Muloni Italo, Pinatto Renzo (Suoštar), Pittioni Carlo, Scrignaro Mario Kornete: Bellida Luciano, N: Daj, daj, tisti škrati, kuo lietajo gor an dol. Primita jih za srajce! Ma, Lu: Stara baba rapo-ti, zguoda ustane srat leti, dol počepne puk nardi, kar gor ustane use smardi! Mi smo škrati, smo askačeni, nan je useč runat dušpiete! Nic: Nu, nu, pomajta an vi, niemamo cajta! Ma, Lu: Alé ben, nu! Oh... hop! Bum! Na gre! Na gre! An sadà? Boreanaz Mario (Cantin), Borghese Vittorio, Causerò Ernesto, Galanda Mario, Si-monitti Nino, Urli Felic Trombon: Jakop Ottavio (Lukca) Kuartin: Filaoro Pio (Pol-tes) Bombardin: Specogna Egidio Bas: Bellida Vittorio, Borghese Maurizio, Dorbolò Giuseppe, Luigi Mulig (Vigiut Polonie) Tambur: Bevilacqua Tiglio Piate: Bevilacqua Tiglio Gennis: Scrignaro Remo, Sittaro Rodolfo, Sittaro Beppino Prove so runal du kanonik. So nardil stanco sami ta pod faružan; taz dol priet je bila usa skala. Prove so runàl kar diretor je vizu, de su klicani Ki narmo? N: Je buojš, če pokličemo lesice, ki so takuo modre an frišne! Lesice! Lesice! Je, Gr: Lesica an lesjak sta šla po tabak, tabaka nie bluo, sta sniedla mesuo! Mi smo lesice, smo ardec-je an modre! Nic: Nu, nu, pomajta an vi, niemamo cajta! Je, Gr: Alè ben, nu! Oh... hop! Bum! Na gre! Na gre! An sadà? za gost po kajšnin kraju an tu ole je bluo narvič krat poljete an u jèsin. So godli ni-mar po koncu tut kar so runàl prove. Nie bla divisa. So bli obliečeni čedni, usak kar je imel, ku kar se gre u sen-jan. “Smo mijel klabuk an busta za muziko samuo zadnje lieta.” So godli piesmi od cierkve, kar je bil Žegan an precesija, ki so nesli po vasi Sveto Marijo. U Barnasu so godli za Svet Jožof an za Rožinco na 15. Avošta. Po precesiji so godli vasnjane puojce. So godli, kar je bila inauguracion od laterije an za 25°. "Nie biu sviet ku donas. Kar smo gen-jal gost čečate nieso paršle za nan: mi smo šli pit an one pa damu”. So hodil gost tuk su prašal, kar so bli goduovi, po vaseh Ki narmo? N: Oh no! Je manjkala samuo tista namarna bazovi-na! Mi: Jest sam bazovina, uonjan an use pomaglan! Nic: Nu, nu, pomaj an ti, niemamo cajta! Mi: Alè ben, nu! Oh... hop! Bum! N: Kar je previe je previe! Pokličemo vietar! Vietar! Vietar! Ooohhh! (Pride spičamiš) N: Kaj tuole? Pudgana? Ma: Kuo je čarin! Lu: Kuo je gard! Gr: Pum! Ma: Na zna hodit! Mi: Je spičamiš! Ja: Jest sam spičamiš, cieu dan spijem, an ponoč van-dran an rapotan! Ne, ne, ne, na more pomat! N: Nu, sa nie takua slab. An on more ki narest, sa zna redit svojo družino, je bar-dak! Ni: Alè ben, provajmo! Oh... hop! Nediških dolin an blizu v Laške: Priešnja, Rualis, Grupi-gnan, San Mauro, Premar-jah, Tojan, Prestint, Žira. "Se zmisnin ankrat smo šli an u Goricu an u Pordenon za "fe-sta degli Alpini". Tenčas nas je peju Deganut, kije meu an amerikanski kamion. Nas je peju an na Matajur. Kar smo godli no malo deleč so nas uozil z uozan s konji, če ne smo šli z bičicleto”. "Ankrat smo se zabil nest partiture (Inno di Mameli), ki so ga prašal za gost, an so pe-jal adnega od bande damu z lambreto po spartituro. Dru-gu voltu smo šli par nogah z usijen strumentan daj via gu Tarbi za inauguracion od zuonuovu. Tan so nam par-nesli an cendier vina, ki smo ga pil s’korcan” mej’ poviedu Elia. Kar banda je šla gost so plačal kiek diretorja. Tisti sudi so bli an za zastrojit strumente, godcan pa so dal za pit an zajest. "Smo paršli damu zdravi, veseli an opiti. Tela je bila nasa plača”. An jest, kar san finila tuole dielo san se nomalo opila zak muoj nono, za Ion, mej’ stuoru popit muoj parvi bičerin žganja, nareto uoz čariešnji. Vas lepuo zahvalin Orsola Banelli ■nači Izik Juppiii! 3. razred - Špeter Banda barnaška V skupini te najmlajših je na parvo miesto paršla Orsola Banelli Kuo so otroci tretjega razreda iz Špietra rešil Piuromauro, kar je bla padla v patok Naš domači jezik novi matajur Četrtek, 15. maja 2008 Naj živi naš domači jezik it v j v • • »7 novi matajur 7 Nas domaci jezik. / Naše sadje V prostoru, kjer živmo smo ries srečni, de lahko vi-demo, kuo gre cajt nap ri ne samuo na kolendarje. Po naših njivah an grivah, kjer je še kajšan, ki skarbi za daržat čedno, ušafamo pu-no sort sadja, ki cvedè an zdrelieje skuoze vsè poliet-ne miesce an tist, ki se za-stope vie lepuo, ka’je z’adan cajt kadar se začne pisat. Nie puno liet od tegà od kar po naših vaseh nieso viedel, ki pride ree kupit j a-buko al pa hruško, zatuo ki sude so judje nucal samuo za kupit sù, cuker an oje. Zatuo je vsak dobar gaspo-dar nasadil tako drievje, de ga previda za sadje skuoze cielo lieto, takuo de vsaka sorta je imiela nje cajt. Vic krat, kar san poslušu kakega človieka nomalo parlie-tih pripovedovat kako zgodbo, namest de bi jau “je bluo maja al vošta”, je raj jau “so se glih začenjale Dreže pisat” al pa “Napul-jone so ble že debele”, al ki takega. Tekrat, ku sàda, nieso ble lieta vse lepe an sadje nie paršlo nimar debelo an gladko. Pobral pa so ga vsednò, tako ki je bluo an nesli damu, kjer so ga prebral. Tiste