DOMŽALE, 25. MARCA 1994 • ŠT. 3, LETNIK 32 GLASILO OBČINE DOMŽALE Velika noč Zima beži, prihaja pomlad, novo življenje po zemlji zbuja; cvet vesel obeta in sad, pojmo veseli: aleluja! J. STRITAR LJUDEM DOBRE VOLJE OBČINE DOMŽALE VOŠČiMO VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE! PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE, mag. Ervin Anton SCHVVARZBARTL, dipl. ing. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE, mag. Tomaž ŠTEBE, dipl. ing. ČASOPISNI SVET * UREDNIŠKI ODBOR GLASILA SLAMNIK POLITIČNE STRANKE OBČINE DOMŽALE ZBORI OBČANOV ZA DOLOČITEV REFERENDUMSKIH OBMOČIJ BODOČIH OBČIN Predlagam, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina... V skladu s 6. členom Zakona 0 referendumu za ustanovitev občin so v občini Domžale od 5. "O 13. marca 1994 potekali ZBORI OBČANOV o predlogih *a določitev referendumskih območij za določitev občin. Po dogovoru na posvetu predsednikov svetov krajevnih skupnosti v občini Domžale, ki sta ga sklicala jj)ag. Ervin Anton Schvvarzbartl, dipl. ing., predsednik Skupščine občine Domžale, ter Milan Pirjan, dipl. obramb., predsednik uelovne skupine za državno uPravo in lokalno samoupravo, s? bili sklicatelji ZBOROV OBČANOV predsedniki svetov, v dveh primerih pa sta bila sklicanja predsednik skupščine KS in Predsednik sveta KS. Skupaj je bilo v omenjenem obdobju sklicanih 34 ZBOROV OBČANOV, med njimi je bilo 22 sklepčnih, kar pomeni, da se je na njih zbralo več kot S odstotkov volivcev v posameznih KS oz. naselju. Na vseh ZBORIH OBČANOV so kot predlog članitve sedanje občine uporabljali gradivo, ki ga je pripravila Služba vlade Republike Slovenije za reformo lokalne samouprave. Vsi tisti, ki ste se zborov udeležili, veste, da so bile predlagene tri variante možnih členitev, ki so jih občani v razpravi ponekod podprli, večkrat »raztrgali«, predvsem pa očitali, da je za novo organiziranost oz. sprejem odločitev premalo časa, premalo informacij o vsebini lokalni samoupravi, pripombe so bile na premajhno dorečenost zakonskih rešitev, na vrsto neznank v zvezi s samo tehnično izvedbo novih lokalnih skupnosti, zlasti pa v zvezi s pristojnostmi in načinom financiranje bodočih občin, na dosedanji neenakomerni razvoj posameznih območij občine Domžale, ki se bo z delitvijo na razvite oz. nerazvite občine še poglobil, zbrani na Nadaljevanje na strani 3 25. MAREC Materinski dan • V mesecu marcu posvečamo več pozornosti materam in ženam, saj je to mesec pomladi, mesec začetka novega prebujenja narave. Materinski dan, 25. marec, je posvečen telesnim in duhovnim materam in tudi vsem ljudem, ki z ljubeznijo skrbijo za otroke in soljudi. To je dan, ko se posebej spomnimo, kako pomembna je vloga ljudi v vzgoji mladega rodu, saj mu prenašamo večne vrednote in jim pomagamo, da jih spoznajo. Materinstvo je vrednota, ki je ne more izničiti noben sistem. Brez materinstva, brez neizmerne ljubezni, ki je potrebna, da se otrok razvija in raste telesno in duhovno, brez izpolnitve tega prvobitnega poslanstva, ki nam je potrebno kakor zrak in voda, ni mogoč obstoj družine, naroda in človeštva. Samo ljubezen lahko premaga napore, ki so za materinstvo potrebni. Simbol materinstva je darovanje za drugega. Vsem nam je tako dana možnost materinstva. Posamezne žene se v svoji veliki ljubezni do drugih odrečejo telesnemu materinstvu, da se lahko v vsej svoji moči posvetijo darovanju za druge in to v polnosti tudi izvršijo. Njihova ljubezen je velika in jo delijo toliko ljudem, da jih opravičeno imenujemo matere človeštva. Ena izmed njih je gotovo mati Terezija, ki je vse svoje življenje posvetila pomoči najbolj zapuščenim ljudem. Materinstvo je veliko in prijetno poslanstvo, ki nam je zaupano. Izpolnimo ga z vso ljubeznijo in odgovornostjo. Vsak na svojem mestu in položaju je poklican, da ga izvrši v vsej popolnosti. K temu smo poklicani starši in vzgojitelji, ker nam je ta naloga še posebej zaupana. Ker je to naš poklic in poslanstvo, ni prav, da ga mnogokrat tako slabo opravimo. Mnogi, ki živijo v izobilju vsega, niso pripravljeni sprejeti niti lastnega (nadaljevanje na str. 5) V SLAMNIKU PREBERITE Leto družine 110 let Godbe na pihala Domžale Na tisoče nageljev na Limbarski gori Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini 24. APRIL 1994 DOPOLDNE -IX. DNEVNIKOV KROS V DOMŽALSKEM ŠPORTNEM PARKU Pridite in skupaj z Atletskim klubom Domžale in tekači iz vse Slovenije preživite prijetno športno soboto! NOVO NA BANČNEM AVTOMATU LB-BANKE DOMŽALE, d.d. Str. 20 Nekaterim se je že posvetilo, z našimi svetilkami se bo vsem! Dobrodošli med svetili vseh vrst! REFLEKT DOMŽALE, KARANTANSKA 13 Več na strani 18 NAPREDEK DOMŽALE TRGOVINA, d.d. NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI Krajevna skupnost in Župnijski urad Ihan vabita na spominsko svečanost ob 50. letnici smrti slovenskega jezikoslovca in našega rojaka dr. ANTONA BREZNIKA Svečanost bo v soboto, 26. marca 1994, ob 9. uri pred njegovim spomenikom v Ihanu. Vljudno vabljeni! Program ob 9.00 Spominska svečanost v Ihanu: Slavnostni govornik bo slavist dr. Jože Toporišič. V kulturnem delu programa bodo sodelovali Kamniški koledniki, Ihanski cerkveni pevski zbor, recitatorji in narodne noše. Program bo povezoval Boris Kopitar. ob 10.00 Sv. maša, ki jo bo daroval nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar v župnijski cerkvi. ob 15.30 Spominska svečanost pri grobu dr. Antona Breznika na Žalah v Ljubljani. ob 16.30 OgledZavoda sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, Breznikove knjižnice in Kregarjeve galerije. SHARP SERVIS MENGEŠ 7? 73 84 09 /lomnik Domžale Dr. Anton Breznik in njegova mama pred domačo hišo. Iz Breznikovih poljudnoznanstvenih razprav V prejšnji številki Slamnika smo se spomnili petdeset letnice Breznikove smrti. V tej številki pa objavljamo odlomke iz dveh njegovih poljudnoznanstvenih razprav. Rodbinski priimki iz starih svetniških imen Marsikdo bi rad vedel, odkod so naši rodbinski priimki vzeti in kaj pravzaprav pomenijo. Pri nekaterih imenih se da to na prvi pogled spoznati (npr. Kovač, Podbregar, Petrič), pri drugih se da pomen teže določiti, pri nekaterih se pa sploh ne da določiti, ker ne poznamo virov, iz katerih so vzeti. Veliko rodbinskih priimkov je nastalo iz svetniških imen. Če bi hoteli vsa ta imena razložiti, bi bilo treba napisati debelo knjigo. Tu se hočemo lotiti le priimkov, ki so nastali iz najstarejših svetniških imen in jih ni mogoče lahko spoznati. Ti so zanimiv« tudi zaradi tega, ker nam kažejo, katere svetnike so Slovenci v najstarejši dobi častili. Zgodovinarji sklepajo, da so za zgodovino češčenja svetnikov v stari dobi važni zavetniki (patroni), katerim so bile cerkve posvečene. Prve naše cerkve so bile posvečene naslednjim svetnikom: sv. Janezu Evangelistu, sv. Juriju, sv. Lenartu, sv. Lovrencu, sv. Mihaelu, sv. Nikolaju, sv. Ožboltu, sv. Petru in Pavlu, sv. Rupertu, sv. Štefanu. Najstarejše cerkve pa nam niso ohranile imen vseh tistih svetnikov, ki so jih Slovenci tedaj častili, ker niso postavljali cerkva vsem svetnikom, katerim so izkazovali čast. Ta imena pa so ohranili naši priimki, ker obsegajo ne le vsa imena tistih svetnikov, katerim so bile posvečene naše prve cerkve, ampak vsebujejo tudi številna druga imena in s tem kažejo, katere svetnike so Slovenci v starejši dobi častili. Tako nam podajajo naši rodbinski priimki važno dopolnilo za zgodovino češčenja svetnikov. Najstarejša imena pa so znamenita še z druge strani. Ker so nastala v starejši dobi, jim je dalo ljudstvo tako obliko, kakor da so slovenska. Tuje, navadno dolgo svetniško ime, ki ga je kdo prejel pri krstu, je bilo za domačo rabo preokorno, zato so ga v domači govorici okrajšali (včasih so ohranili zadnji del imena, npr. Tine iz Valentin; Gorše iz Gre-gor; navadno pa so sprejeli prvi del, npr. Bole iz Bolan-tin, Valentin). Iz okrajšane oblike tuje ime ni bilo več razvidno, zato so na domačo obliko pristavljali domače kon-čaje, kakor da je osnova slovenska, npr. Repe, nastalo iz Rupe (okrajšana oblika za Ru-pert), Repše, Repina, Repinc, Repovš itd. Znamenito je tudi to, da so tvorjena vsa ta imena po enem kopitu, z obrazili -e, -ec, -še, -in, -na, -h, -ha; -ovh, -ovš. To obliko pa imajo le najstarejša imena, pozneje ni imel jezik več stare moči in tuji vplivi prevladujejo tudi pri končnicah in obrazilih. Dane /Črnuče/, nastalo' iz Danijel; od tod Danko. Flere /iz Flerjan, to pa iz Florjan, od tod Flerin /Domžale/. Jere, iz Jure, in to iz Jurij, Jerinc /Moravče/. Jerše in Jurše (v tej stari obliki se nahaja za vas Topole pri Mengšu v sti-škem urbarju iz leta 1505). Jerko /Črnuče/ iz Jeronim, sv. Hieronim. Lovko iz Lovrenc, sv. Lavren-cij, Lovša /Mengeš/. Oraže, nastalo iz Erazem /Režun/, Čemšenik pri Zagor-ju/. Repe iz Rupe, okrajšano ime za Rupert/Rape/ Brdo pri Lukovici, Rope /Dolsko/. Šme iz Sime, in to iz Simen /Domžale/. Štefe iz Štefan, od tod Stefu-Ija /Brdo pri Lukovici/. Tome iz Tomaž, tudi Tom /Šent Gothard/. Ule iz Vele in to iz Veleb, kar je iz imena Filip. Iz tega imena je veliko oblik: Oliban /Moravče/, Veleb /hišno ime v Dobu/, Velepec /Ihan/. Ljudski jezik Ljudski jezik je tisti jezik, ki ga govori ljudstvo v svojih narečjih; ta jezik ima širši obseg in starejšo zgodovino kot pismeni jezik. Pismeni jezik nam ne da popolne slike o sloven- skem jeziku; pravo sliko dobimo šele, če poleg pismenega jezika poznamo tudi ljudski jezik, kakršen živi v vseh nareč-jih. Ob tuji prosveti se spreminja tudi ljudski jezik. Narod, ki si je sam ustvaril visoko prosveto, je ustvaril zanjo tudi izraze. Če je dobil prosvetne ustanove od tujega naroda, je sprejel z njimi navadno tudi tuje izraze. Brez tujk ne moremo prebiti, ker z rastočo omiko sprejemamo vsak dan nove, tuje naprave, katerih nismo sami ustvarili. Toda treba je skrbeti, da brez potrebe ne segamo po tujih izrazih. Če je videl kdo pri sosedu predmet, ki je bil domačemu podoben, je privzel tuj predmet in prenesel svoj izraz na njega in tako je imel svoj izraz za tujo pridobitev. Če pa narod tega ne stori, sprejme s tujim predmetom brez potrebe tudi tuj izraz. Tako se zgodi narodu dvojna škoda; domač izraz se bo polagoma pozabil in tujec bo mislil, da narod ni imel svoje prosvete. Slovenci smo po lastni krivdi izgubili mnogo izrazov, ker smo opustili domače naprave in sprejeli tuje. Naj navedem nekaj zgledov: Poslopje, v katerem stoji živina, ima danes nemško ime; stari domači izraz je bil staja. Ko so videli naši predniki pri Nemcih boljša poslopja za živino, so sprejeli to obliko in z njo tudi tujo besedo. Prenesti bi bili morali na novo obliko domači izraz, kakor so storili drugi Slovenci. Beseda se je sicer še ohranila, toda prav v prvotnem pomenu, tj. ograjen prostor, kjer živina opoldne in ponoči leži, za kar imajo na Koroškem poseben izraz: ograd (na planini so ponoči živino v ograd zapirali). Svoj izraz smo izgubili tudi za hišo; stari izraz za to je koča. Ko so se naučili pri Nemcih zidati večja poslopja, so ohranili svoj izraz le za manjše stavbe, za večje pa je obveljal nemški izraz. To se je zgodilo brez potrebe, ker imamo za manjše stavbe tudi izraz: koči-ca, kočura, kočurec. Tako izgubljamo besede v vseh strokah, kjer so se po tujem vplivu spremenile stare domače naprave ali se preoblikovali domači predmeti. Z rastočo ljudsko prosveto vpliva na ljudstvo pismeni jezik. Pod vplivom pismenega jezika se izenačuje lice narečij v glasoslovju, oblikovju, skladnji in v besednem zakladu. Čim bolj je narod izobražen, tembolj opušča dialektične posebnosti in se vedno bolj približuje govoru izobražencev. prof. AVGUST PIRNAT HIIX) HRANILNICA IN POSOJILNICA d.d. Ljubljanska c. 76, II. nadstropje, 61230 Domžale KAKO POGLOBLJENO PRISTOPATI K BISTVENIM VPRAŠANJEM NAŠEGA ČASA Pred zahtevnimi odločitvami za prihodnje stoletje Predavanje s takim naslovom je imel g. Janez Sraka, dipl. pol. iz Maribora. Organizator predavanja pa je bil krajevni odbor SKD in kulturno društvo iz Doba. Tudi to predavanje je bilo v prijetni dvorani na Močilniku v Dobu. Predavatelj je posrečeno nagovoril poslušalstvo, saj je imel pred seboj predavanje, s katerim naj bi odgovoril na zastavljeno vprašanje, kako se odločati za prihodnje rodove. Izkušnje odločitev za prihodnost ni, pač pa bodo rezultati odločitev prišli in ti bodo odvisni od naših odločitev danes. Evropske države so se odločile za strategijo razvoja, varnosti, demokracije za vse in skupno sprožile pobudo za mir, vsem tem prizadevanjem pa se želi priključiti tudi Slovenija, in to je zadosten razlog, da smo danes resnično pred zahtevnimi odločitvami. Doma nas čakajo hude težave, kako dokončati gospodarsko, finančno miselnost v našem prostoru, kako naj bi umirili politični prostor, da ne bi bil prenaiven ali pa prenervozen. Lotiti se bomo morali naše politične razpršenosti in tehtno presoditi, dinamiko združevanja in razhajanja strank, ki so si po programih najbližje. Vsekakor moramo spregovoriti in več narediti proti upadanju rojstev pri nas, kakor tudi o ohranjevanju naše kulture in kulturne dediščine. Posebno potrebno delo nas čaka na področju vzgoje, izobraževanja, če želimo vzgojiti Slovence, ki se bodo odzivali na širše okolje in bodo ostali samostojni. O vseh naštetih vprašanjih se že odločamo, ali se še bomo. Že na prvi pogled je jasno, da so vse odločitve zelo zahtevne in v vsebinskem pogledu nove, zato terjajo od nas odgovoren in strokoven pristop. Te probleme danes rešujemo preveč v moralistično škandaloznem jeziku in stilu in vsi se razumemo na vse. Zato v državnem zboru ni čutiti velike skrbi za skupno dobro vseh Slovencev in naše države, kar pa gotovo ni v korist naši državi, saj še vedno preveč prevladujejo strankarski interesi. Pri reševanju omenjenih problemov je potrebno imeti pred očmi in upoštevati zaton ideologij, od liberalnih do marksističnih. Drugo je konec razdelitve človeštva na dva velika bloka in tretja pa je dejstvo, da vsi OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo objavlja LICITACIJO najdenih predmetov (koles), ki bo v četrtek, 31. 