liepe so vebral za pejat v saboto na plac du Čedad, potlè so diel na stran tiste za ga jest tan doma. Tiste buj drobne al otučeno so pa stukli an zmastil za vedielat mošt, de bojo imiel možje za žejo pregnat an de bojo pile ženč an otroc. Poliete, kar je bluo puno sonca, so ga bli vajeni tud zriezat an diet sušit na velike liese, takuo de so imiel roščieje za jest pozime kar nie bluo druze-ga sadja. Narbuj parljubjeno sadje po naših dolinah mislem, de so ble nimar čeriešnje, zatuo ki so zaries dobrè pa še narbuj zatuo ki so te parve. Od te parvih ranih sort do te zadnjih, ki so ble Čarni-ce, je šlo od miesca maja do svetega Ivana. Telega cajta so ble vajene bit že zdriele an na sorta jabuk, ki so jih klical Ivanke an za svet Jakob so ble pa jabuke Ja-kobce. Zad za njim so paršli cimberji te biel, te čarni, te debel, slive, brieskve an takuo napri, deje paršii mie-sac vošt, kar so začele hruške. Te parve so ble Ušeničarce an Kòndole, potlè, oku pù vošta, pa Rožin-ce, Diižinke, Dugorèpke, Rusce an Dragamòne sojih targai pruot koncù miesca. Telega cajta se je bluo vajeno tue Zàbarince za ru-nat mošt. Parve dni šetem-berja se je začelo pobierat kjer se ga je zlò lahkò predalo, zatuo ki je biu te parvi. Potlè pa so šli od kraja pobierat Marùjac, Rezjàn, Kobilčar, Objak an Golac. Na smiemo pozabit dielo klatiču, ki so se pliezli po kostanj ah an klatil griče priet ku so se odparle. Griče so pobral an diel tu taso al pa tu šupo na siiho. Pred Božicjan so šli pa vebierat von z njih kostanj an ga nesli predajat za praznike. Puno sort sadja, ki san jih omeniu bi na ble parmierne za jih predajat donašnji dan, dobrè pa bi ble za vsakega ki ima an majhan sadovnjak oku hiše. Samuo donas, kije nimar buj težkuo ušafat zdravo an sauoritno sadje, se začenja zastopìt njegà vriednost. Pogosto se zgodi, de se raj vsadi tako drievje, ki zrase an rodi hitro puno sadja, pa imà buj potriebo de se ga sledi an de se ga varje od vsake sort boliez-ni s kajšnim strup an. Tud tle par nas, kjer vsak bi lahkò imeu manjku an majhan vart, se vide tan po naših butigah nimar buj pogostu, de ljudje so se parvadli kupovat žeje že oprano an sadje že zriezano na kosè. Tuole nie pru nič čudno, če pomislemo, de se živi nimar buj s silo an vsaka rieč je vriedna samuo, če nam na store zamudit previe. More bit, de smo zgubil pravi pomien cajta an gledamo prepogosto na uro... Valentino Floreancig čiešpe an se je targalo Na-puljòne an Butièrje za jih nest predajat. Čiešp po navad je bluo puno, kar so ra-tale, zatuo so jih pobieral tu sodè kjer so zauriele an so ble dobrè za skuhat žganj è. Takuo je paršii že cajt za targat grazdùje. Tele dni je bluo puno diela tu kletieh. Vsè posode je bluo trieba lepuo oprat an pregledat za spravt na varno pijačo za celuo lieto. V cajtu grazdu-ja so ble zdriele tudi Tèbu-ke an Moštarce, ki so dajale narbuojš mošt. Ruonke potargane so ostale na drievu obiešene še Oz-mice četud listje je bluo že padlo. Nazadnje je paršii cajt za pobierat kostànj. Parve dni otoberja so skarbiel napravt Rànac za ga nest na plac, Na parvo mesto je za te velike paršu Valentino Floreancig Miesca otoberja pa je biu cajt za targat jabuke Seuke. Targalo se jih je na ruoke al pa s košicjan, de se na pobijejo an kar so jih ve-suval tu košo so muorli die-lat počaso. Kar so jih par-nesli damu so jih lepuo prebral. No malo, če je bluo moc so jih predal, druge pa, tiste ki so ble zdrave, so jih shranil, sa so ble dobrè cielo zimò, uon do Velike Noe. Potlè so ostale za potar-gat še Ruonke, tiste dobrè an lepe hruške, ki so se zaz-dreliele tu sìene. Kar so ble Domacja prepira L. Oh čast Bogu, ka’ s že paršu? R. Kuo, ka’ s že paršu, ki pomeni tuole? L. Pomeni, de navadno vičerjamo ob osmi ur an sada je že deveta an pu. R. Sa ni korlo me čakat, s’ miela povičerjat sama. L. Smo tarje tle v teh hiš, ka se ti zdi pru, de bo jedu vsak sam? R. Ne, ni lepuo, ma sada, ki smo na dva, kje j’ ta treeja, kje j’ hci? L. Ka mene vprašaš, kje j’ hci, sa na vie obedan, kot hod, na telefon telefonaji, an po-prašajo, kje je. R. Telefoni ti. L. Ne ist ji na bon telefonala, san ji že stuokrat povieda-la, de ob osmi vičerjamo an če neeje zastopit, naj diela kar cje. Na telefonin! R. Na znan nucat ist tistih norčij ! L. Na znaš nucat telefonina? Oh Buog te previdi. R. Ne, na znan nucat ne telefonina ne www punto it, pa san paršu do starost useglih. L. Ja ben, bruozar tebe, ki si star, zak čene si biu umaru, se ga navast nucat za tako življenje, kije donas, so pru po-triebni. R. Potriebni, potriebni. Za kajšne judi so potriebni ma venč part jih nucajo za se igrat z njin. Ki nucajo telefonine otroc od pet liet napijej? L. Življenje seje spremenilo muoj ti, je vse drugač, ku kar smo bli mi mladi, tekrat jih ni korlo. R. Tekrat jih ni korlo, zak jih ni bluo. Ma tekrat viš so bli potriebni, kar so ljudje dielal gor po brezieh, po sanožetah, tu host al pa kar so žganje kuhal pod kajšnin čelam al tu kajšnin potoke. Tekrat viš so bli hnu-cu za jin poviedat al so financ okuole. L. S tabo se ne more guorit, kar se cje, ti prideš zmieram le gor na pjačo. R. Ma ki pjača, ki pjača. Žganje ni bluo pjača, ma me-dežina. Tekrat niso dajal me-dežin zastonj an judje so se muorli sami zdravet doma, žganje so ga nucal za se na prehladit, kar so bli potni od diela an fadije, za pomazat kolie-no al člien, če so se udarli par diele, tekrat judje so se potil par diele, se niso hodil potit po diškotekah. L. Ja, ja, jo znaš pravt ti to-jo pravco, ma takuo, ki ti gre pru. Bieš gledat gu britof, boš videu dost jih je podkopanih, ki niso učakal šestdeset liet, zak so se zdravel s tisto me-dežino. Genji pit, genji pit, če češ živiet še kajšan dan an de na zgubiš popunoma pamet, zak jo imaš malo vic. R. Oh lahko de, ma če jo man malo vic je, zak sanjo porniču an ti odkrito povien, de umorjen raj s ponucano pametjo, ku z novo glavo ku ti! L. Špot naj te je, sa na vieš, ki guoriš. Ti si ponucu pamet! Nič nisi ponucu, pjača ti jo je ščedla. Al vieš, de judje mamo čelule tu možgenju an de alkol jih umori an se na zajavijo vic. R. A če je za tiste, bod brez skarbi, zak kar mi jih krepje pu, jih bon imeu useglkih vic ku kajšan. L. Ka gre mene tuole? R. Nisan jau obednega imena. L. Reči se zastopijo brez imen. R. Ben saj je dobro. L. Ni dobro, ne. Ka misleš, de si normal naco. Če si biu deu na mest darva dol pod hišo namest žbaijat cieu popudan okuole, si biu naredu kiek nucnega an sada si biu buojš stau. Se miedhi pravejo, de die-lat stor dobro človieku. R. San zadost dielu mojiga življenja. Tiste pravijo tisti, ki na vedo, kaj je dielo. L. Usi učeni ljudje pravijo, de dielat stor dobro človieku. R. Ja ma tisti guorijo, leu tista muha, ki je stala gor na ruogu uolà an kar jo je druga muha uprašala, ki diela, ji je odguorila: “Orjemo”. L. Genji jo, genji jo za uojo božo, če te bon poslušala boš pridgu do jutre. R. Sa vien, de na moreš poslušat telih reči, na vajajo nič. Dol par Hloc viš, kar se ušafa-ta že zguoda po pet, šest par-jatelc za kapučin, atu viš jo prekleto lomta glavo za pre-luošt kuante, atu boš poslušala an dva dni. L. Pravmo samuo resnične reči, ki se gajajo tle par nas, nas na briga, ka se gaja tu Iraku, ku tebe. Tisti so furešt. R. Ja, an kar gledata II grande fratello, tisti so pa domači. L. Oh Buog se usmil, si pru po starin, sa na vaja an pisku bop vse, kar praviš. R. Pojade ne, stare reči na vajajo nič, važne reči je trieba iti poslušat dol h Hlocju, kar se začneta menta: “Čujiš, pa tista ka živi šele tan par tistin, ne, ne je že šest miescu, ki ga je pustila...” L. Ražon imajo, ražon. Ka misliš, de te mlad bojo vse požgerjal an prenašal, ku mi, ki smo. Cajti so se spremenil puobic muoj. R. Posluši, zaki na greš an ti, boš modernasta an ti bon pomagu narest valižco, takuo bon imeu nomalo mera. L. Bi ti korlo, kene? Pa ne trošti se. Se na ganen, anta de b’ šla proč, s kerin se bon kregala? R. A z usakin, ku vsi, sa se vsi kregajo. L. Ben genjimo, za donas je zadost, je že pozno, pujmo spat. R. Imaš pru ražon, de so se spremenile reči, ankrat s me ldicata ležat, seda me kličeš spat. Lahko nuoc. Lidia an Renzo Gariup Krivapete MI SMO, KRIVA.. KRIVA... KRIVA... KRIVAPETE KAR SE LOŽEMO RATAMO PRESNETE! DIELAMO NAGUOJBE USIEM LJUDEM DOKJER SE NA ZAKRIJEMO PRED DNEN... KRUJASTE SO NAŠE NOGE AN SE OBUJAMO NA ROBE, PLEŠEMO OKU PUNOČI KAR NAM LUNA NA PUNIM SVETI. MARZLE SMO, KU ČARNE KAČE ČETUDI OBLIEČEMO BIELE HLAČE, DUGE AN LIEPE IMAMO LASE PA UMAZANE, DE NA DELEČ SMARDE! MLADE FANTE RADE IMAMO GLEDAMO JIH PELJATI U JAMO, AN KAR LEPUO JIH ZAPEJEMO LEPI ŽUOT JIM OKRAMPLJAMO! NIČ NA STUOJTA SE SMEJATI IN POGLEDITA NA VRATIH, TAM VAS BOMO ČAKALE AN KAR LEPUO ARZPRASKALE ! Margherita Trusgnach, Stefania Rudi Kronaka V saboto, 24. maja nas pejejo odkrivat žeja, ki rastejo par nas V saboto 24. maja naše doline ponudijo kiek posebnega ljudem, kijih čejo od blizu al pa še lieuš spoznat. Posebno idejo jo je imiela prò loco Nediške doline, ki jo je tudi organizala kupe z druženjem Pro loco Furlanije julijske krajine in s turističnim uradom lat iz Spietra. Ka’ se bo gaj alo posebnega? Popejejo nas odkrivat žeja, ki rasejo tle par nas. Ob 10.15 se ušafamo pri koči Solarje (Rifugio Soiarie, passo Soiarie - Dreka), ob 10.30 začnemo pohod. Z nami pride biologa Raffaella Zorza, ki nam bo po pot kazala an pomagala odkrit žeja, ki rasejo tle par nas. Ob 13. uri bomo mogli pokušat Fruhstuck, ki so ga ankrat napravjal tle par nas. Parprave nam ga Maria od gostilne “Alla posta” iz Hlocja. Ob 14.30 puodemo hodit po stazah, kjer so jarki (trincee) an druge ostaline, ki pričajo o parvi svetovni vojni. Ob 18.30 bo v gostilni Alla posta v Hlocju vičerja. Vse, kar nam ponudijo, bo parpravjeno z zejami. Za viedet kiek vič an za se vpisat: prò loco Nediške doline/Valli del Natisone - Ufficio lat San Pietro, via Arengo della Slavia, 1 -Spietar / San Pidtro, tel/fax 0432 727975 - 338 1260311- E-mail: segreteria@nediske-doline.it, web: www.nediskedoline.it. Za se vpisat je trieba