3. 1994 ob 9. uri v Godbenem domu v Domžalah, Kajuhova ul. 5. Oškodovanci, ki imajo dokazilo o lastništvu predmetov, si jih lahko ogledajo v sredo, 30. 3. 1994, od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Seznam najdenih predmetov je izobešen na oglasni deski Občine Domžale v I. nadstropju. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO G. Janez Sraka in Peregrin Stegnar med predavanjem na Močilniku v Dobu mednarodni dejavniki stojijo pred podobno novostjo kot mi, zato nihče nima velike prednosti pred drugimi. Zaton ideologij je postavil v ospredje človeka v njegovih bistvenih lastnostih, da je neprecenljiv. Torej kako delovati? Vsak posameznik, skupina ali država, ki bo hotela kaj pomeniti, bo morala samostojno delovati, izvirno stopiti v dogajanje. Tisti, ki bo pretežno sprejemal ali čakal, ali, kar je še hujše, da bo sprejemal podrejeno vlogo, bo stal ob robu dogajanja. V Sloveniji je danes vtis, da se vedemo pri važnih odločitvah precej otročje. Verjetno se kot državniški najmlajši narod ne zavedamo, da je zavestno oblikovanje državniških intere- sov vedno nad vsemi posebnimi. Naše obnašanje ob lastninjenju, denacionalizaciji in podobnih vprašanjih to jasno kaže. Oblikovanje slovenske zunanjepolitične strategije večinoma politikov danes razume, kot pridobivanje strankarskih točk. To pa je popoln nesmisel. Kristjani pa imamo pri teh prizadevanjih enkratno prednost, na razpolago nam je ves socialni nauk Cerkve, njena duhovna izkušnja, prisotnost vernih ljudi pri takih prizadevanjih po vsem svetu pa so naša spodbuda in obveznost. Na koncu je predavatelj odgovarjal na številna vprašanja in tako se je zanimivo in koristno predavanje končalo. Udeleženci že težko pričakujemo naslednje predavanje. PEREGRIN STEGNAR - Uveljavljanje pravic na podlagi zakona o družinskih prejemkih liš prt na. 2- Sle ne dr. na _-« Zakon o družinskih prejemkih (Ur. I. RS št. 65/93) je stopijo v veljavo 18. 12. 1993. Zakon ureja štiri materialne pravici s področja varstva matere, otroka in družine: DENARNO NADOv, MESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA, STARŠEVSK1 • DODATEK, POMOČ ZA OPREMO NOVOROJENCA IN OTROŠK DODATEK. S|c Novost tega zakona je, da se uveljavljanje vseh štirih pravi^ prenese na Center za socialno delo, ki bo o priznanju vsake od teli pravic odločal o splošnem upravnem postopku, izplačila pa bod«ra\ potekala direktno upravičencem. prj Na kratko bomo opisali poglavitne vsebinske spremembe pri^' vseh štirih pravicah: Q^ Uv ste ot sp Po zakonu so na novo definirane upravičenke, to so matere, ki so pode predpisih o zdravstvenem zavarovanju zavarovane za pravico do«d madomestila za čas zadržanosti z dela, ob prisotnosti pogojev, da sode bile zavarovne pred dnevom obveznega nastopa porodniškega dopu-:pc S a' Zakon vsebuje tudi pomembno določilo za tiste matere, ki jim bo.^ med nosečnostjo ali med trajanjem porodniškega dopusta prenehalo2a delovno razmerje brez njihove krivde ali volje - stečajnice. Te matere^ so ravno tako upravičene do nadomestila plače za čas porodniškega^ dopusta. Po končanem porodniškem dopustu pa zopet uveljavljajoot v 30 dneh nadomestilo za brezposelnost na Zavodu za zaposlovanje/^ če so ga prekinile zaradi porodniškega dopusta. Osnova za nadomesti-^ lo za čas porodniškega dopusta je povprečna mesečna plača upravi-2r čenke v zadnjih 12 mesecih pred mesecem obveznega nastopa porod- 1. Denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta Domžale /lamnik ZBORI OBČANOV ZA DOLOČITEV REFERENDUMSKIH OBMOČIJ BODOČIH OBČIN Predlagam, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina... (nadaljevanje s prve strani) nekaterih zborih pa so celo razmišljali, da bi zaradi tako velikega števila nedorečenosti sploh ne sklepali. To se vendarle ni zgodilo, mi pa vam na kratko predstavljamo odločitve, ki so bile sprejete na zborih občanov. Mestna občina Domžale Največ ZBOROV OBČANOV se je odločilo za oblikovanje referendumskega območja mestne občine Domžale. Zanj so se odločile vse tri krajevne skupnosti na območju sedanjega mesta Domžale, zbori občanov v KS Ihan, kjer so po »stari« navadi sklicali zbora na Mali Loki in v Ihanu, enako kot v KS Jarše-Ro-dica, kjer so ob lokalni samoupravi na obeh zborih predstavili tudi program dela krajevne skupnosti za Teto 1994 in povabili krajane k sodelovanju na spomladanski očiščevalni akciji. Za bodočo občino Domžale so se odločili tudi na zborih občanov v KS Preserje, KS Homec-Nožice in KS Rova, enakega mnenja pa so bili tudi zbrani na zboru občanov KS Toma Brejca Vir. Najbrž je dosedanje dobro sodelovanje in morda prepričanje, da smo večji močnejši, vplivalo tudi na odločitev zborov občanov v KS Zlato polje, KS Češnjice, KS Velika vas--Dešen (ne soglašajo z vključitvijo v referendumsko območje bodoče občine Jevnica-Kresnice), delu KS Vrhpolje-Zalog ter KS Peče, saj so tudi tu predlagali, da se vključijo v referendumsko območje bodoče občine Domžale. Zbor občanov v KS Prevoje pa je predlagal, da vsi skupaj ostanemo v sedanji občini Domžale. Mestna občina Mengeš Vodstvo Krajevne skupnosti Mengeš je sklicalo zbore že v začetku marca - prvi je bila 2. marca 1994, vsebino lokalne samouprave pa so skupaj s predlogom sveta o bodoči organiziranosti sedanje KS Mengeš predstavili tudi v 5. številki MENGŠANA ter vse krajane povabili, da sodelujejo na zborih občanov. Krajevna skupnost Mengeš je sklicala štiri zbore občanov (Topole, Dobeno, Loka pri Mengšu in Mengeš), na katerih so se soglasno odločili, da predlagajo oblikovanje referendumskega območja mestne občine Mengeš, na zborih pa so spregovorili tudi o nadaljnjem razvoju bodoče občine. Občina Trzin Glede na predhodno izražene želje krajenov KS Trzin je Strokovna služba Vlade republike Slovenije za reformo lokalne samouprave že v predlogih za členitev sedanjih občin predvidela tudi možnost oblikovanja samostojne občine Trzin na območju sedanje KS Trzin. Na zboru občanov so zbrani krajani soglasno sprejeli odločitev, da predlagajo kot referendumsko območje za določitev občine Trzin sedanje območje KS Trzin, ki se pokriva z območjem katastrske občine Trzin. Občina Moravče Zbora občanov v Krajevni skupnosti Moravče, ki sta ga skli- cala g. Ivan Vidic, predsednik skupščine KS, in mag. Franc Capuder, predsednik sveta KS, se je udeležilo 124 krajanov, tako da je bil to najštevilnejši zbor občanov v naši občini. Velika večina (112) krajanov se je odločila za oblikovanje samostojne občine Moravče, v katero so soglasno povabili tudi sosednje krajevne skupnosti. Občina Dob Zbor občanov v KS Dobu je skoraj soglasno sprejel odločitev o oblikovanju samostojne občine Dob, referendumsko območje pa naj bi ob sedanji KS Dob obsegalo še območje KS Krtina (kjer so s tem soglašali), del KS Vrhpolje-Zalog (naselji Kokošnje in Zalog pod Sveto Trojico sta se tako tudi odločili), sprejet pa je bil tudi predlog, da se v predlagano občino vključijo še naselji Podrečje in Količevo ter tisti del KS Toma Brejca Vir, saj so s sedanjo KS Dob povezani tako glede šolskega okoliša kot fare in pokopališča. K sodelovanju pa so bili povabljeni tudi krajani KS Prevoje. Občina Radomlje Povsem v skladu s strokovnimi podlagami za možne členitve občin so se odločili na sklepčnem zboru občanov v KS Radomlje. Predlagali so namreč samostojno občino Radomlje, referendumsko območje pa naj bi poleg KS Radomlje obsegalo še sosednje KS Homec-Nožice, Preserje in Rova. Občina Lukovica Krajani, zbrani na zborih občanov v KS Lukovica, so oblikovali predlog za referendumsko območje občine Lukovica, ki bi obsegalo vseh osem krajevnih skupnosti z območja širšega Črnega grabna. Njihovemu mnenju so se povsem pridružili občani KS Re-folče. Občina Črni graben Zelo dobro obiskana zbora občanov v KS Trojane in KS Blagovi; ca sta predlagala oblikovanje referendumskega območja občine Črni graben, ki naj bi poleg njunih KS obsegala še KS Krašnja in KS Češnjice. Na obeh zborih so ugotovili vrsto skupnih točk in izrazili prepričanje, da bi bila občina ČRNI GRABEN, za sedež se bodo še odločili, uspešna. Občina Krašnja in Dragomelj-Pšata Zbora občanov v KS Krašnja in KS Dragomelj-Pšata sta se odločila, da kot referendumski območji bodočih občin Krašnja oz. Dragomelj-Pšata predlagata območji svojih krajevnih skupnosti. Ob koncu zapišimo le še predlog krajevno naselje Velika vas v KS Velika vas-Dešen, da se vključijo v referendumsko območje bodoče občine DOL. Nadaljnje aktivnosti V skladu z 7. členom Zakona o referendumu za ustanovitev občine skliče predsednik Skupščine občine Domžale ponovni ZBOR OBČANOV v naseljih, ki so bila predlagana v več referendumskih območij. Na tako sklicanem zboru prebivalci naselja sprejmejo predlog, kateremu referendumskemu območju se želijo priključiti. Po tako opravljenih »usklaje-valnih« zborih predsednik Skupščine občine Domžale Državnemu zboru Republike Slovenije posreduje predlog za določitev referendumskih območij s seznamom naselij, ki tvorijo referendumska območja. Po prejemu predlogov iz občin pa bo Državni zbor določil referendumska območja in jih objavil v javnih občilih, pri čemer je treba upoštevati območja in povezanost naselij. Če državni zbor pri določitvi referendumskih območij ne upošteva posameznih predlogov za njihovo oblikovanje, ima predlagatelj pravico v 7 dneh vložiti ugovor pri državnem zboru zoper njegovo odločitev. Državni zbor bo o predlogu ponovno odločal. /lamnik je glasilo občine Domžale. Izhaja enkrat mesečno. Vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno f- iiskega dopusta. Za manjkajoče mesece se upravičenki upošteva zajamčena plača. Za uveljavljanje pravice do nadomestila plače za čas porodniškega dopusta morajo upravičenke predložiti na Center za /ocialno delo Domžale naslednjo dokumentacijo: - potrdilo o stalnem bivališču - potrdilo zdravnika o datumu nastopa porodniškega dopusta - potrdilo delodajalca o plači upravičenke v zadnjih 12 mesecih ?red mesecem obveznega nastopa porodniškega dopusta - število tekočega računa in naziv banke, kamor se bo denarno nadomestilo nakazovalo 2- Starševski dodatek Do starševskega dodatka so upravičene tiste matere, državljanke 5|ovenije, s.stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso upravičene do nadomestila plače za čas porodniškega dopusta ali kakršnega Qrugega nadomestila plače (študentka, gospodinja, nezaposlena brez Nadomestila). Ta pravica traja 365 dni. To pravico lahko uveljavljajo tudi upravičenke, katerih otroci ob uveljavitvi zakona niso starejši od ^37 dni. Na to pravico ne vpliva dejstvo, da so že prejemale družbeno Jtornoč ob rojstvu otroka po starih predpisih. kP- Pomoč za opremo novorojenca T° pravico lahko uveljavlja mati, ki ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, in sicer v obliki zavitka ali kot denarno pomoč v protivrednost' izdelkov v zavitku. Višina denarne pomoči trenutno znaša 14.680,00 SIT. \c 4- Trenutno najbolj aktualen je OTROŠKI DODATEK, ker poteka rayno revizija - obnovitev vlog. Zakon prinaša novosti in spremembe Pri uveljavljanju otroškega dodatka. Univerzalni otroški dodatek, ki ga rjPredvideva zakon, bo uveljavljen šele s 1.1. 