plačat 27 evro te veliki, otroc od 7 do 13 liet 17 evro, otroc do 6 liet pa 7 evro (pohod za odkrit an spoznat žeja, fruhstuck, pohod po stazah parve uiske, vičerja). L’incontro in programma per domenica 25 Montefosca in festa per la chiesa rinnovata Comunità in festa domenica 25 maggio, a Montefosca, per il completamento dei lavori di ristrutturazione della chiesa della B.V. delle Grazie e della canonica adibita a luogo di accoglienza per gruppi e per gli usi della comunità. Saranno presenti il Vicario generale dell’Arcidiocesi Mons. Giulio Gherbezza, rappresentanti della Provincia di Udine (che ha concesso due distinti contributi per la realizzazione delle opere) e autorità locali. I parrocchiani si riuniranno prima per la celebrazione della santa messa alle 11, che sarà animata dal coro dei “Nediški puobi” e poi per festeggiare ed esprimere gratitudine all’ente che ha contribuito al finanziamento dei lavori ed a tutti coloro che hanno collaborato alla realizzazione delle opere. I lavori della chiesa, avvia- ti nel giugno 2007, sono frutto di un’iniziativa di alcuni parrocchiani, del parroco don Mario e dai membri del consiglio economico parrocchiale, decisi a dare una sistemazione definitiva alla copertura della chiesa che ormai da molti anni andava sempre più degradando e all’interno evidenziava numerose perdite che avrebbero nel tempo compromesso definitivamente tutta la struttura. Fu così che si decise di chiedere un contributo alla Provincia di Udine. Per quanto riguarda la casa canonica, un ulteriore contributo della Provincia ha permesso di adeguare le strutture e gli impianti idro-sanitario ed elettrico alle più recenti normative ed alla collocazione di una idonea cucina industriale che permetterà di aumentare la ricettività fino ad un massimo di 25 persone che d’ora in poi potranno essere ospitate con garanzie di sicurezza e con le attrezzature necessarie ad una tranquilla permanenza con tutti i comfort idonei e necessari. Ci sono quindi tutte le premesse perchè questo bellissimo borgo montano possa essere visitato da numerosi gruppi che qui troveranno luoghi incontaminati, con sentieri ben delimitati per escursioni lunghe o brevi, sia per bambini, giovani e meno giovani. L’esecuzione di questi lavori è sicuramente un bel traguardo per una parrocchia così piccola e che, anche se molto attiva, non ce l’avrebbe mai fatta senza il sostegno di un contributo provinciale, ente che ha dimostrato così sensibilità verso queste lontane e dimenticate realtà montane. Per ultimo ma non meno importante, il parroco don Mario Qualizza assieme a tutti i collaboratori vuole ringraziare tutte le persone che hanno contribuito alla realizzazione di queste opere ed all’occasione di poter trascorrere serenamente ed in comunità questa speciale giornata. Daniele, laurea in Scienze motorie Papà Lepoldo Bastiancig, mamma Graziella e fratello Michele in posa raggianti, lui, Daniele, ancora teso, forse non ancora del tutto consapevole dopo tante fatiche di avere la laurea in tasca! Era lunedì 21 aprile scorso quando Daniele Bastiancig di San Pietro si è laureato a Gemona in Scienze motorie. Titolo della tesi: Recupero funzionale post-traumatico dell’articolazione del ginocchio dopo la ricostruzione del LCA. Daniele ha approfondito l’elettrostimolazione ese- guendo due studi presso il Centro di biomeccanica di Ci-vidale collaborando con Fred-dy Romano e Andrea Zuliani. Grande soddisfazione e gioia in famiglia e tra tutti quelli che vogliono bene a Daniele. A lui le nostre congratulazioni e l’augurio di tanto successo per la sua professione certo non facile, ma di sicure soddisfazioni! Una bella soddisfazione per Elena Elena Qualizza, Bernadova di Stregna da parte di papà Luciano e Mašinova di Za-ločilo da parte di mamma Giuliana Zufferli, si è laureata nei tempi regolari il 18 aprile scorso presso l’Università degli studi di Udine - Facoltà di scienze della formazione primaria. Una laurea da 106 con i complimenti della commissione e del relatore e con la grandissima soddisfazione di papà, mamma, fratello Stefano e tutti i parenti. Per “Luzia” una grande emozione, per Giuliana anche un sospiro di sollievo, come per tutte le mamme con figli alle prese con esami! Elena non si è limitata a frequentare i corsi all’Università, a preparare la tesi, a studiare... ha continuato pure a frequentare la scuola di danza dove si sta preparando per i saggi del prossimo giugno e dove affianca come assisten- te l’insegnante per le lezioni alle più piccole. Elena spera di tornare a Copenhagen dove ha frequentato l’Erasmus, intanto si sta mettendo in contatto con scuole private per l’inserimento nel mondo del lavoro come insegnante nelle scuole d’infanzia e lingua inglese nelle scuole elementari, nel frattempo non disdegna di lavorare come baby-sitter. Indubbiamente i bambini piccoli le stanno molto a cuore! A Elena complimenti vivissimi e l’augurio che i suoi sogni si avverino... intanto, però, si goda anche questo momento di gioia! «il Z-nnSinb tò-sa-wjpTU-'4Ì®'1') -6St57Wzu*) - warxò, ai\zàt tò-sa-pobarò èarjèàga. 682 Linčlm» sa-narédijo wòs-xlòda, wòz-3eljeza §à; ni-so 683dóub, so kràtcb, wsàki sórta. Tò-ja plòano wòz-3eljéza. A té wòs-ljésu (wòs-ljésu) òli-sa» 6àm «stori» [,*sam zrastò*] tàko; ò-spoienò dan-wàrx (*- wòrx*),-warSìj; zàt o-prlde dabòw, segònt 684 - kb to - à - naà. Tò - a - mure* tbkàj »naliti» no ljéto, ko dvjé, ólipòr maxògàrb („magato*) simpn, sii)A; (*sinke, fiake*) o-sa-ušušt. 685 KOkoš na-djèla jàjca. Petelèi^ ò- kikirika; ò-jinflalà jàjca. 086 AqzAt ni-ja-ložijo pot-klwòjo; a^zàt pot-klwÓJo stojé tri 687 - tjédna. Ai^z.M veljézajo piščata ài* zaplwkajo. Àii to-ma-jin -dàtb jèstb ànu pìtb tau tòsto. Si nò, ni-Jé-krepàtb za-làkotjo 688ài* za-žejo. Kor so sitb, ne» éò »sérjajo ai\ ne-šče. 689 Tòw - Skàlb, kè na-ja jàma, éjtu ni - djélajo pósta. Ò - ja Ba-690šjty‘) anu pliska, kb ni-djélajo njézda. Sàka pliska na-djéla pét -ššst tija, tijaca. [*Z-jàjc pridajo tija*]. 991 òro - u - (*Óre - u -*) Bànu srao-wzéh» mi kostàga. Àn to - wstrclilo dòw-èez data-kostàg, nà-ustrelila saèta, àii o-sa-usu-692št»w kostàg. Ai\zàt so-a-usjéklb, ai^zàt rnàjo - à - rasklàtb ài* majo-loštb tòw-kwótbw; ai\zàt màjo-uzgàtb, ai^zàt majó-warstb» 698(*worstì>» *) pulvìi^ »YÒr *). Aijzàt, kór to-a-kuxano, nì-a-raspà-rajo, aqzàt ni - a - 16žbjo tòw - koàà; aijzàt ni - a - pródajo kowàèo, 694k-on» (k-o*) 3eljézo »purgàwa ànu djèla. 0-djèla lopàta w6ž -3eljéza; ai^zàt ó-Je-mjétb Stiri zvàncika òli Stiri fràaka za-dnó -lopàto; — ànu pbkòna ànu matìka anu splgaka. Tò-ja tw6, kè 696ni-wórtajo dàska (*xlóda*). Ne-zwàrtajo (*-zwórt^jo*) èàsi; aqzàt ne-16žijo ždršbbj, Sa kàk cvekèj, kòr to-njé (*-nì*) Sdrébja. 696 Aqzàt né - zatowèó (*- zatowkó*) z - raàjaii. Ai\ gwàj Je ne - dadó dòw-mbz-dài\ (*dam*)-pàlac; Jé-a-sfrakujàtb (*-zméòkatb*) ólipòr zmQSkatb. 697 MÒS o-jlme dostb legàt. Majó dàra-bakòt (*-xlót*) drenòw òli wòz - drjéna, ai^zàt ne - mu - petàjo (^-petàwajo*) dòw - mbz - Qxa, 698 [*olipàj dòw-mbz-xfbàt,*] olipàj a-xréstajo. Óàsi o-Gli, kòr o-répo-pótb; èàsi o-pazdì zà-fadljo, òli k o-ma tnàso pèza LtéSko*,] òli ko o - uči wiàso. òli za - kàko - rièè. 699 Nancwój raàii-jbtb-spàt ài^ je-rnài^ pjètb ai\ sa - rakomandàtb 700Bóo ànu svéte-Marljb. Zjiitra maii-wstàtb zwóda ai* mà-(+mài|-*) jbtb tòw-xòst; Sè k-o-bódi raràs, antànt raài\-jbtb. 701 Jà-sai^-vìdiw naa-zèca z-fixe, ànu pàs ó-uèiw za-gèi}. 702 Ànu ó-sa-wstàwiw èàsi ài^o-sò-olédiw, J-oii-répàs [*za-gèJi*]; à J-o-vìdiw, kb o-ré pàs, o ó-ufrbw (*ò o-ùèow, o-bjéàow*), kè )b - (*sè -*) to - bó Sè tri Unte pbcè - ai\ - pbcìc (*pbcè ale pbctc*), 708 ni ni - so - a - jèlb. Néj - sa - a - jlme ai* nej - s - a - snjè (*nej - sa - a 704-snjè*), kb ja a - na - mérkai\ tòw-zòba. Mb-na-stórijo góla, Sè k-o-bb-béw ròSt, obéjar\ Spwójo ànimi z-gràsa^ ot-pòwxa òli od-mlše òli ot-pautijàna. 705 Jàzbac o-jjé panòla, ai^zàt ò - ja Sà vesòrja (*vesarja*); èàsi SS pazdt, èàsi ò* Sa »spi, a èàsi ò - leži; ai^zàt to-bježi. 706 Lesìca ai\ lesjàk ni-xòdijo té-za-tjéq. Leslca na-xòdb za - zècaiij. Con l’uncino si tira presso a sè i rami e poi si raccolgono le ciliege. Si fanno gli uncini di legno di ferro: lunghi, corti... Possono essere piegati ad angolo, di ferro o spondini di legno. La gallina fa le uova, il gallo le feconda poi vengono messe sotto la chioccia al caldo e lì devono stare per tre settimane poi nascono i pulcini. Subito bisogna dar loro da mangiare e da bere acqua. Dalle uova degli uccelli nascono gli uccellini. Nel Ban un fulmine ha colpito un castagno che si è seccato. Ora bisogna tagliarlo e metterlo in pezzi spaccati nella carbonaia. Devono coprirla di polvere nera e accenderla. Quando il carbone è pronto devono levarlo dalla polvere con rastrelli di ferro e insaccarlo quando è freddo poi lo vendono al fabbro che gli serve per il suo lavoro. Fa i badili e chiede quattro franchi per badile. Fa zappe, trapani a succhiello... L’asino prende un sacco di legnate dal padrone che ha in mano un bastone di corniolo e glielo dà per le orecchie o sulla schiena. Quando va per la strada, a volte raglia... anche per la fatica del peso che gli tocca sopportare. Stasera andando a dormire pregherò la Madonna e mi raccomanderò a Dio. Domani mattina dovrò alzarmi per andare nel bosco anche se farà freddo. Io ho visto una lepre con le orecchie dritte e il cane la inseguiva. Ogni tanto la lepre si fermava per vedere se il cane la inseguiva. Se vedeva il ca- ne cominciava a correre e anche se fossero stati trecento cani non l’avrebbero raggiunta tanto era veloce. Il tasso mangia pannocchie, a volte riposa a volte scappa. La volpe e il suo compagno camminano uno dietro l’altro: la volpe rincorre la lepre. (Traduzione Bruna Balloch) GIRO DELLA REGIONE FRIULI VENEZIA GMIA INTERNAZIONALE cure Giro del Friuli, decisiva la tappa del Matajur La frazione al croato Miholjevič che poi ha vinto la corsa a tappe Il passaggio dei ciclisti a Ponte S. Quirino (a sinistra) e il vincitore