1996. Do takrat pa bo dodatek ostal socialna kategorija, oz. prejemek družine, ki bo oovisen od dohodka na družinskega člana v koledarskem letu pred uveljavljanjem pravice. Pravico do otroškega dodatka ima eden od Jaršev za otroke s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji. Pravico do otroškega dodatka uveljavlja eden od staršev na podlagi pisnega Porazuma. V primerih, ko starši ne živijo skupaj, uveljavlja pravico 00 °troškega dodatka tisti od staršev, pri katerem otrok živi. Če je vsaj ° d °^ staršev zavezanec po predpisih o dohodnini v RS, ima pravico 0 p° °troškega dodatka tudi za otroke, ki v RS nimajo stalnega bivališča. H °s^ben primer predstavljajo otroci delavcev tujih državljanov iz l0 °vih držav nekdanje Jugoslavije, ki so zaposleni v Sloveniji. Z nobe-o 0 od teh držav še ni sklenjena posebna pogodba, ki bi tem otrokom ■e^potovila pravico do otroškega dodatka. Zato za otroke delavcev iz ,3,urZav bivše Jugoslavije velja določilo prehodnih določb zakona, ki °otaV'' ^a ima)° starši/ ki so pridobili pravico do družbene pomoči j, r°kom po Samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovar-i' u nin Pravic, pravico do otroškega dodatka najdalj za 1 leto po i- vejjavitvi zakona. Višina dodeljenega otroškega dodatka se v tem letu i- n'*a za te upravičence za 60%. Glede na to, da se bo v prehodnem obdobju otroški dodatek še naprej dodeljeval v odvisnosti od dohodka družine, v katerem otrok živi, je treba upoštevati naslednje spremembe: - v dohodek se upošteva prejeti brutto dohodek v letu 1993. V dohodek družine v koledarskem letu pred letom vložitve zahtevka se štejejo vse vrste dohodkov in prejemkov, ki so jih vlagatelj ind rugi družinski člani prejeli v letu pred vložitvijo zahtevka, šteje se tudi denarni dodatek. Za dohodek lahko služijo podatki, ki se vpisujejo v napoved za odmero dohodnine. Vsi dohodki in prejemki se vpisujejo v brutto zneskih. V dohodke se ne štejejo dodatek za pomoč in postrežbo, prejemki za oskrbo v tuji ali rejniški družini, otroški dodatek, štipendije. - vstopni cenzus za otroški dodatek znaša 50% brutto povprečne plače na družinskega člana v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka t.j. 37.716,00 SIT. - višina otroškega dodatka se ne odmerja več individualno, temveč se upravičenci glede na dosežen dohodek na družinskega člana razvrščajo v enega od šest razredov. - za uveljavljanje otroškega dodatka se ne uporabljajo več stari obrazci SPN-1, SPN-2, temveč so na voljo novi obrazci VLOGA ZA UVELJAVITEV OTROŠKEGA DODATKA OBR. 8,41, ki se dobi v vseh knjigarnah Državne založbe Slovenije in Mladinske knjige. Vloga za pridobitev otroškega dodatka se ne vlaga več v delovni organizaciji oz. pri delodajalcu, temveč jo vsi prosilci, ki imajo stalno bivališče v občini Domžale, vlagajo pri Centru za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70. V primerih, ko otrok nima stalnega bivališča v Sloveniji, pa se vloga vloži pri Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na kraj, v katerem je upravičenec zavezanec za plačilo dohodnine. Vsi dosedanji prejemniki otroškega dodatka, ki imajo stalno bivališče v občini Domžale, bodo morali predložiti izpolnjeno vlogo za uveljavitev otroškega dodatka z dokazili najkasneje do 10. 4. 1994 na Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70. Ravno tako velja tudi za nove upravičence, ki menijo, da bodo v letu 1994 upravičeni do otroškega dodatka. Vloga mora biti natančno izpolnjena z vsemi matičnimi številkami in mora vsebovati št. hranilne knjižice oz. tekočega računa, ki bo služila za direktno nakazilo otroškega dodatka upravičencu po 30. 4. 1994. Rubriko III. v vlogi - podatki o družinskih članih, bo morala potrditi pristojna matična služba občine Domžale. Ravno tako bo morala potrditi dohodek iz kmetijske dejavnosti Uprava za javne prihodke občine Domžale. V kolikor dosedanji upravičenci otroškega dodatka ne bodo predložili izpolnjenih vlog do 10. 4. 1994 ne bodo več upravičeni do otroškega dodatka od 1. 5. 1994 in jim ga bodo delovne organizacije prenehale izplačevati. Prosimo tudi vse prosilce otroškega dodatka, da vloge res temeljito in natančno izpolnijo in potrdijo na matični službi in davčni upravi, ker bodo le tako omogočili nemoteno delo Centru za socialno delo. Za Center za socialno delo Domžale IRENA TONKLI Krajani Krajevne skupnosti Blagovica se sprašujemo... V sredo, 16. februarja 1994, je bil v prostorih kulturnega doma v Blagovici sestanek; na njem so predstavili variante tras za izgradnjo AC. Sestanka so se udeležili predstavniki načrtovalcev: Ministrstvo za prostor in okolje, Uprava za ceste, Družba za izgradnjo avtocest, Ljubljanski urbanistični zavod, Razvojni center Celje. Veliko zanimanje pa so pokazali tudi krajani KS Blagovica, ki jih bo sama AC tudi najbolj prizadela. Do tu vse lepo in prav. Med vabljenimi pa.so bili tudi mag. Tomaž Štebe, mag. Peter Pen-gal in Franc Gnidovec kot predstavniki občine Domžale. Na veliko presenečenje in kasneje tudi ogorčenje prizadetih krajanov KS Blagovica ni bilo na sestanek niti enega izmed navedenih. Počutili smo se izigrane. KS Blagovica namreč še vedno pripada občini Domžale. To se bo gotovo spremenilo z novo lokalno samoupravo, toda dokler smo del občine Domžale, naj se ta tudi vede do nas kot enakopravnega dela skupnosti. Menimo, da se izgradnja AC ne tiče samo KS Blagovice, temveč tudi vse občine. In prav zato zahtevamo, da se predstavniki občine Domžale bolj aktivno vključijo v priprave na izgradnjo AC v naši KS. Povedati pa je treba tudi to, da se vsi zavedamo, da nam AC ne bo prinesla nič dobrega, zato zahtevamo, da AC najmanj poseže v življenje ljudi, saj se bo prav zaradi tega moralo spremeniti. Trasa AC naj nikar ne poteka po sredini doline. Vsi vemo, kaj bi nam to prineslo. Tokrat so nam bile zgolj predstavljene variante tras bodoče avtoceste. Sama predstavitev je razburila krajane in vsi si želimo, da bi nam čimprej predstavili določno traso avtoceste. Tako bi vedeli, pri čem smo. Danes tega, žal, ne vemo. Ostane nam samo čakanje in upanje na najboljšo rešitev, toda te najbrž ne bomo dočakali. In kakšna naj bi bila ta optimalna rešitev? AC naj.se izogne naši KS oziroma celotnemu Črnemu grabnu. Zveni prelepo, toda najbrž ne bo tako. KRAJANI KRAJEVNE SKUPNOSTI BLAGOVICA Združenje veteranov vojne za Slovenijo ZVVS je društvena, nepolitična organizacija, ki združuje udeležence vojne za Slovenijo. Namen organizacije je, da sprejema v članstvo udeležence vojne, pridobiva in hrani pisno gradivo, seznanja javnost s pomembnimi dogodki pred, med in po vojni, organizira in se udeležuje spominskih svečanosti, ohranja in goji prijateljske vezi meo članstvom, ne glede na politična in svetovnonazorska prepričanja. Član organizacije je lahko državljan Republike Slovenije, ki je v času od 17. 5. 1990 do 26. 10. 1991 ne glede na čas trajanja udeležbe, aktivno opravljal naloge v pripravah in vojni za Slovenijo. Člani organizacije niso lahko le vojaški obvezniki, temveč tudi pripadniki policije, narodne zaščite, civilne zaščite, delavci upravnih in državnih organov, delavci v podjetjih, skratka vsi, ki so kakorkoli s svojimi dejanji doprinesli delež k zmagi nad agresorjem. Jasno pa je, da bodo morali to tudi ustrezno dokazati, razen seveda vojaški obvezniki, katerih angažiranost je ustrezno evidentirana. To pa ne pomeni, da so avtomatsko člani organizacije, temveč morajo svojo željo po vstopu v ZVVS tudi izraziti. Vse tiste, ki želijo postati člani organizacije vabimo, da se zglasijo na Sekretariatu za obrambo občine Domžale Ljubljanska 96, ali Območni štab za TO Domžale Ljubljanska 69 a Domžale, kjer bodo lahko prejeli prijavnice za sprejem v ZVVS. Na občinski ravni bo delovala komisija, ki bo ocenjevala opravičenost prijavnic. Ne glede na kratek čas angažiranja menimo, da je organizacija po- membna in naj se ve, kdo so bili tisti, ki so svojo državljansko dolžnost opravili tako, kot je to narekoval čas. Veliko je danes tudi takih, ki niso prispevali k osamosvojitvi ničesar, razglašajo pa se za vse mogoče junake. Tudi in predvsem iz teh razlogov se nam pridružite. 6. člen Statuta Združenja veteranov vojne za Slovenijo: »Članstvo v Združenju veteranov vojne za Slovenijo lahko pridobi udeleženec priprav in aktivnosti v vojni za Slovenijo, ki je državljan Republike Slovenije in je v obdobju od 17. 5. 1990 do 26. 10. 1991, ne glede na čas trajanja udeležbe, aktivno opravljal naloge v pripravah in v vojni za Slovenijo kot: - posameznik, ki je kot kulturni ali umetniški delavec oziroma predstavnik sredstev javnega obveščanja s svojo aktivnostjo spodbujal in osveščal slovensko javnost v najtežjih trenutkih procesa osamosvajanja, priprav in vojne za Slovenijo; - prostovoljec v enotah manevrske strukture Narodne zaščite. Teritorialne obrambe, Policije, Narodne zaščite, Civilne zaščite, upravnih organov za obrambne in notranje zadeve, drugih državnih organov in podjetij; - pripadnik manevrske strukture Narodne zaščite, Teritorialne obrambe, Policije, Narodne zaščite, Civilne zaščite, upravnih organov za obrambne in notranje zadeve, drugih državnih organov in podjetij; - pripadnik manevrske strukture Narodne zaščite, Teritorialne obrambe, Policije, Narodne zaščite, Civilne zaščite, upravnega organa za obrambne in notranje zadeve oziroma drugega državnega organa ter zaposleni v podjetjih, ki je opravljal naloge civilne obrambe. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ne more postati član ZVVS oseba, ki je s svojim ravnanjem ovirala priprave in aktivnosti v vojni za Slovenijo.« PO 25. JUNIJU »STARI« DOKUMENTI NE VELJAJO VEČ! Vozniki V skladu z veljavno zakonodajo morate vsi do 25. junija 1994 zamenjati stare (jugoslovanske) dokumente in sicer: - registrske tablice in prometno dovoljenje, - vozniško dovoljenje. Kot smo Vas že večkrat opozorili, to lahko opravite v uradnih urah (ob ponedeljkih in torkih'od 8. do-14. ure, ob petkih od 8. do 13. ure in ob sredah od 8. do 13. in od 14. do 18. ure), s seboj pa morate imeti stare registrske tablice (če imate tri, vse tri), prometno dovoljenje in osebno izkaznico oz. sta- ro vozniško dovoljenje in staro dovoljenje za vožnjo traktorja, eno fotografijo (3,5 x 4,5 cm) ter osebno izkaznico. Vozniki, ki ste že dopolnili 65 let, morate s seboj prinesti tudi zdravniško spričevalo. Prosimo, zamenjajte omenjene dokumente čimprej, saj se boste tako izognili gneči in slabi voljo v dneh pred 25. junijem 1994, pa tudi morebitnim »sitnostim«, ko bodo stari dokumenti po 25. juniju 1994 NEVELJAVNI! Sekretariat za notranje zadeve /lamnik Domžale KRAJEVNA SKUPNOST DOB Gradbeni stroji že na terenu Če v krajevni skupnosti tečeta dva samoprispevka, ob njiju pa še vrsta pogodb, s katerimi so se krajani obvezali, da bodo prispevali delež k posamezni investiciji, potem je najprijetnejša tista informacija, ki pove, kdaj se bo gradnja pričela. Najprej naj pozorno preberejo Turnščani in Češenčani: najboljši ponudnik za izgradnjo kanalizacije (začetek v aprilu) je izbran HIDROTEHNIK, ki bo zgradil približno 1500m glavnega voda. Svet KS in gradbeni odbor, ki ga vodi Peregrin Stegnar, pa sta sprejela še eno pomembno odločitev: sekundarni vo- di se bodo gradili na tistih območjih obeh vasi, kjer je interes krajanov največji; to pomeni, da so pripravljeni prej, kot pa je določeno v sklepu o samoprispevku prispevati v denarju določen delež. Tedaj naj bi se začela tudi rekonstrukcija cest v novem naselju, kjer tudi plačujejo samoprispevek, žal kar 36 zavezancev tega, ne plačuje v rokih, to pa bistveno otežuje začetek gradnje, saj je odvisna predvsem od zbranih sredstev krajanov. Za neplačnike bo KS predlagala izterjavo po uradni poti, za vse pa informacija, da bodo v primeru neplačevanja, ulice v letu 1994 izvedene le v makadamu. April bo pripeljal gradbene stroje tudi v Žeje; tu so se dogovorili skoraj o vsem, tako da bo 700 metrov dolga cesta dokončno urejena še letos. Pohvaliti velja krajane, saj po dogovoru redno plačujejo svoje prispevke v višini 1860 DEM. Gradbeni odbor za izgradnjo kabelske televizije obvešča vse, da bodo z gradbenimi posegi pričeli konec marca, takoj po izdaji lokacijskega dovoljenja. Obenem pa vabi vse, ki se za kabelsko TV še niste odločili, da se pridružite do 31. marca 1994 - po stari ceni 780 DEM - v šestih obrokih, po tem roku bo vključitev bistveno dražja. Zaradi problematike odkupa zemljišč (nerešeni še štirje lastniki) se je začetek magistralke skozi Dob prestavil na maj. Vodstvo KS Dob je v sodelovanju z Republiško upravo za ceste rekonstrukcijo, za katero so finančna sredstva zagotovljena, poizkušalo pospešiti, vendar ni šlo. Rekonstrucija se pričenja pri Kaju-hovi in poteka do Želodnika - obojestransko, ker v tem delu ni nobenih problemov z lastniki. V. MARJAN RUČIGAJ, PREDSEDNIK SVETA KS JARŠE-RODICA Polepsajmo našo krajevno skupnost! »ZA ZELENO IN UREJENO KRAJEVNO SKUPNOST JARŠE-RODICA« je naslov vsakoletne spomladanske očiščevalne akcije, ki ima v tem delu občine že kar lepo tradicijo. »Vsako leto krajani radi sodelujejo v tej akciji, že brez nje pa velika večina krajanov posebno lepo uredi svoje domačije in njihovo okolico,« pravi Marjan Ručigaj, predsednik Sveta KS Jarše-Rodica. Nič drugače ne bo letos. G. Ručigaj le pričakuje, da bo večini krajanov sledila tudi peščica, ki zaradi različnih vzrokov doslej ni sodelovala. Dela pa je za vse dovolj. Čeprav črna odlagališča pospravijo vsako leto posebej, nekatere ne mine navdušenje, da ne bi odlagali povsod, samo na odlagališče he. Tudi potok Mlinščica, ki bi morala biti ponos, predvsem pa prijeten, bister potoček, tako da bi ga vsak rad pogledal in se sprehodil ob njem, je za nekatere prostor za odlagališče. Pri tem pa najbrž sploh ne pomislijo na to, da je voda življenjskega pomena, ki bi jo morda nekega dne potrebovali tudi za gašenje. Vedno prijeten je tudi sprehod v bližnji grobeljski gozdiček, ki ga nekateri porabijo tudi za druge namene, posebej pa bi radi uredili tudi sprehajalno stezo ob Kamniški Bistrici. Želja vodstva KS je, da sprehajalna pot ostane čista, mesto za prijeten sprehod, lep pogled na čisto in zdravo naravo. Urejene, in čiste naj bi bile tudi ceste in ulice, zato pričakujemo, da jih po spomladanskih delih na njivah in poljih, če je potrebno, uredijo