durante la premiazione Secondo le previsioni della vigilia, il Matajur ha regalato grande spettacolo al termine della quarta tappa - corsa sabato 10 maggio - del 46° Giro del Friuli Venezia Giulia, dando un grosso scossone alla classifica generale e consacrando il croato Hrvoje Miholjevič (Bk Loborika), che sui 1320 metri dell’arrivo ha conquistato la più classica delle doppiette: tappa e maglia. La corsa è partita da Pozzuolo del Friuli alle 10.15, e per i primi pianeggianti 90 km si è assistito a tutta una serie di scatti e controscatti di poco respiro. Al km 17 il primo traguardo volante ha visto Marco Benfatto (Zalf) precedere Maksym Averin (Danton) e Daniel Schorn (Austrian National Team), mentre al km 20 sono andati in fuga Dean Podgornik (Bk Loborika) e Marco Zanella (Mapooro Na-med), che hanno guadagnato fino a un massimo di ITO” prima di essere riassorbiti pochi chilometri dopo. Il successivo traguardo volante posto al km 80 è stato vinto ancora da Benfatto, questa volta su Daniele Canziani (Pagnoncelli) e ancora Schorn. A 50 km dal traguardo ha provato lo scatto anche il vincitore dell’edizione 2007 Alexander Fihppov (Gruppo Lupi), ma è stato riassorbito e il gruppo ha affrontato compatto il Gpm di seconda categoria di Stregna, su cui è giunto per primo David Tratnik (Radenska) davanti a Luca Gasparini (Pagnoncelli). Nel corso della ripida discesa successiva si è avvantaggiato un plotoncino di 26 uomini, mentre il leader della classifica Federico Vi- tali è rimasto attardato di una cinquantina di secondi. Dopo l’imbocco della salita del Matajur, dal gruppetto di testa hanno allungato quattro corridori quando al traguardo mancavano circa 8 km: Miholjevič, Luca Gasparini, Robert Vrečer (Radenska) e Alessandro Bisolti (Palazzago), mentre alle loro spalle le tremende pendenze del Matajur disgregavano il resto del gruppo. Il primo a staccarsi è stato Bisolti, che cedeva al ritmo imposto da Miholjevič: a meno tre chilometri dal traguardo Gasparini tentava di andarsene, ma il croato lo raggiungeva e lo superava infliggendogli subito 24”, che riusciva a conservare sino al traguardo. Qui, oltre al successo di tappa, lo attendeva anche la nuova maglia di leader, mentre al secondo e al ter- zo posto giungevano Gasparini e Vrečer. “Oggi ero il più forte - ha raccontato il portacolori della Loborika, 29 anni - La maglia bianca era il mio obiettivo, e sapevo che questa era una salita dura”. La Loborika ha portato avanti un lavoro magistrale: “I miei compagni hanno controllato la corsa tutto il giorno, ma sin dalla prima tappa hanno lavorato benissimo”. Miholjevič ha una dedica particolare da fare: «Questa vittoria la dedico a mio fratello maggiore, che oggi inizia il Giro d’Italia». Miholjevič è risultato, il giorno successivo, il vincitore finale del 46° Giro del Friuli Venezia Giulia. Il corridore croato è infatti riuscito a mantenere la maglia di leader al termine della quinta e ultima tappa, conclusasi a Pontebba con Tre momenti dell’impegnativa e avvincente tappa che si è conclusa presso il rifugio Peiizzo la vittoria di Alan Marangoni (Fausto Coppi Gazzera). Classifica di tappa: 1. MIHOLJEVIČ Hrvoje (Loborika) in 3:59'25 2. GASPARINI Luca (Pagnoncelli) a 21” 3. VREČER Robert (Radenska) a 38” 4. REZMAN Boštjan (Radenska) a l'22” 5. FRITSCH Nicolas (Ave) a l'25” 6. COLOMBO Cristiano (Palazzago) a l'34” 7. IANNIELLO Vincenzo (Ca-neva) a l'52” 8. DENIFL Stefan (Austria) a 2'06” 9. SANTORO Antonio (Mar-chiol) a 2'20” 10. AND RENACCI Danilo (Ha-dimec) a 2'21” 't' CIVIO) T* upiw intTiouiàrtsoi I Pulcini dell’Audace domenica a Tolmino Anche i Pulcini C dell’Audace parteciperanno domenica prossima al torneo di Tolmino. Per l’occasione indosseranno le nuove maglie offerte dal circolo Sant’Andrea di Cravero. Nella foto a sinistra i ragazzini assieme alla presidentessa del circolo Sonia Predan. Nell’altra immagine la squadra di Tolmino 111 ! 1 Èrtili*-dltl^llll V Sport Risultati____________________________ Play-off Valnatisone - San Giovanni 2:2 Allievi Moimacco - Bujese 4:0 Amatori Filpa - Ss 463 Majano 2:1 Carioca - Poi. Valnatisone 1:2 Calcetto Elettrotec+Adv - Paradiso dei golosi 10:3 Carr. Guion - Rist. Morena 8-8 Pallavolo Maschile Aurora volley Udine - Pol. S. Leonardo 1:3 Classifiche Juniores Bearzi 69; Forum Julii 64; Reanese 55; Arteniese 47; Venzone 43;Torreanese 37; GraphTavagnacco, Union Martignacco 34; Riviera 33; Pagnacco 26; Osoppo 24; Fortissimi Udine 21; Ragogna 18; Majanese 6. Amatori (Eccellenza) Mereto di Capitolo 39; Filpa 36; Ziracco, Gunners 95 32; Ba. Col. Lovaria 30; Felettis United, Flumignano 28; Anni 80 25; Latteria Tricesimo, Dimensione Giardino 23; Warriors 21 ; S. Vito al Torre 16; Rott-Ferr 15; Carrozzeria Tarando 14. Retrocedono in Prima categoria Warriors, S. Vito al Torre, Rott-Ferr e Carrozzeria Tarondo. Amatori (Coppa Friuli) AS Amaranto 5; Polisportiva Valnatisone, Osteria al pappagallo 4; Carioca 3; Lovaria 2; San Domenico, Trattoria da Raffele 0. Amatori Calcetto Rivignanese, Neos banca 7; Simpri kei, Car- rozzeria Guion 4; Osterie la catoliche 3; Ristorante Morena, Pizzeria Moby Dick 2; Dlf Cervignano 1. Le classifiche di Coppa Friuli e calcetto sono aggiornate alla settimana precedente Gli Allievi si a La squadra valligiana affronterà la Nuova Sandanielese che, come la il titolo Valnatisone, è imbattuta Ultimi spiccioli di calcio giocato con la Valnatisone impegnata nei play-off per la promozione. Prosegue il programma delle finali degli Allievi provinciali della Valnatisone che domenica 18 maggio, a Villanova di San Daniele, si giocheranno il titolo con la Nuova Sandanielese. Que-st’ultima domenica ha superato a Tricesimo la squadra collinare per 2-0. I ragazzi guidati da Chia-randini si giocheranno in ottanta minuti un’intera stagione contro una formazione che come loro non ha subito sconfitte. Si preannuncia una gara ricca di emozioni. II Moimacco ha chiuso con un poker, travolgendo la Bujese, il suo cammino nel trofeo post campionato. Per i ragazzi guidati da Ponticello sono andati a segno Manuel Klarič, Nicolas Gra-nieri e Ardit Allaray, autore di una doppietta. I Giovanissimi provinciali sono impegnati nelle eli-minatorie del torneo Loren-zutti ad Udine. Hanno ottenuto un successo ai calci di rigore dopo avere chiuso in parità (1-1 gol di Elvir Ima-movič) la gara con il Libero Atletico Rizzi, ripetendosi con la vittoria di misura sull’ Aurora Buonacquisto (gol di Mirko Guerra). Stasera, giovedì 15, è in programma il derby con la Forum Julii tra le due squadre che attualmente sono ai vertici del girone. Gli Sperimentali di Gianni Drecogna hanno chiuso al terzo posto il torneo di Cor-mòns, dove sono stati eliminati nelle semifinali dall’Itala San Marco. In questa partita la squadra valligiana ha giocato una buona gara. Dopo avere subito le due re- ti dei gradiscani, nel secondo tempo li ha costretti a difendersi ad oltranza. Buona prestazione degli Esordienti della Valnatisone che ad Artegna sono andati a segno grazie alla doppietta realizzata da ”Kemo”. Sabato 17 maggio, alle 15.30, la formazione di Bruno Jussa affronterà la Extra/C. Sarà l’anteprima della finale del trofeo “Angelo Mocarini” Juniores tra Bearzi e Codroipo che inizierà alle 17. Buone prove dei Pulcini/ C dell’Audace andati a segno con Leandro Devid, Lorenzo Bisceglia e Lorenzo Chiabai. Prestazione positiva anche quella dei Pulcini A in gol grazie a Gianmarco Pocovaz (autore di una doppietta) ed Alessandro Romito. La squadra B invece ha realizzato una rete con Fabiano Bledig. Negli ottavi dei play-off per il titolo amatoriale la Filpa di Pulfero, con le reti di Kirn Smrekar e Debegnach, ha liquidato la Ss 463 Majano, qualificandosi per i quarti di finale. I ragazzi di Ce-darmas saranno impegnati in trasferta nel prossimo fine settimana con il S. Giacomo. Nella Coppa Friuli la Polisportiva Valnatisone, grazie alle reti realizzate da Enrico Bait e Denis Gosgnach, ha superato la Carioca cancellando così la sfortunata esibizione con il Lovaria. Nella gara di andata dei play-off per il titolo il Paradiso dei golosi è ritornato a mani vuote dalla trasferta di Tarcento con la Elettro-tec+ADV. Lunedì 19 alle 21 la formazione di Marseu giocherà al palazzetto di Ci-vidale la gara di ritorno. Infine la Carrozzeria Guion di San Pietro al Nati-sone ha pareggiato con il Ristorante Morena. Paolo Caffi Gli Allievi della Valnatisone che domenica si giocheranno il titolo a Villanova di San Daniele Per due volte in vantaggio la Valnatisone non trova il colpo da ko VALNATISONE 2 S. GIOVANNI 2 Valnatisone: Menichino, Pellizza-ri, Petrussi, Francesco Cendou, Federico Chiabai, Beltrame, Crast (13’ st. Beuzer), Gazzino, Cencig (32’ st. Suber), Miano, Andrea Dugaro (19’ st. Antonio Dugaro). San Pietro al Natisone, 11 maggio - Il primo turno dei play-off per la promozione ha visto oggi andare in scena la sfida tra la Valnatisone, terza classificata del Girone B di Prima Categoria, ed il San Giovanni di Trieste, quarto classificato del girone C. Alla fine il risultato di parità penalizza la squadra valligiana allenata da Ezio Castagnaviz, che non è riuscita a mantenere il vantaggio acquisito in due occasioni. Inoltre gli ospiti hanno giocato il secondo tempo in inferiorità numerica e sono stati salvati dalle due tra- verse centrate rispettivamente da Miano e Gazzino. Dopo pochi minuti dall’inizio la Valnatisone si è già resa pericolosa con la staffilata di Miano che ha fatto tremare la traversa avversaria. Due minuti più tardi è stato bravo il portiere ospite che ha chiuso lo specchio della porta sulla conclusione di Andrea Dugaro. Al 27’ la Valnatisone è passata in vantaggio grazie ad calcio di rigore trasformato da Gabriele Miano e concesso per atterramento di Antonio Dugaro. Al 38’ i rossoneri hanno agguantato il pareggio con un colpo di testa effettuato dall’area piccola da Godas, abile nel colpire il pallone sorprendendo la difesa valligiana. Al 4’ del secondo tempo con la