zaradi nevarnosti za promet, bolj urejene okolice, nenazadnje to zahteva tudi občinski odlok. V spodbudo najpridnejšim pa je KS Jarše-Rodica za najbolj urejene domačije pripravila tudi priznanja in pokale. G. Marjan Ručigaj obljublja, da jih bodo resnično dobili najbolj pridni, zato ob koncu vabilo: vsi bi radi živeli v lepem, zele-, nem, urejenem okolju, spomladanski meseci so priložnost, da tako okolje tudi uredimo. Zato vabljeni v vse akcije KS Jarše Rodica! V. PREBIVALCI KS JARŠE-RODICA SOGLASNO V OBČINO DOMŽALE Zbor krajanov KS Jarše-Rodica Delovno predsedstvo na zboru za naselji Sp. Jarše in Rodica, prvi z leve predsednik Sveta KS Jarše-Rodica, g. Marjan Ručigaj V četrtek, 10 marca in v petek, 11. marca, sta bila v KS Jarše-Rodica delna zbora krajanov te krajevne skupnosti. Odločali so o obliki referendumskega območja za izvedbo nove lokalne samouprave, hkrati pa so se seveda izrekli tudi o tem, v kateri občini bi želeli biti. Beseda pa ni tekla samo o tej problematiki. Prebivalci Jarš in Rodice se očitno zelo zanimajo za prihodnost svojega kraja. To se je pokazalo v dokaj množični udeležbi na zboru krajanov. Po uvodnih besedah predsednika Sveta KS Jarše-Rodica, g. Marjana Ručigaja, ki je v nekaj besedah predstavil prednosti in slabosti nove lokalne organiziranosti, so sledila vprašanja krajanov. Sproti so se odstranjevala vsa morebitna nesoglasja in problemi. Na koncu so si bili vsi prisotni edini, da je edina možnost za KS Jarše-Rodica, da se priključi k mestni občini Domžale. V igri je bilo sicer še nekaj variant (denimo priključitev k Mengšu), vendar pa sb jih krajani soglasno odklonili. Poleg sklepa, da se KS Jarše-Rodica priključi k občini Domžale, so izglasovali še en pomemben sklep. Vsa tista zemljišča, ki so bila pred zadnjo prenu-meracijo zvedena pod K.O Jarše (katastrsko občino Jarše), naj bodo pri prehodu v novo lokalno organiziranost tudi sestavni del KS Jarše--Rodica oz. nove mestne občine Domžale. Krajani so omenili tudi nekatere zadeve, ki jih žulijo (ulična razsvetljava, kolesarska in peš steza v Jaršah, avtobusna postaja na Rodici, kabelska televizija,...). Vse te zadeve so si člani Sveta KS Jarše--Rodica tudi zabeležili in jih bodo obravnavali na svoji redni se j i. JANEZ STIBRIČ NAŠLI SMO IZGUBLJENO Izvajalec cestnih del je verjetno izgubil izkopani jarek in betonska korita (ali pozabil nanje), ki že več mesecev ležijo nedotaknjena. Omenjeno lahko dobi na Rovah ob cesti proti Kolovcu. (Slika levo) I. L. Obnovljene rakete proti toči na Limbarski gori KANALIZACIJA JUŽNE DOMŽALE Največja in edina investicija Krajevna skupnost Simona (enka v Domžalah s svojimi skoraj 2500 prebivalci ni le najmanjša mestna krajevna skupnost, temveč je tudi najmanj razvita KS v mestu, v kateri s podjetji MESO Domžale Kamnik, JATA Domžale, Centralna čistilna naprava Domžale, nekdanjim MLINOSTROJ-u, precejšnjim številom podjetnikov predvsem z lastnimi močmi skušajo zlesti iz nerazvitosti, ki se kaže zlasti na nekaterih območjih. Šest kilometrov kanalizacije Pet let je že od tedaj, pripoveduje Janez Bizjak, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Simona Jenka v Domžalah, ko so se lotili zelo trdega oreha: izgradnje več kot šest kilometrov kanalizacijskega omrežja, ki naj bi prispevalo k bolj prijaznemu življenju meščanov, pa. tudi k bolj zdravemu okolju. Sprva je bil izvajalec Graditelj, nadaljeval Hidrotehnik, vmes tudi Grapix. Nazadnje so ugotovili, da je HIDROTEHNIK najugodnejši in najsolid-nejši izvajalec, pa še pri plačevanju jim gre na roke. Denarja pa za tako ogromno kanalizacijsko omrežje, ki zajema skoraj celotne južne Domžale, brez kanalizacije bo ostalo le 15 gospodinjstev v najbolj južnem delu, ni nikoli dovolj, pa čeprav je delež krajanov v finančni konstrukciji kar 45%, 15% da CČN, 10% proračun, četrtino Sklad stavbnih zemljišč, preostalo pa drugi viri, v katerih so tudi prispevki podjetij. Najprej so ga zbirali za izgradnjo povezovalnega kanala Domžale-Centralna čistilna naprava v letu 1991, potem so bili na vrsti glavni vodi, od katerih sta ostala neizgrajena še t. i. Savski in Radio c, pa sekundarni vodi, vmes pa zadrege z denarjem, ki so investicijo podaljševale, dokler ni stekla. G. Bizjak zagotavlja, da bo v letu 1995 zaključena, če le ne bo ovir, ki jih sedaj še ne poznajo. Bolj urejena Savska cesta Sedanja investicija zajema 180 gospodinjstev, svet KS pa je malce obrnil vrstni red, tako da bo Savska na vrsti kot druga, tudi zaradi manjšega števila gospodinjstev ob njej in večjih stroškov, ki jih zahteva ureditev odvodnjavanja, vse skupaj pa bodo skušali koordinirati tako, da bo izgradnja potekala med cestno zaporo v Podgorici v maju 1994. V dogovoru s CP in RUC, ki bosta prispevali del denarja, bo Savska cesta rekonstruirana, odpravljene bodo najbolj kritične točke neurejenega odvodnjavanja, ki povzročajo nejevoljo prebivalcev ob tej cesti, vse od izgradnje pločnikov pred dvanajstimi leti. Predvidoma naj bi izgradnjo kanalizacije nadaljevali konec marca, G. Bizjak hvali tudi Kostjo Modeca, nadzornega gradnje, saj jim sproti pripravlja vse zahtevane izračune. »Podrobnejši pregled nam omogoča spremljanje gradnje, porabo sredstev, lažje pa »lovimo« tudi roke,« pravi g. Bizjak in mi podrobneje predstavi tudi poročilo o izvajanju del v Južnih Domžalah - Studa. Vrednost vseh del je 323.000DEM v letih 1993 in 1994. Krajani, hvala lepa! Hvali tudi pripravljenost krajanov tako pri zbiranju finančnih sredstev kot pri dogovarjanju o izgradnji kanalov po njihovih zemljiščih. Ustaviva se tudi pri ureditvi pločnikov in javne razsvetljave na Cankarjevi ulici, o čemer govorijo že deset let. Seveda rte moreva mimo prevelikega hrupa diskoteke LIFE v TEN TENU! ki greni življenje ljudem v njegovi okolici. Stanje se je s podaljšanjem delovnega časa v zgodnja jutra poslabšalo; z vodstvom KS Simona Jenka pa vztraja, da je treba zadevo rešiti: glasba v LIFE naj bo primerna in nemoteča za bližnjo okolico, promet ob zaprtju lokala ob 5. uri zjutraj pa naj ne moti občanov.« Kljub vsem prizadevanjem občanov in vodstva KS Simona jenka nam ni uspelo preusmeriti »hrumenja motorjev, avtomobilov in motornih koles« mimo gostišča Repovž, ker ta cesta »uradno ne obstaja«, saj ni vrisana v občinskih mapah, uspešni pa nismo bili tudi pri (po našem mnenju »nepravilno« pridobljenem) krajšanju obratovanja do druge ure zjutraj.« Del mesta G. Janez Bizjak pravi, da ne le v KS, temveč na območju celotnega mesta Domžal - mimogrede, zavzema se za mestno občino Domžale - pogreša'vizijo jutrišnjega dne. Izdelana je bila vrsta parcialnih študij, ki so vsaka zase reševale posamezne zadeve mesta, tako s prostorskega vidika kot z vidika vsebine (duše) mesta, ki že dolga leta pogreša avtobusno postajo, koristno uporabo prostora nekdanjega ALKA, tržnico, pa mestni park, boljšo prometno ureditev in realizacijo obvoznic, o katerih se le govori, kako bodo razbremenile center mesta. Veliko tega manjka tudi v Krajevni skupnosti Simona Jenka. Moj sogovornik pravi, da težko čaka nove lokalne samouprave, predvsem pa novih volitev, vendar sem prepričana, da bo tudi v prihodnje »zraven«. Njegovo dobro poznavanje problemov mesta in bogate izkušnje bodo zanesljivo prišle prav Gradnja kanalizacije v Južnih Domžalah Janez Bizjak, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale tudi predlagani mestni občini Domžale, v njenih prvih korakih v novi lokalni samoupravi. Kdaj do kulturnega hrama? »Posebno boleča za mesto Domžale je sanacija Kulturnega doma in Glasbene šole. Le upam lahko, da bo predlog naše KS in koordinacije vseh svetov" treh domžalskih KS se v letošnjem letu rešil to »sramoto Domžal«. V skladu s predlogom naj bi za sanacijo »kulturnega hrama« z odpovedovanjem sredstev vseh treh domžalskih KS zbrali polovico potrebnih sredstev (cca 30 mio SIT), drugo iz drugih sredstev, predvsem pa proračuna za leto 1994.« »Ob reševanju vseh problemov ne moremo prezreti premajhne skrbi za normalno delovanje domžalske godbe, vseh gasilskih društev (Domžale, Stob, Studa), oktetov Bratov Pirnat, Stobljanskega okteta, saj so predvsem po finančni strani »pozabljeni,« pravi ob koncu razgovora g. Bizjak. »Gasilskemu društvu Domžale so »nekateri na občini« namesto minimalnih sredstev za vzdrževanje celo ponudili, naj bi se z »neprimerno lociranega« gasilskega doma v centru Domžal preselili na novo lokacijo v STOB ali »kam drugam.« Na lokaciji, kjer »stoji in bo stal« gasilski dom Domžale, naj bi stala moderna poslovna stavba (za to so že pripravljeni projekti), saj je prav to zanjo »idealna lokacija«. Če se malo pošalim: »Gospod inž. Karlovšek, ne bo vam uspelo - to je Jelovica« (s tem se strinja tudi predsednik Gasilskega društva Domžale g. Stane Kovač, ml. in verjetno vsi prostovoljni gasilci Domžal. V. VABILO! Kulturno društvo JOŽE COSTIČ Homec vabi na kulturni večer s slovensko umetnico Milo Kačič. V soboto, 26.marca ob 19. uri, boste v Gasilskem domu na Homcu lahko pobliže spoznali igralkino in pesničino delo ter življenje. Večer bo s citrami popestrila ga. Tanja Zupan Zaje. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO SMO Starši - Mladi - Otroci Vpisuje v pomladanske dejavnosti DEJAVNOSTI STAROST VPIS INFORM. LUTKOVNA DELAVNICA - OB TORKIH OD 6. LETA 727-947 Zaradi povečane prodaje mesnih izdelkov VABIMO VOZNIKE, ki imajo avtomobil - hladilnik (3-5 ton) in veselje za ambulantno prodajo mesnin, da se zglasijo v Napredku Komercialni sektor, Domžale, Mestni trg 1, tel. 721-826. Vabimo tudi interesente, ki nimajo primernega vozila, pa so ga po leasing sistemu pripravljeni kupiti in začeti z opisano dejavnostjo. Domžale /lamnik 25. MAREC Materinski Nadaljevanje s prve strani otroka v svojo družino, ko ta potrka na njihova srca. Zboje se, da bodo prikrajšani za svoje lahkotno življenje in želijo živeti brez obveznosti do rodu, iz katerega izvirajo in mu pripadajo. Drugi svoje življenje in zdravje zapravljajo s pohajkovanjem, popivanjem, kajenjem ali celo uživanjem mamil. Zgovarjajo se na brezposelnost, na slabe razmere, družbo, češ da se ne zmeni zanj. Če tudi je tako, nimamo pravice po nemarnem zapravljati svojega življenja. Med brezposelnostjo lahko čas tudi koristno uporabimo za pridobitev novih znanj, za branje dobrih knjig, za številna drobna dela, za pomoč doma pri vsakodnevnih opravilih in ne nazadnje lahko pomagamo ljudem, ki /lamnik je glasilo občine Domžale. Izhaja enkrat mesečno. Vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno so osamljeni in potrebujejo le človeka dobre volje in njegov čas. Za takšen odnos do življenja in okolja, v katerem živimo, nam je" potrebna pozitivna vzgoja. Čas nam je odmerjen, enemu več, drugemu manj, zato ga moramo čim bolj pošteno izrabiti, da bomo napravili čim več dobrega in čim manj hudega. Starši imamo neizmerno možnosti, da vsak trenutek otroke z zgledi usmerjamo k dobremu in jih tudi opozarjamo na slabo. Najslabše, če ne naravnost škodljivo, je širjenje mnenja, da se pošteno ne splača živeti. Resnica je ravno obratna. Edino pošteno življenje na vseh področjih je dolgoročna investicija, ki bo dala dobre sadove posamezniku, druži- ni, narodu in človeštvu. Zgodovina nas uči, da je moralno neurejeno ali celo razvratno življenje uničilo celo velike narode. Zato se spet vračamo k poslanstvu vsake posamezne mame, ko polaga v zibelko svojega otroka tudi svojo vzgojo in nazor. Tako smo mame, starši, posamezniki nosilci dobrega ali slabega človeštva. Ker smo ljudje odvisni tudi od okolja, v katerem živimo, smo soodgovorni tudi za vzgojo ljudi, s katerimi živimo. Posebno pomembna vloga je namenjena vsem, ki oblikujejo splošno mnenje ljudi. To so predvsem mediji kot RTV, časopisi, revije, knjige in nenazadnje vzgojitelji in učitelji. Odgovornost slednjih je še posebej velike, ker so jim zaupana mlada srca; ta z znanjem vpijajo tudi življenjske resnice z »veliko žli- co« po zgledih svojih vzgojiteljev. Znana je latiska resnica, da besede mičejo, a zgledi vlečejo. Zato je tako zelo pomembno, da bi bili vsi učitelji tudi veliki ljudje, široki, odprti za vse dobro, da bi znali ločiti zrno od plevela in da bi bila poštenost ter pravičnost del njihove biti. Enako velja tudi za vse politike, ki krojijo našo usodo; njim bi morala biti pravičnost do vseh ljudi osnovni moto. Imeti poštene, pravične in dobre politike je blagor naroda. Po njih ravnanju lahko sklepamo, kakšno vzgojo so jim dale njihove mame, starši, vzgojitelji in okolje, v katerem so živeli. Materinstvo je poslanstvo nas vseh, materinstvo je simbol dajanja in darovanja, materinstvo je simbol ljubezni. Vse, ki želite praznik materinstva počastiti, vabimo na prireditev, ki bo na večer pred praznikom dne 24. 3. 1994 ob 18. uri na Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah. Otroci tistih domžalskih šol in vrtcev, ki so se odzvali našemu vabilu ter drugi posamezniki vam bodo s prireditvijo olepšali večer in se vam za vašo ljubezen iz srca zahvalili. Iskreno vabljeni! tajnica župnijske Karitas Domžale dr. Marija Bizjak-Schwarzbartl Lokalna samouprava in zdravstvo S prehodom na novo lokalno samoupravo in državo upravo bo prišlo tudi do sprememb v zdravstveni zakonodaji in s tem v zvezi tudi do organiziranosti in vsebine javne zdravstvene zakonodaje. Sedanja zdravstvena zakonodaja določa, da je na primerni ravni, t.j. v sedanjih občinah organizacija in delovanje javne zdravstvene službe takšna, za kakršno se opredeli njena skupščina na predlog ustreznega upravnega organa. To velja tako za javne zdravstvene zavode kot zasebnike s koncesijo ali brez nje. Država postavlja s svojim planom zdravstvenega varstva do leta 2000 temeljne zdravstvene dejavnosti in nacionalen program; vse to bo moralo biti usklajeno z novo lokalno samoupravo in državno upravo. Iz razprav na zborih krajanov lahko ugotovimo, da je še marsikaj na tem področju nedorečenega, zato je treba biti preudaren tudi pri reorganizaciji javnih služb, kot je zdravstvo. Nedopustno bi bilo porušiti zgrajeno in pričeti graditi novo samo zaradi sprememb družbenega sistema. V svetu nam zavidajo stopnjo razvoja zdravstvenega varstva, žal pa te stopnje država ne more zdržati, kajti prevelik je razkorak med možnostmi in potrebami oz. med stopnjo razvoja zdravstvene dejavnosti in bogastvom države. Potrebno bo razdeliti breme med državo, kot nosilko nacionalnega programa za obvezno zavarovanje, in posameznika kot finanserja prostovoljnega zavarovanja ali samoplačništva. Država - občina mora biti zainteresirana za razvoj zdravstvene dejavnosti. Poleg javnih zdravstvenih zavodov dopuščati tudi zasebno zdravstveno delo, čeprav brez koncesije. Ne glede na našo pravno neurejenost s pojavom zasebne družba izgublja ci DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o. Izobraževalne in grafične storitve 61230 Domžale, Kolodvorska 6 tel.: (061) 711082, tel./fax: 712278; p. p. 90 RAZPISUJE PROGRAME ZA USPOSABLJANJE IN PROSTI ČAS: - tečaj iz varstva pri delu - tečaj higienskega minimuma - računovodstvo malih podjetij (začetni in nadaljevalni), - vodenje poslovnih knjig za obrtnike (začetni in nadaljevalni), - gostinski delavec: kuhar - natakar, - seminar za poslovne sekretarje, - tečaj skladiščnega poslovanja, - strojepisni tečaj z osebnim računalnikom, - tečaj za voznike viličarjev, - tečaj aranžiranja cvetja in nega sobnih cvetlic, - tečaj varstva pri delu, - tečaj za vzdrževalce objektov - hišnike, - tečaj za kurjače nizkotlačnih kotlov, - seminar za upravljalce Ex naprav v elektro stroki, - kuharski tečaj, - tečaj krojenja in šivanja (začetni in nadaljevalni). TEČAJ POSLOVNE RETORIKE: - za managerje in vodilne delavce RAČUNALNIŠKE TEČAJE ZA ODRASLE: - VVord, VVordstar, Lotus 123, Quattro-pro, Paradox ali dBase-4, Framevvork RAČUNALNIŠKE TEČAJE ZA OTROKE: - Logo za učence od 2. do 5. razreda in Pascal za učence od 5. do 8. razreda AVTO ŠOLO: - brezplačen tečaj in literatura - organiziran tečaj prve pomoči in zdravniški pregled - brezobresten kredit za vožnjo - možnost 10% popusta pri vožnji. • TRGOVCI IN POSLOVODJE POZOR! - dokvalifikacija in prekvalifikacija za trgovsko stroko, ki jo zahteva zakon, - osnovni in obnovitveni tečaj HIGIENSKEGA MINIMUMA IN VARSTVA PRI DELU. Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 711-082 ali 712-278. zdravstvene dejavnosti s koncesijo ali brez nje zlasti v zadnjem primeru, določen vpliv. V odločitvi občinskih skupščin je, da predlog ustreznega upravnega organa, njegovih analiz in predlogov, sprejemajo smernice o delovanju zdravstvene dejavnosti. Tako se bo skupščina lahko odločila, v kakšnem obsegu in kakšni obliki bo želela vplivati na zdravstveno dejavnost v svoji občini. Postavili si bodo tako tudi temelje demokratičnosti v zdravstvu in preprečili, da bi prišli iz monopola javnega zdravstva v monopol zasebnega zdravstva; to pa verjetno ne bi bilo dobro. Vse te spremembe, tako zdravstvene zakonodaje in izvajanje zdravstvene dejavnosti ter lokalne samouprave in državne uprave pa zahtevajo predhoden praven red ne samo v državi, temveč tudi v občini kot nosilke odgovornosti za primerno zdravstveno dejavnost. Poleg strokovnih institucij, ki bdijo nad strokovnim delom zdravstvenih delavcev bodo morali svojo vlogo dosledno izvrševati, tudi upravni organi, davčna uprava in inšpekcijske službe, ki so vsaka zase odgovorne za pravni red. Cilj sedanje občine (bodoče upravne enote) mora biti primerno razvita, zdravstvena dejavnost vsaj na sedanji stopnji, tako v javnem zdravstvenem zavodu kot pri zasebnikih Služba v okviru javnega zavoda bo morala biti organizirana tako, da bo konkurenčen partner zasebni zdravstveni dejavnosti in obratno. Bati se je, da bomo v naši občini na področju vseh družbenih dejavnosti ne samo zdravstva nekaj zamudili. Delegati skupščine so sklenili, naj skupščina v začetku leta 1994 obravnava problematiko družbenih dejavnosti. Tako bi se delegati seznanili z vsebino dela in problemi na vseh področjih družbenih dejavnosti (vzgoje, izobraževanja, zdravstva, kulture, športa...). Zavzeli bi lahko smernice na področju sedanje občine oz. bodoče upravne enote in bi tako lahko postavili temelje sodelovanja in povezovanja v bodoči lokalni samoupravi. Če bi to izvršili pred sprejetjem proračuna, bi bil odnos odbornikov do programov družbenih dejavnosti konstruktiven, tako pa bo pragmatičen; to pa ne bo v korist dosedanji stopnji razvoja družbenih dejavnosti. Bodoče pristojnosti občine oz. državne uprave na področju zdravstva naj bi se odvijale predvsem takole; - z zakonom o lokalni samoupravi je predvideno, naj bi bodoče občine imele možnost vplivati na dostopnost do zdravstvenih storitev, ni pa predvideno, da bi imele kakšne večje pristojnosti glede tega; - pristojnosti, ki jih je imela do sedaj občina po veljavni zdravstveni zakonodaji, bi bile z novim zakonom o državni upravi prenesene na državno upravo, izvajale pa naj bi jo bodoče upravne enote, ki bodo predvideno organizirane na področju sedanjih občin. Vse kaže, da bo na področju zdravstva nastala razporoka med sedanjimi občinami in državo s tem, da bo državna uprava v prvi stopnji prevzela celotno skrb nad zdravstveno dejavnostjo. Nato pa bo prišlo do ponovnih porok med državo preko upravnih enot z občinami, ko se bo sklenila zakonska zveza o obliki in vsebini zdravstvene dejavnosti. Vse povedano potrjuje pravilno odločitev delegatov skupščine občine Domžale, da so zahtevali smernice delovanja in razvoja zdravstvene dejavnosti (zdravstveno politiko), preden bi se odločali o večjih spremembah na področju zdravstvene dejavnosti, ki bi lahko privedla do razgradnje sedanje organiziranosti javne zdravstvene dejavnosti. Tako pa je ostala možnost, da se bodo odločali v okviru svoje upravne enote in v svojih občinah občani o vsebini in obliki zdravstvene dejavnosti (javne in zasebne). MITJA ŠIRCELj, dr. stom. spec. Krvodajalci iz KS Vrhpolje Zalog V občini Domžale je bila od 9. do 17. februarja 1994 redna krvodajalska akcija. Iz Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog se jo je v sredo, 9. februarja udeležilo osemnajst krvodajalcev od 18. do 65. leta. Nekateri so kri dali že 34-krat, 25-krat, 15-krat, 10-krat in 5-krat. Res je, da so bile včasih krvodajalske akcije bolje obiskane kot sedaj. Kljub temu pa je osemnajst krvodajalcev iz nase krajevne skupnosti lep uspeh. Kaj so povedali anketiranci: Bogo Germovšek, pe- tinšestdesetletni upokojenec iz Zg. JavoršČice, ki je tudi predsednik KS Vrhpolje Zalog, je svojo kri daroval že 25-krat, za bralce Slamnika pa je še povedal: »Dajati kri, pomeni dajati del samega sebe za to, da pomagaš tistemu, ki je pomoči po- treben; in tisti, ki daruje-, mo kri, to dobro vemo. Nazadnje sem \o dal 9. februarja letos na organizirani krvodajalski akciji v Ljubljani. Krvodajalec lahko postaneš, če si star med 18. in 65. letom in seveda, če si zdrav. Prihodnje leto krvi ne bom mogel darovati, ker bom že dopolnil 65 let.« Marinka Marela, stara štiriintrideset let, stanuje Zg. Javorščica, kmečka delavka in gospodinja: »Redno dajem kri že od 1983. leta dalje. Udeležujem se krvodajalskih akcij, ki jih organizira naša krajevna organizacija Rdečega križa Vrhpolje. Imam krvno skupino 0, vsega skupaj sem bila na odvzemu devetkrat. Vsakokrat mi vzamejo po 3 dl krvi. Po odvzemu se počutim dobro, saj je tudi malica izvrstna. Kri darujem brezplačno in prostovoljno. Tudi v bodoče bom kri še dajala.« Cirila Rebolj, stara osemindvajset let, stanujoča Vrhpolje, delavka: »Krvodajalskih akcij, katere organizira KO RK Vrhpolje, se udeležujem vsako leto. Tako s svojim humanim dejanjem morda rešim prenekatero življenje. Na odvzemu sem bila že petkrat. Imam krvno skupino AB, odvzem je hiter, zdravstveno osebje prijazno, malica obilna.« Alica Pačnik, stara osemnajst let, stanuje v Stegnah, študentka 4. letnika: »Deveti februar 1994 mi bo ostal v lepem spominu. Tega dnev sem se prvič udeležila krvodajalske akcije v Ljubljani, seveda na povabilo moje mamice Fanike, ki kri daje že nekaj ket. Krvi sem dala 4dl in s tem postala redna krvodajalka. Darovana kri pomeni tudi lepši in varnejši dan. Po odvzemu sem se počutila dobro, pa tudi postrežba je bila dobra.« JOŽE NOVAK Dvoboj med ograjo mostu na cesti Dob-Corjuša sta dobili dekleti, ki sta nesrečo preživeli brez poškodb. Ograja je imela manj sreče, upamo pa, da bo zaradi nevarnosti kmalu spet stala na svojem mestu. V Mengšu obnovljene mrliške vežice V okviru samoprispevka, ki so ga Mengšani v letu 1992 izglasovali za prizidek pri šoli in obnovo mrliških vežic, so letos končali še drugo veliko gradnjo. V nedeljo, 27. februarja, so dopoldne blagoslovili obnovljene mrliške vežice. Hkrati z vežicami je bila preurejena tudi poslovilna ploščad in parkirni prostori z okolico. Stroški obnovitvenih del znašajo nekaj več kot 23 milijonov SIT. Letošnja pomlad je prinesla tudi varovalno ograjo na odcepu ceste Dob-Corjuša. Za njo je lepo urejena površina, upamo pa le lahko, da bo tako tudi ostalo. /lamnik Domžale Občinski odbor LDS Domžale so na združitvenem kongresu nove stranke LDS - Liberalne demokracije Slovenije zastopali (od leve proti desni): Simon Mavsar, Martin Grošelj, Milan Pirman, Jože Lenič in Jure Rifelj. (foto: Janez Pelko) Nova LDS, stranka zmernosti in preudarnosti Na Bledu je na združitvenem kongresu štirih strank (Liberalno demokratska stranka, Demokratska stranka, Socialistična stranka Slovenije in Zeleni - Ekološko socialna stranka) nastala nova sredinska stranka LDS - Liberalna demokracija Slovenije. Stranka, ki je združila kadrovske, programske, organizacijske in materialne potenciale in računa na najmanj 1/3 volilnega telesa, je sprejela osnovne programske cilje, ki jih bo v dokončen program oblikovala na posebni programski konferenci še pred lokalnimi volitvami novembra letošnjega leta. Nov program bo temeljil na naslednjih izhodiščih: spoštovanje človekovih pravic, pravna država, politika enakih možnosti, laično javno šolstvo, ločitev Cerkve in države, nadaljevanje vključevanja Slovenije v evropske tokove, uspešno gospodarstvo s socialnimi in okoljevarstvenimi korektivi, skladen regionalen razvoj... Nova LDS tudi v Domžalah Tudi v sedanji občini Domžale bo v naslednjih štirih mesecih prišlo do oblikovanja nove LDS, ki bo nato v nastajanju novih občin oblikovala svoje krajevne, kasnejše občinske odbore. Nova stranka bo že zgodaj jeseni pripravila svoja lokalna programska izhodišča in konkretne programe za vsako občino posebej ter vzporedno predlagala svoje kandidate za člane občinskih svetov in župane novonastalih občin. Liberalno demokratska stranka Občinski odbor Domžale MILAN PIRMAN predsednik Skrivnost oblasti Oblast ni nikakršno zlo, ampak nekaj dobrega in potrebnega. To spoznanje in občutje vsakega posameznika izvira že iz družine, kjer vladajo v medsebojnih odnosih predvsem ljubezen, dobrota, resnicoljubnost in poštenje. Tam, kjer te vrednote ne prevladujejo, se že zgodaj pojavi negativen odnos do oblasti, ki človeka lahko spremlja vse življenje. Največjo oblast nad človekom imajo namreč slabe izkušnje z oblastjo. Z oblastjo se človek srečuje pravzaprav na vsakem koraku, najbolj pa v stiku z drugim človekom bodisi v družini, v šoli, na delovnem mestu, v banki ali pošti, na občinskem uradu, itd. Najbrž vsak najprej pomisli ob KRAJEVNI ODBOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DOB vabi na PREDAVANJE in pogovor na temo: »MEDIJI IN DEMOKRACIJA« Predavateljica: prof. VIDA PETROVČIČ, novinarka RTV Slovenija Prestavljeno iz prejšnjega meseca! Prireditev bo v kulturnem domu naMOČILNIKU v Dobu v PETEK, 15. 4. 