seconda ammonizione è stato espulso un difensore triestino. Al 10’ Cencig ha servito Antonio Dugaro che è stato agganciato in area da un difensore, costringendo il direttore di gara a concedere il penalty. Alla battuta Miano ha riportato in vantaggio la Valnatisone. Passati solo 12’, il San Giovanni si è riportato in parità su azione conseguente a calcio piazzato. Al 36’ Gazzino ha effettuato un pallonetto che sembrava destinato in rete, il pallone ha incocciato la traversa ritornando in campo e Cendou, pressato da un difensore avversario, non è riuscito a spingerlo nella rete sguarnita. Il primo atto dei play off si è dunque chiuso con un risultato di parità. La Valnatisone domenica 18 maggio farà da spettatrice interessata alla sfida tra la Sesto Bagnarola ed il San Giovanni. I play-off si concluderanno domenica 25 maggio a Sesto al Reghe-na con la decisiva sfida tra la squadra pordenonese e la Valnatisone. (Paolo Caffi) L’incontro annuale organizzato dal Circolo ippico Friuli orientale Ottanta cavalieri a Castelmonte Nonostante il tempo incerto, anche quest’anno il Circolo ippico Friuli orientale, nel ventennale della sua istituzione, ha voluto onorare la bella consuetudine della santa messa annuale all’aperto ai piedi del santuario di Castelmonte, divenuto ormai un appuntamento fisso nel calendario delle sue attività. Accompagnati da qualche sporadico spruzzo di pioggia, un’ottantina di cavalli e cavalieri hanno raggiunto nella mattinata di venerdì 25 aprile l’amena località, seguiti da familiari, amici e simpatizzanti dove, nella suggestiva cornice di un am- pio prato, don Valerio, parroco di Torreano, ha celebrato la santa messa allietata da un piccolo, ma simpatico, improvvisato coro. A tutti i numerosi presenti, il presidente Giuliano Maule ha espresso il suo compiacimento per la sensibilità con cui partecipano a questa parentesi spirituale prima dell’inizio del programma di attività sociali e manifestazioni sportive del Circolo e che averanno attuazione fino alla fine del mese di settembre, puntualizzando inoltre le date dei prossimi appuntamenti tra cui il 1. giugno il Memorial in ricordo del cav. Giuseppe Paussa, presidente del Circolo per ben 14 anni, ad Oborza. SPORT PO SLOVENSKO TRENING ZAGRADITI Ž060 9 TE LESOM NOGOMET TEHNIKA STRELJATI VRATA ' SKOK ^2- /T UDARNA NOGA !? 7 m r «■ 4, 66 nrf 4 60 C \ (P\ ^ t / p p f? 4 12 20 Četrtek, 15. maja Dopoldne bo delno jasno, v popoldanskih urah bo v Alpah in v predalpah spremenljivo s krajevnimi nevihtami, ki bodo zvečer lahko zajele tudi nekatere nižinske predele. Ob morju in v nižinah bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Petek, 16. maja Spremenljivo oblačno bo, predvsem v severnih in v vzhodnih nižinskih predelih in v gorah se bodo pojavljale nevihte. Zvečer bo do padavine obilnejše. Ob morju bo nekaj več sončnega vremena. Pihal bo okrepljen južni do jugozahodni veter. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 10/13 13/16 Najnižja temperatura (°C) 11/14 13/16 Najvišja temperatura (°C) 22/25 19/21 Najvišja temperatura (°C) 20/22 20/23 Srednja temperatura na 1000 m: 12°C Srednja temperatura na 1000 m: 12°C Srednja temperatura na 2000 m: 5°C Srednja temperatura na 2000 m: 5°C SPLOSNA SLIKA Proti nam bodo pritekali jugozahodni tokovi, ki bodo postopno močnejši in bolj vlažni. OBETI V soboto bo prevladovalo zelo nestanovitno vreme z nevihtami. V nedeljo se bodo pojavljale padavine, ob morju bo pihalo krepljen jugovzhodni veter. Ure sonca Son« megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. . . Zmanjšana Megla VjdijiVost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) OC?B>£ì<^i£) = = 8 ali več 6-8 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne o / 3-6 m/s / >6 m/s t 0-5 mm i 4 5-10 mm i 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 16. DO 22. MAJA Čedad (Minisini) tel. 0432/731264 - Trbiž 2046 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Špietar: od 19. do 25. maja Njivica: od 19. maja do 1. junija Planinska družina Benečije Nedelja, 25. maja S KOLESOM V KOBARID IN BICI A CAP0RETT0 ob 9.00 zbirališče pred dvojezično šolo v Špetru - ob 9.15 odhod - ob 11. prihod v Kobarid v Kamp Koren - za kosilo vsak naj poskarbi za se ali pri kampu - po želji ogled slapa Kozjak Čelada je za otroke obvezna - Starši odgovarjajo za otroke - Organizatorji odklanjajo katerokoli odgovornost za morebitne nesreče odg. Igor 0432/727631 ^ ^ ^ Od petka 18. do nedelje 20 julija MONTE ROSA - Capanna Margherita 4.559 mt vzpon od koče Gnifetti (mt 3.260) po ledeniku Lys do koče Margherita - salita dal rifugio Gnifetti attraverso il ghiacciaio del Lys fino a Capanna Margherita info in vpisovanje čimprej, ker je treba rezervitari avtobus in kočo: Giampaolo 0432/7271111 (v večernih urah) - Germano 0432/709942 (v večernih urah) (izlet na Bernina odpade, ker je zelo zahteven in ni primeren za večjo skupino) Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 18. MAJA Api Čedad (na pot pruot Manzanu)