94, ob 20. uri SKD %|DSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 00 DOMŽALE Naš skupni cilj je živeti v bolj pravični, bogati in varni Sloveniji! Pridružite se nam! Predsednik SDSS Janez Janša PRISTOPNA IZJAVA Ime in priimek Datum rojstva -Naslov- Kraj. Poštna štev__,_ Krajevna skupnost . Občina. Izobrazba Poklic Zaposlen(a) pri/v. Telefon doma_ Telefon v službi Vse mlade od 15 let dalje vabimo k Socialdemokratski mladini. Velja ista pristopna izjava. V_, dne_ Podpis Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: Socialdemokratska stranka Slovenije, Občinski odbor Domžale, Ljubljanska 70, p.p. 95. Poziv članom Demokratske stranke, Zelenih - Ekološkosocialne stranke in Socialistične stranke Slovenije! V teh dneh je Socialdemokratska stranka Slovenije praznovala 5. obletnico ustanovitve. Slovenski socialdemokrati smo ob tej priložnosti v mislih ponovno prehodili pot od začetkov Slovenske pomladi in težavnega nastajanja slovenske socialdemokracije do napornega boja za osamosvojitev Slovenske države. Pri tem nismo pozabili na del skupne poti, ki smo jo delili z nekaterimi izmed vas, nekoč združenimi v DEMOS-u, v boju za skupne cilje Slovenske pomladi - za svobodne volitve in za demokratično samostojno Slovensko državo. Spomnili smo se tudi vseh tistih kolegov - socialdemokratov med vami, ki ste se, tako kot mi, zavzemali za plebiscit o samostojnosti Slovenije. Prepričani smo, da nas še vedno povezuje mnogo skupnih ciljev. Vemo, da pot še ni končana. Varnost in z njo obstoj Slovenske države še nista dokončno zagotovljena. Še vedno nas čaka zahtevna naloga, da vzpostavimo učinkovito pravno državo, ki bo sposobna zagotavljati tudi socialne pravice. Začete reforme še niso končane in še vedno se borimo zoper škodljive pojave, ki so posledica štirih desetletij enopar-tijskega sistema. Tako tudi še vedno nismo povsem presegli jugoslovanskega okvira, ki nas zavira pri našem nadaljnjem razvoju in vključevanju v evropske sisteme varnosti in sodelovanja. Te naloge nas še čakajo. Če ne soglašate z združevanjem z Liberalnimi demokrati in ste prepričani, da pomeni takšna združitev odstopanje od dosedanjih ciljev vašega delovanja, vabimo vse, ki: - se še vedno čutite zavezani ciljem socialne države in ki ne vidite svoje politične prihodnosti v pragmatizmu in prodajanju tistim, ki ponudijo več; - še vedno želite udejaniti svojo ekološko usmeritev v sodobni socialdemokraciji; - se še vedno čutite zavezani projektu postavitve solidnih temeljev slovenske države in - ste prepričani, da bo to lahko storila slovenska social-demokracija, da se pridružite nam. Slovenskim socialdemokratom. S skupnimi močmi bomo lahko uspešno zaključili še nedokončano delo. Predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije SERVIS motornih žag Robert Močnik, Pšata 38, 61262 Dol pri Ljubljani Telefon: (061) 374-224 tej besedi na politiko in demokracijo. O prvi pa t.i. navaden državljan nima posebno dobrega mnenja, na drugo pa še nismo navajeni in bomo še nekaj časa potrebovali, da se bomo nanjo privadili. Žal smo bili v dolgih prejšnjih nesamostojnih časih navajeni poslušati in ubogati le eno oblast, ta pa ni dovoljevala drugačnega razmišljanja in drugačnih pogledov, ki bi se preveč razlikovali od njenih. Slepili smo se, da mislimo s svojo glavo. Nismo vedeli, da nam je prejšnja orvvelovska oblast nenehno prala možgane. To se nam, nekaterim bolj, drugim manj, pozna še danes, kajne? Seveda je veliko vprašanje, če se tega sploh še zavedamo. V čem je skrivnost oblasti? Kljub vsemu poskušajmo odgovoriti, čeprav nepopolno. Skrivnost je v nas. Če sebe ne moremo ali ne znamo »PRAV« voditi skozi življenje, tudi drugih ne moremo. In po mojem mnenju je takšnih oblastnikov na Slovenskem še zmerom preveč. Ti znajo samo uživati slastne plodove svoje oblastiželjno-sti, drugih pa ji je le malo mar. Brez pravih vrednot ni dobre oblasti. Naj se začne z NE KRADI in NE LAŽI! BOGDAN OSOLIN SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Informativni dan in predstavitev na sejmih Na informativni dan za osmošolce so se tudi v domžalski srednji šoli temeljito pripravili. Obiskovalcem so predstavili poklice, za katere izobražujejo v strojnem (avtomehanik, avtoklepar, puškar, urar, fino-mehanik; monter ogrevalnih, klimatskih, vodovodnih, plinskih naprav; orodjar, ključavničar, varilec, klepar, brusilec, kovač,...) in usnjarskem (konfekcijski in galanterijski tehnik, konfekcionar, galanterijec, sedlar, jermenar, preparator,...) programu in jim pokazali učilnice praktičnega pouka ter jih seznanili tudi z drugimi pogoji in možnostmi na šoli. Šola se je dvakrat' uspešno predstavila na Gospodarskem Lastninjenje podjetij Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij pozna sedem možnih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij, od katerih pa je lahko za delavce kratkoročno posebej nevarna le metoda prodaje vseh sredstev podjetja. Posledice za delavce so namreč enake kot v primeru stečaja. Sindikat po zakonu (vsaj neposredno) ne more vplivati na izbiro privatizacijskih metod ali njihovih kombinacij v posameznem podjetju. V glavnem to tudi ne bo potrebno, kajti gre za odločitve, ki morajo temeljiti izključno na strokovnih podlagah. Sindikat se mora v lastninskih procesih posebej zavzemati pravzaprav le v dveh primerih, in sicer: 1. če so delavci v posameznem podjetju izrazito in večinsko zainteresirani za interno razdelitev delnic ali (in) notranji odkup delnic. Organ upravljanja pa se v nasprotju s tem odloči za kakšno izmed drugih metod, ki delavcem ne omogočijo pridobitve so-lastništva na svojem podjetju z uporabo certifikatov; 2. če se organ upravljanja odloči za lastninsko preoblikovanje po metodi, da prodajo vsa sredstva podjetja. V prvem primeru gre le za poskus uveljavljanja neobveznih interesov delavcev. V drugem primeru pa gre lahko za obrambo gole eksistence delavcev. Za kaj gre? Zakon pravi: kadar se prodaja podjetja opravi kot prodaja vseh sredstev, podjetje z dnem, določenim s prodajno pogodbo, preneha in se izbriše iz sodnega registra. Z dnem prenehanja podjetja pa nastopijo za delavce enake pravne posledice kot ob začetku stečajnega postopka. To pomeni, da delavcem enostavno preneha delovno razmerje in brez kakršnihkoli odpravnin ali drugih pravic preidejo na Zavod za zaposlovanje. _ Verjetno ni sindikata, ki bi lahko mirno gledal, kako direktor lastnini podjetje preprosto tako, da razproda stroje, opremo in nepremičnine podjetja, delavce pa vreze na cesto. Zato je razumljivo, da mora sindikat že a priori z vsemi sredstvi (v skrajnem primeru tudi s stavko) nasprotovati realizaciji lastninskega preoblikovanja po tej metodi. Razen v enem primeru, in sicer, če je s prodajno pogodbo delavcem predhodno zagotovljena zaposlitev pri kupcu ali drugje, oziroma so zagotovljene vsaj pravice, kakršne zakon priznava presežnim delavcem. Ta možnost je po zakonu dana in edinole pod tem pogojem je lahko tudi sindikat konstruktiven partner v lastninskem preoblikovanju ob obravnavani metodi. Izven zgoraj navedenih primerov sindikat v lastninskih procesih pravzaprav nima posebnih funkcij. Njegova bistvena vloga je v tem, da je dolžan s svojo organizirano močjo zagotoviti ustrezno informiranost pristojnih organov in delavcev pred sprejemanjem ključnih lastninskih odločitev. Delavski sveti ali drugi organi upravljanja morajo imeti na razpolago vse relevantne poslovne informacije, ki so bistvenega pomena za odločitev o izbiri ene izmed mogočih privatizacijskih metod ali njihove ustrezne kombinacije. Delavci morajo vedeti vse o poslovnem stanju podjetja in njegovih perspektivah, preden se odločijo o morebitni vložitvi svojih certifikatov ali gotovine v podjetje. Popolnoma iluzorno pa je, če kdo pričakuje, da bo sindikat o čemerkoli v zvezi z lastninjenjem odločal namesto prvih ali drugih. Vse lastninske odločitve so namreč tipične poslovne odločitve, ki jih mora vsakdo sprejeti na svoje tveganje. JUSTI ARNUŠ Spoštovani! Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 16.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 721-022 razstavišču v Ljubljani. Najprej so na sejmu MODA pripravili razstavo modnih kreacij učencev, ki se izobražujejo za usnjarske poklice. Razstavni prostor je bil vedno dobro obiskan; poleg razstavljenih oblačil pa so poznavalci spraševali tudi za kovinska stojala (stilizirane ženske postave, na katerih so bile obleke, ki so jih napravili učenci v kovinarskih delavnicah. Na sejmu UČILA '94 je šola pokazala pouk krojenja oblačil s pomočjo računalnika. V Domžalah so postavili posebno učilnico, kjer na osmih zmogljivih računalnikih učenci lahko kreirajo obleke in galanterijo od ideje, prek osnutka, prilagajanja, vstavljanja dodatkov in detajlov, popravljanja in usklajevanja mer do njenega izrisa na papir. Besedilo in fotografija: Igor Li-povšek Indu plati -poslovno leto zaključili uspešno, trendi za naprej kažejo dobro Delavci Induplati Jarše so se končno otresli krize. Lansko poslovno leto so zaključili uspešno, učinki nove strategije vodstva podjetja pa kažejo tudi v bodoče dobro. Število delavcev se kljub velikim težavam ni dosti zmanjšalo. Kar se je, se je le z rednimi in predčasnimi upokojitvami. »Sindikat podjetja poskuša delovati v okviru nalog, ki jih zahteva sedanji čas,« je dejal predsednik sindikata Riko KRE-GAR.« Imam občutek, da se je tudi delavcem povrnilo zaupanje, in to je sedaj najvažnejše. Sindikat si bo še naprej prizadeval za ohranitev polne zaposlenosti. Svoje delovanje bomo prilagajali spremembam delovne zakonodaje in kolektivnih pogodb. Sedaj je malo lažje, ko podjetje po treh letih izpolnjuje kolektivno pogodbo, čeprav vem, da ljudje niso zadovoljni s plačami. Tudi na lastninjenje se v Indupiatiju pripravljamo. Med delavci in upokojenci je bila opravljena anketa o predvidenem programu lastninjenja podjetja Induplati. Večina delavcev in upokojencev bo sodelovala pri odkupu podjetja. Vesel sem, da smo v preteklem mesecu uspeli urediti tudi počitniški dom v Kranjski Gori. Tako bodo delavci našega podjetja imeli zopet možnost poceni in dobro letovati v zdravem okolju.« JUSTI ARNUŠ Domžale /lamnik 7 PRED SPOMLADANSKO OČIŠČEVALNO AKCIJO Za čisto in zeleno občino Domžale Kot vsa pretekla leta naj bi se tudi v letošnjem letu v akcijo vključile vse krajevne skupnosti; te naj bi s sodelovanjem šol in društev (turistična, gasilska, taborniki, ribiči, lovci), hišnih svetov lastnikov stanovanj, podjetij ter vseh krajanov z različnimi akcijami prispevale k ČISTEJŠI IN LEPŠI OBČINI DOMŽALE. Odvažanje v akciji zbranih odpadkov Na posebej določenih zbirnih mestih v krajevnih skupnostih, o njih vas bo obvestilo vodstvo KS na krajevno običajni način, bodo postavljeni kontejnerji, kamor boste lahko odložili v akcijah zbrane odpadke. Vse informacije v zvezi z odvozom dobite pri g. Janezu Repniku, Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, 721-443, 712-097 ter 713-086. Kosovni material bo Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale odvažalo v dneh od 21. do Delovna skupina za pripravo in vodenje vsakoletne akcije ZA ČISTO IN ZELENO OBČINO DOMŽALE pri Izvršnem svetu Skupščine občine Domžale je sklenila, da bo letošnja očiščevalna akcija potekala OD 18. MARCA DO 30. APRILA 1994 26. marca 1994, o času odvoza boste obveščeni preko javnih medijev. Komunalno stanovanjsko podjetje bo za akcijo zagotovilo tudi potrebno število vrečk in zaščitnih rokavic za zbiranje odpadkov; te od 16. marca dalje dobite na Savski 34 v Domžalah. Posebne akcije Vse občane, ki bi radi v tem času izvedli akcije večjega obsega (sanacija divjih odlagališč ipd.), naj svoje predloge podrobneje opišejo in finančno ovrednotijo. Pošljejo naj jih g. Predstavitev izkušenj iz Euclida (ZDA) Poleti sta Združene države Amerike študijsko obiskala lože Lenič in Simon Mavsar. Več dni sta se zadržala tudi v Domžalam sestrskem mestu Euclid, kjer sta preučevala delovanje občine in njene uprave ter se sestala z občinskimi politiki in uradniki. Svoje vtise, videnja in ugotovitve sta ob 300 barvnih diapozitivih, barvnih fotografijah in obilici strokovnega, propagandnega in turističnega materiala predstavila 24. februarja v Domžalah. IGOR LIPOVŠEK Združenje razlaščenih lastnikov premoženja VABI na pogovor o problemih in poteku denacionalizacije, ki bo v sredo, 30. 3. 1994, ob 9. uri v sejni sobi Občine Domžale. - , , ., Predsednik Jurij Berlot, inž. arg. niiMiiumiironre KAMNIK, Maistrova ulica 7 objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. KV TESARJA 2. KV ZIDARJA 3. POMOŽNEGA ZIDARJA Kandidati morajo poleg splošnih, zakonsko določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod 1 in 2: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - gradbinec II - eno leto delovnih izkušenj - starost do 30 let - poskusno delo 60 dni Pod 3: - zidar za zidanje in ometavanje - gradbinec I. oziroma 8. razredov osnovne šole in kasnejša vključitev v izobraževanje ob delu - starost do 25 let - poskusno delo 30 dni Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, možnost sklenitve delovnega razmerja v kasnejšem obdobju za nedoločen čas. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: SCP »GRADITELJ« KAMNIK, Maistrova ulica 7, 61240 KAMNIK Nepopolne vloge bomo zavrnili. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Stanetu Oražmu na Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja do 4. aprila 1994. Bi si ogledali centralno čistilno napraVo? V dneh od 14. do 16. aprila 1994 bo možen ogled Centralne čistilne naprave v Domžalah. Vse informacije dobite pri g. Burici 712-866. Delovna skupina vabi vse, da se ji v prizadevanju za lepšo, čistejšo, bolj urejeno in bolj zdravo občino pridružite! Leto družine »Nihče ni samoten otok... Resnično, vsak je del kakšne družine. Če natančneje pogledamo, je družina naravna skupnost, ki nas povezuje in osvobaja pred osamitvijo posameznika in anonimnostjo samotnega sveta... Kljub zelo zapletenim in težkim razmeram v moderni družbi družina še vedno zagotavlja pridobivanje osnovne življenjske izkušnje pri oblikovanju odgovornosti in vrednot, kot so ljubezen, skrb in delitev vsega« (Dunajska komisija za družino). Organizacija združenih narodov je leto 1994 razglasila za leto družine. Končno se tudi svet zaveda, da je družina tako pomemben del družbe, da ji je treba posvetiti več pozornosti, posebej v času, ko je zaradi mnogih vzrokov v veliki krizi. To usmeritev OZN je pozdravila tudi Cerkev, ki še posebej s skrbjo opazuje družinsko življenje in se trudi, da bi tudi družba ponovno dala družini tisto vzvišeno mesto, ki ji gre. Vsi se zavedamo, da je vprašanje družine kompleksno in zato se ga dotikamo le delno - vse problematike ne bomo nikoli zajeli. Znano je, da se prav Cerkev zelo zavzema za ohranitev družine in družinskih vrednot. Čas je pokazal, da prevelik liberalizem na tem področju ne prinaša nič dobrega. Duhovnikom ljudje pripovedujejo veliko problemov družinskega življenja. Iz izkušenj v duhovniškem službovanju bi povzel nekaj pomembnih dejstev: 1. Mladim manjka priprava na družinsko življenje. V prejšnjih časih, ko je povprečno več družin ostalo skupaj, so mladi ljudje čut za skupno življenje dobivali doma. Delo, prosti čas, molitev, tudi jed, vse je bilo skupno. Današnji čas pa vzgaja k individualizmu: vsak ima že kot otrok svojo sobo, sam gre ven, tudi skupnega kosila in večerje ni več. (Ali ni škoda, da v šolah ni moralne ali podobne vzgoje, kjer bi se morda pogovarjali tudi o pripravi na družinsko življenje? Velikokrat se o tem pogovarjamo v raznih skupinah pošolskega verouka, pa bi se vendar lahko tudi v šolah? In kako se nekateri trudijo, da ne bi bilo verskega pouka v šolah, pa bi se tam o teh vprašanjih lahko velikokrat pogovorili!) Tako pa se mlad človek navadi, da vse kreira sam in se na druge ne ozira. Bližnji mu je pravzaprav samo še ovira, ki ga moti in se ji je treba izogniti. Kje naj mlad človek potem še najde ideale, pomembne za družinsko življenje? Doma nima zgleda, v okolici velikokrat tudi ne, šola mu da malo ali nič! 2. Ljudje nismo dovolj pripravljeni na odpoved. Vsaka prava ljubezen je nujno usmerjena tudi k odpovedi. Če ima človek koga rad, bo storil to, kar mu morda tudi ne godi, pa ve, da bo ljubljenega sočloveka razveselil. Če se ne zna odpovedovati, bo vedno mislil le na- se in izražanje ljubezni ne bo mogoče. Ostal bo egoist, zagledan sam vase. Takšen človek je nesposoben za pravo ljubezen. Kdor ni pripravljen na odpoved, ampak samo čaka, kaj bo prejel, bo razočaral druge in sebe. 3. Za srečno družino se morata truditi oba zakonca. Včasih res z žalostjo gledamo na družine, kjer se eden od zakoncev trudi za lepo življenje, drugi pa vsa njegova prizadevanja tepta in mu jemlje še tisto voljo, ki jo ima. Že v pripravi na zakon mladim zelo poudarjamo poštenje v namenih. Oba - fant in dekle - morata imeti najlepši namen, da bosta storila vse, kar je mogoče, da bosta ustanovila skupnost, v kateri bo domovala sreča, kasneje pa morata tej odločitvi ostati zvesta. 4. Vse temelji na pravi ljubezni. Apostol Pavel je napisal: »Ljubezen je potrpežljiva, do-brotljiva, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, ne veseli se krivice, veseli se pa resnice. Vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine.« (1 Kor 13,4-8). če bi to vsaj malo upoštevali, bi marsikaj teklo drugače. TONE PERČIČ, župnik SERVIS Vil 12 MU It? 73 84 09 Družinski kotiček Življenje se odvija veliko hitreje kot kdajkoli. Ob stopu v 21. stoletje, v tretje tisočletje, bodo spremembe' še hitrejše. Čedalje več je podatkov, izumov, znanj. Če pogledamo nekaj let nazaj, vidimo, da so ljudje živeli brez satelitske opreme, računalnikov, mobitelov; če pa se ozremo za 100 let nazaj, svet komaj še prepoznamo. Takrat niso poznali avtomobilov, letal, elektronike, plastike... Zaradi vrtoglave hitrosti sprememb smo lahko prepričani, da bo čez deset let utrip življenja še hitrejši, čez naslednjih deset let pa še veliko hitrejši. Znano je,da se morajo današnje generacija zaradi tega učiti bolj in več kot včasih. Učna doba se daljša, nekatere specializirane poklice človek obvlada šele pri tridesetih - v tem primeru pomeni, da je človek kar štirideset odstotkov svojega življenja učenec. Ker je skoraj vsaki družini vsaj en član učenec in ker je s šolanjem prepleteno in povezano življenje cele družine, sem za prispevek v današnjem družinskem kotičku prosila dolgoletni prosvetni delavki: Gospo Darinko Štolfa in gospo Dušico Kunaver. Učitelj redko stoji pred vprašanjem, kaj učiti. Šolski programi, učni načrti in učbeniki postavljajo preden in pred njegove učence zelo določene zahteve. Vedno znova pa se učitelj sooča z vprašanjem: kako učiti. Vsaka doba ima svojstvene posebnosti, vsak čas prinaša svoje. Današnja doba je z uvedbo računalnikov bistveno spremenila smer usposabljanja mladega rodu. Človekovi možgani kot skladišče znanja so prenehali biti zanimivi. Računalnik je postal prehuda konkurenca človekovemu spominu. Današnji šolar se bo vključil v delo po letu 2000. Do tedaj mora biti usposobljen, da si v računalniku poišče podatek, ki ga potrebuje, njegovi možgani pa morajo biti vešči težjih nalog. Predvsem morajo znati ločevati bistvo od nebistvenega. V poplavi podatkov, znanja, zahtev, ambicij vseh vrst, je ta sposobnost še in še potrebna. Današnji učitelj mora zato imeti pred seboj cilj, kako naučiti učenca pravilno sprejemati znanje, da bo ob učenju pridobival sposobnosti, ki jih bo v življenju nujno potreboval. Cilj učenja torej ni le osvajanje določe- nega znanja, ampak treniranje umskih sposobnosti. Ta trening je seveda možen le ob učenju. Če učitelj ob vsakem poglavju pokaže učencem, kako naj si zapisujejo oporne točke, kako naj pišejo izvlečke snovi, kako naj izbirajo bistvo kakšne snovi, kako naj si oblikujejo miselne vzorce, naredi učencem mnogo večjo uslugo, kot pa če zahteva od njih natančno obnovo predpisane šolske snovi. Naši možgani niso ustvarjeni za zapomnjevanje obširnega znanja, zato je treba v vsaki učni snovi poiskati bistvo, ga zapisati in se naučiti, kako to znanje lahko razši- rimo in mu dodajamo že osvojeno. Primerjavo bi lahko naredili s skladiščenjem sadja: - Sto ton jabolk ne moremo skladiščiti, ker bi nam zgnila (celega Martina Krpana si ne moremo zapomniti, ker bi ga kaj hitro pozabili) - Iz jabolk bomo naredili sirup (O Martinu Krpanu si zapišemo le nekaj bistvenih točk: Krpan-kobila--srečanje s cesarjem-Dunaj-Br-davs...) - Ko bo prišel čas, ne bomo pili sirupa, ampak ga bomo razredčili z vodo in naredili sok (oporne točke - Krpan-kobila-Brdavs... bomo oblikovali v stavke in povedali lepo povest). Če bomo učence in dijake vsi učitelji, vsak dan ob vsakem predmetu usposabljali na tako krčenje in širjenje, krčenje širjenje znanja, mu bomo pretelovadili možgane, da si bo znal iz tisoč dreves narediti en gozd. Če ga ne bomo usposobili, se bo zgubil med drevesi. Še nekaj: S tovrstnim učenjem usmerjamo učenca h koncentraciji, saj tedaj, ko piše oporne točke, ali še bolje, ko oblikuje miselni vzorec, mora biti zbran. Roka piše, oči gledajo, ušesa slišijo, usta poltiho izgovarjajo. V možgane prihaja podatek po štirih poten. Ko smo pri iskanju in zapisovanju bistva, uvajajmo učence in dijake predvsem v oblikovanje miselnih vzorcev. Prof. Marija Gabrijel-čič, ki jih je vpeljala v naš šolski sistem, je naredila s tem toliko dobrega, da tega nikdar ne bomo mogli izmeriti. Učenje z miselnimi vzorci je ustvarjalno, domiselno, zabavno, predvsem pa vodi učenca v pravo smer, k obvladanju učne snovi in k samozavesti, ki mu jo lahko daje le vera vase, v svoje sposobnosti. DUŠICA KUNAVER NAŠ SREDNJEŠOLEC O tem, kako pomembna je izobrazba, kako pomembno je učenje, kako učenje nikoli ne more biti zaključeno, ker se celo življenje učimo, je v literaturi - strokovni in drugi, napisanega veliko. Ob svojem otroku, ki obiskuje sredjo šolo, pa je naše razmišljanje o šoli dosti bolj prilagojeno trenutnim interesom - kako šolo končati. Seveda si vsi starejši želijo ne samo, da bi njihov otrok končal šolo, ampak da bi jo končal čim-boljše (morda celo čim lažje). Iz svoje dolgoletne šolske prakse naj dodam, da je to tudi želja šole. Vsi pa tudi vemo, koliko otrok v srednji šoli odpove. Odgovorov na preprosti zakaj je veliko. Najbolj preprost in tudi najmanj poglobljen je odgovor, da se premalo učijo. Za današnje razmišljanje sem izbrala raje odgovor, ki mi je dosti bližji, in sicer, da se ne znajo učiti. Učenje je dejavnost. Dejavnosti pa brez vloženega dela ni. Obvladovanje učnih snovi zato od učenca v srednji šoli terja kar nekaj dela. Vloga staršev se mi zdi pri tem zelo pomembna. Največ lahko naredijo, če otroka spremljajo pri njegovih prizadevanjih in da, če je treba - sodelujejo pri organizaciji njegovega učenja. Skrbi za šolo ni moč prepustiti v celoti otroku - srednješolcu. Poskusimo kot starši spremljati njego- vo šolsko delo, učenje, njegovo uspešnost v šoli in njegovo obiskovanje pouka. Tako kot odrasle motivirajo delovni uspehi, tako uspešno šolsko delo motivira mladostnika. Skušajmo otroku prikazati, kako so resno in obvezujoče delo ter primerne obveznosti in odgovornosti do dela in do drugih ljudi tudi močna življenjska opora, ne le mučno breme. Pridobivanje ustreznih učnih navad je dolgotrajnejši proces. Pri pridobivanju teh je vloga staršev zelo velika. Seveda ne mislim, da bi starši sodelovali pri učenju. Pogosto pa se še kako pokaže potreba, da sodelujejo pri organizaciji učenja. Naj spomnim na nekaj momentov, potrebnih za dobro in uspešno organizacijo učenja: Če je le možno, naj se učenec vedno uči na istem prostoru in ob istem času. Izogiba naj se učenju zvečer, ko je že utrujen. Izdela naj si ustrezen delovni na-' črt, po katerem se bo učil kratkoročno (dnevno) in dolgoročno (tedensko in več). Načrt naj vsebuje predmete in datume (v srednji šoli so vsa preverjanja znanja in kontrolne naloge napovedane vnaprej). Čas učenja naj si razdeli z ne predolgimi odmori. Snov, ki se jo bo učil, naj si razdeli na smiselne manjše dele. Učenje naj bo aktivno. To pomeni, učenje z razumevanjem in ne zgolj na pamet. Za aktivno učenje so potrebni smiselni, urejeni zapiski in strnjeni izpiski iz snovi. Učencu, ki se težko zbere, pomagajte tako, da mu svetujete, naj poskusi z učenjem v krajših enotah. Čas si bo z vajo lahko postopoma podaljševal. Pravila, koliko naj se učenec v srednji šoli uči, ni. Uspeh je odvisen tako od učenja kot od drugih dejavnikov, med katerimi so pomembne intelektualne sposobnosti, predznanje, zanimanje in drugi osebnostni dejavniki. Kljub našemu prizadevanju pa uspeh ni vedno zanesljiv. Takrat, v krizi, navadno iščemo krivca. Sprašujemo se, kdo je kriv - šola ali Starše in druge zainteresirane vabim k sodelovanju pri družinskem kotičku: Vprašanja, mnenja, sugestije lahko pošljete na naslov: Rojska 15, Domžale, ali pa se oglasite na tel: Za družinski kotiček zbrala in uredila STANISLAVA POlAJŽER _™-...............- otrok. Tudi na to vprašanje ni preprostega odgovora in za razrešitev krize ni ene same možnosti. O tem ob drugi priložnosti. DARINKA ŠTOLFA, prof., svetnica (pomočnica ravnatelja) 8 /lamnik Domžale Obvestilo Obveščamo vse ponudnike da objavljamo drugi javni razpis za predhodno ugotavljanje primernosti izvajalcev za oddajo nalog, ki so financirane iz proračuna občine Domžale. Razpis velja za vse ponudnike, ki zaradi kakršnih koli vzrokov niso bili spoznani za primerne oziroma za tiste, ki se niso pravočasno prijavili na prvi razpis, ki je bil objavljen v glasilu občine Domžale »Slamnik« št. 6, dne 17. 6. 1993 in v Ur. listu RS, št. 32 z dne 17. 6. 1993 ali so kasneje ustanovili podjetje. Vsem ponudnikom, ki so bili spoznani kot primerni v prejšnjem razpisu, priznana primernost velja tudi v letu 1994 in se jim na drugi razpis ni potrebno ponovno prijavljati. Na podlagi 20. člena zakona o financiranju javne porabe (Ur. I. RS, št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93), Zakona o graditvi objektov (Ur. I. SRS, št. 34/84 in 29/86) ter Pravilnika o načinu in postopku oddaje graditve objektov (Ur. I. SRS, št. 27/85), 7. člena Odloka o proračunu občine Domžale za leto 1993 (Ur. vestnik občine Odloka o proračunu občine Domžale za leto 1993 (Ur. vestnik občine Domžale, št. 9/93) in 281. člena Statuta občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 2/85, 13/89, 18/90, 19/91 in 11/ 92) Izvršni svet Skupščine občine Domžale objavlja JAVNI RAZPIS s predhodnim ugotavljanjem primernosti dodatnih izvajalcev za oddajo nalog, ki so financirane iz proračuna občine Domžale 1. Uporabniki: Izvršni svet SO Domžale za vse postavke proračuna, krajevne skupnosti, javna podjetja in javni zavodi in drugi uporabniki za investicije, ki so večinsko financirani iz proračuna občine Domžale. 2. Vrste nalog za katere se iščejo primerni izvajalci (predmet razpisa): 2.01. Investicijska in vzdrževalna dela na področju komunalno-cestne-energetske infrastrukture (vrednost ca. 214 mio SIT) 2.02. Investicijska in vzdrževalna dela na področju stanovanjske dejavnosti (vrednost ca. 150 mio SIT) 2.03. Investicijska in vzdrževalna dela na področju družbenih in drugih dejavnosti (vrednost ca. 70 mio SIT) 2.04. Projektiranje, urbanistično načrtovanje, izdelava tehnične dokumentacije (vrednost ca. 20 mio SIT) 2.05. Projektiranje, nakup in vzdrževanje sistemov in opreme 2.06. Vodenje in nadzor nad izvajanjem investicij 2.07. Druge naloge in storitve Podrobna opredelitev nalog, za katere se iščejo primerni izvajalci je opredeljena v proračunu Občine Domžale. Tekst proračuna Občine Domžale lahko zainteresirani ponudniki kupijo v vložišču SO Domžale za ceno 950,00 SIT. 3. Elementi ponudbe: 3.01. firma ponudnika 3.02. dokazilo o registraciji podjetja (kopijo zadnjega izpisa iz sodnega registra), obrtno dovoljenje 3.03. bonitetno poročilo Službe družbenega knjigovodstva, (BON 1, BON 2 IN BON 3) ali dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov za obrtnike in ostale zasebnike 3.04 opis podjetja (predstavitev organizacije in programa dejavnosti), seznam, kvalifikacija in strokovne reference kadrov 3.05. vrste nalog za katere se ponudnik prijavlja (Skladno z vrstami nalog iz 2. točke oziroma skladno s postavkami proračuna občine Domžale) 3.06. referenčna lista z naslovi uporabnikov po posameznih prijavljenih vrstah nalog 3.07. priznani certifikati oz. uporabljeni standardi za zagotavljanje kakovosti 3.08. pridobljeni atesti 3.09. garancije 3.10. plačilni in komercialni pogoji 3.11. kalkulativne osnove za določanje cene 3.12. predlog pogodb(e) 3.13. druge ugodnosti, prednosti in značilnosti 4. Lokacija: Območje občine Domžale 5. Kriteriji za ugotavljanje primernosti ponudnikov: Ponudbe, ki ne vsebujejo elementov 3.01 do 3.06 se izločijo kot nekompletne. 5.01. kompletnost ponudbe in tehnično-strokovna usposobljenost 5.02. rezultati preverjanj referenc in bonitet ponudnika 5.03. načini zagotavljanja kakovosti 5.04. pogoji plačila in komercialni pogoji 5.05. kalkulativne osnove za določanje cene 5.06. druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik. 6. Rok in način oddaje ponudb o primernosti: Za pravočasno vložene ponudbe o primernosti bodo veljale tiste, ki bodo prispele najkasneje 30 dni po objavi razpisa do vključno 12. ure v pisarno Izvršnega sveta SO Domžale, Ljubljanska 69, Domžale. Ponudbe morajo biti oddane v zaprti ovojnici z oznako »JAVNI RAZPIS P01/94 - NE ODPIRAJ«. Vabilo k sodelovanju oz. zahtevek za ponudbo za vsako določeno nalogo posebej bo predloženo izbranim primernim ponudnikom v skladu z zahtevami in planom realizacije proračunskih postavk in v skladu s Pravilnikom o načinu in postopku oddaje graditve objektov. 7. Način, kraj in čas, kjer se lahko dobijo dodatne informacije: Morebitne dodatne informacije dobite pri: - Sekretariat^za urejanje prostora in varstvo okolja, Domžale, Ljubljanska 69, tel.: 721-022 in 713-681 in g. Pengal Peter - Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj, Domžale, Ljubljanska 69, tel.: 721-022 - g. Zoran Kramžar - Sekretariat za občo upravo, Domžale, Ljubljanska 69, tel. 721-022 - Sekretariat za obrambo Domžale, Ljubljanska 69, tel. 721-022 in 714-295 - g. Bogdan Zupan 8. Kraj, mesto, datum in ura odpiranja ponudb: Javno odpiranje ponudb bo dne 26. 4. 1994, ob 8.00 uri v sejni sobi Skupščine občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69. Na javnem odpiranju ponudb lahko ponudnike zastopajo samo osebe, ki imajo pooblastila. 9. Orientacijska vrednost: 600.000.000,00 SIT. 10. Rok v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu razpisa: O izbiri bodo ponudniki obveščeni v roku 15 dni od dneva odpiranja ponudb. Izvršni svet Skupščine občine Domžale ZBOR ČLANOV ZLSD Je boj z avtocesto izgubljen? Člani Združene liste socialnih demokratov so imeli 28. februarja zbor, ki so ga namenili razgovoru in izdelavi stališč do preobrazbe lokalne samouprave, priprav na volitve, izgradnji avtoceste in organiziranosti stranke. Navzočih je bilo šestdeset socialnih demokratov iz vse občine. Stane Oražem ie vnaprej pripravil gradivo o preobrazbi lokalne samouprave, tako da je že takoj lahko stekel živahen razgovor o pogojih, ki jih mora izpolnjevati občina, da se lahko ustanovi, o nalogah in financiranju novih občin in o postopkih za njihovo ustanovitev. Vprašanja in dileme so se kar vrstile, skupna pa jim je bila misel, da se preobrazbe lotevamo premalo načrtno, na hitro, precej pa je bilo tudi kritik na vodstvo občine, ki se obnaša, kot da se ga preobrazba ne tiče. Po izčrpni razpravi, ki se je dotaknila tudi organiziranja ZLSD v bodočih občinah, so bila sprejeta stališča, naj občanom predstavijo vse možne variante delitve sedanje občine, naj razčistijo komu bo pripadlo sedanje občinsko premoženje in upoštevajo voljo ljudi, zgodovinske, gospodarske in kulturne povezave. Franci Cerbec, predsednik stranke, je razložil zakonske okvire, ki opredeljujejo volitve v bodočih občinah. Razgrnil je strategijo stranke in njene možnosti na lokalnih volitvah. Sprejeta je bila sestava volilnega štaba ZLSD Domžale in kriteriji za oblikovanje strankinih kandidatnih list. Veliko več časa in ostre ter polemične razprave je bilo namenjenih izgradnji avtoceste v občini. Predsednik Zelene pobude je menil, da so nam zadnji vlaki odpeljali, ker je občina Žalec že sprejela predlog trase; ta ima izhodišče na Vranskem, ljubljanske občine pa so tudi sprejele program vzhodne obvoznice, ki ima izhodišče v Šentjakobu; tako ostaja »nepokorjena« le še domžalska občina, ki pa je avtocesto že sprejela za svojo in se pogovarja zgolj o tem, ali jo bo imela kilometer bolj severno ali južno. Poudaril je, da smo boj z avtocesto izgubili pred letom in pol, ko nismo v republiki uspeli prodreti z novimi pogledi in z razpravo o celotnem konceptu prometa v Republiki Sloveniji. Predsednik Gerbec se s takšnim mnenjem ni strinjal in je predlagal sklepe, ki so jih navzoči tudi soglasno podprli: - doseči moramo nad-strankarski dogovor, ki nas bo v občini poenotil; - odločno smo proti ravninski varianti avtoceste; - pritisniti moramo na poslance državnega zbora; - boriti se moramo za dosledno spoštovanje ekoloških pristopov in procedur pri določanju trase; OBČNI ZBOR OBČINSKEGA ODBORA SKD DOMŽALE Politik naj postane spoštovan poklic V zadnjih dnevih februarja t.l. je bil v sejni skupščinski dvorani domžalske občine občni zbor OO SKD Domžale. Poleg krščanskih demokratov in demokratk krajevnih odborov in simpatizer-jev so se ga udeležili še vidni gostje krila SKD Narodnih demokratov in drugih desnosredinskih strank v občini, predsednik skupščine občine g. E. A. Schvvarzbartl, predsednik izvršnega sveta g. Tomaž Štebe in poslanec državnega zbora slovenskega parlamenta g. Izidor Rejc. Občni zbor je vodilo izvoljeno delovno predsedstvo pod vodstvom g. Pelegrina Stegnarja. Poročilo o delu stranke je prebral njen predsednik, dr. Janez Vasle. Poleg pohvalnih besed o njenem delu je samokritično spregovoril o pomanjkanju političnega znanja in neizkušenosti njenih članov; to je po njegovem mnenju razlog za njeno mlačnost oz. premajhno iniciativnost. Izrazil je tudi svojo zaskrbljenost nad krepitvijo »postkomunistične« levice, ki se vedno s svojo finančno močjo preveč oblastiželjno obvladuje slovenski politični prostor. Poudaril je tudi velik pomen stalne komunikacije med občinskim odborom in krajevnimi odbori SKD in si zaželel, da bi politik postal spoštovan in ugleden poklic. Za njim je nagovoril vse navzoče g. Izidor Rejc, bivši minister v prvi, Peterletovi vladi in poslanec državnega zbora R Slovenije, ki je spregovoril o vladni koaliciji, posebej o delu krščanskode-mokratskih ministrih v njej, o sodelovanju, in približevanju sorodnih in prijaieljskth strank, to je o Janševi SSDS in Podobnikovi SLS, o tem, da smo na pomembni in zgodovinski poti, na kateri se je potrebno nenehno zavzemati za poštenost in moralno trdnost državljanov in za resnično pravno državo, kjer naj ne bo v ospredju boj za oblast, ampak delo za blaginjo slovenskega naroda. Zupan G. Ervin Anton Schvvarzbartl je bil naslednji slavnostni govornik občnega zbora in je pozitivno ocenil prisotnost OO SKD v občini. Tudi po zaslugi aktivnosti krščanskih demokratov so se v občini zgodili premiki, ki se jih v komunističnem sistemu ni bilo mogoče niti zamisliti (mi-klavževanje, blagoslovitve javnih objektov, obnovitve sakralnih objektov, skavti, karitativna dejavnost, katoliški vrtec, itd). V svojih besedah je izrazil negodovanje in nezaupanje do najnovejšega vzpenjanja »levakov« in raznih »Gerbcev«. Predsednik IS, g. Tomaž Štebe, se je zavzel za izboljšanje občinskega proračuna, pogrešal pa je večjo navzočnost mladih na zborih in siceršnjo njihovo aktivnost v političnem življenju občine. G. Janez Hribar, podpredsednik občinske SLS, je pozval ude- ležence k večji politični enotnosti desnice, predsednik SSDS v občini, g. Emil Breznik je toplo pozdravil občni zbor in povedal nekaj besed o delu njihove stranke in povečanju njihovega števila članov. Po tem smo poslušali še finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora OO SKD Domžale, ki ga je prebral organizacijski tajnik OO SKD g. Janez Stibrič. Občni zbor je nato predčasno razrešil dr. Janeza Vasleta funkcije predsednika stranke, ki odhaja na novo delovno mesto v Grčijo. V zahvalo za zelo uspešno delo med krščanskimi demokrati in drugimi občani sta se mu zahvalila podpredsednik OO SKD Jože Pajnič in tajnica MKD Katarina Karlovšek, ki sta mu za popotnico izročila stensko uro v obliki Slovenije. Po pogovoru občinstva z g. Izidorjem Rejcem, ,ki je odgovoril na nekaj aktualnih političnih vprašanj, so se skoraj vsi že zapletli v sosednji sobi v neformalen razgovor bodisi z njim bodisi z drugimi občinskimi politiki bodisi med seboj. Snovi za pogovor je bilo namreč več kot dovolj, kajti tudi nove občine in občinske volitve so pred durmi. BOGDAN OSOLIN - v skrajnem primeru, če nas bo država hotela preglasiti, razpisati referendum. Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK Novi predsednik SKD Domžale Na nedavni seji Izvršilnega odbora K> SKD DomzaJejebftzancnttjga predsednika SKD Domžale izvoljen g. Joto Mri6 Na tem mestu {* mmšt dr. Janeza Vaalefa, M konec marca nastopi diplo- matsko službo v Grčiji {konzul} In jgmmK tega m more v«£ oflravBati tank-dfa pnđnđmš. SKD Domžale. Ker pa Je U Pajnki pred to izvoft ' ie aodpMđMMfc StĆb DomoMk, je oŠ na tej $t6 izvoljen tudi novi aoeV predaodrnk - fofdtn Oso-nn. Tajntfka omavle v.a*V črnskem odbora 90> Domžale pa bo ie naprej opravljal njihov onamza-cijfki tajnik Janez Stibric. Uradne ure stranke, U km sedež na Ijttbtjantki 70 v centru Domžal (tel. m fax. 711 »234), so sedaj neformalno vsak dan v po> poldantkem Času, uradno pa ob torkih pa od 17.-20. i Dr. Janez Vasle odhaja v diplomatsko službo Naša diplomacija'se, z redkimi izjemami, začenja z osamosvojitvijo države Slovenije. Zato so v njej dobrodošli razgledani izobraženi patrioti, med katere sodi naš občan, zdravnik pediater dr. Janez Vasle, znan politični delavec novejšega časa. Že nekaj časa se okoli govori o njegovem odhodu v diplomatsko službo, toda v kakšni (v njej je namreč več smeri) in kje, pa se je le ugibalo. Na zborovanju KO SKD Domžale, z dne 3. februarja t.l. so me zaprosili, da o tem kaj napišem v našem časopisu. Ker pa sem o tem tudi sam malo poučen, sem kolega Vasleta zaprosil za pogovor. Kateri dejavniki so vplivali na vas, da ste se odločili za diplomatsko službo? Moja odločitev je zadnja v spletu dogodkov, ki so pripeljali do tega, da odhajam na novo delo. Že lani, kmalu po volitvah, mi je generalni tajnik SKD,-gospod Edi Stanič, predlagal, da bi razmislil o vstopu v diplomatsko službo naše mlade države. Sprva je bilo mišljeno, da bi se vključil v delo mednarodnih organizacij na področju zdravstva ali humanitarnih dejavnosti, vendar se je pozneje izkazalo, da mi čisto uradniško delo ne bi preveč ležalo, saj sem se v zdravstvu zelo navadil na dinamično delo z ljudmi. Seveda sem imel precej pomislekov ob tem, saj bi se življenje ob taki odločitvi korenito spremenilo ne samo meni, vsej družini in ne nazadnje tudi sodelavcem in ljudem, s katerimi so se spletle v triindvajsetih letih mojega zdravn i kovanja mnoge vezi, tu bi pustili bolehne in ostarele starše; tudi mi nismo več mladi. Po drugi strani pa je ponudba za delo v diplomaciji tudi velika čast in obveza, štiri leta bomo živeli v novem okolju, drugačni klimi, deželi z bogato zgodovino, ki je postavila temelje sodobnim demokracijam. Kar pa se mi zdi en najpomembnejših razlogov, da sem se spustil v to, pa je možnost, da bo najmlajši od treh sinov še lahko deležen šolanja in vzgoje v svetovljanskem duhu, ki ga nam in tudi mlajšim generacijam izobražencev še kako primanjkuje. Malčki, zlasti tisti, katerih zdravje ste spremljali od rojstva, in njihovi starši bodo spreševali za prijaznega in skrbnega doktorja. Najbrže boste pogrešali živ-žav malih bolnikov pred ordinacijo. In kaj na vse to rečejo vaši sodelavci v Zdravstvenem domu? Sodelavcem, predvsem kolegom iz naše službe sem povzročil kar nekaj težav. Glede na normative namreč ni možno namesto mene zaposliti novega zdravnika, zato bodo dodatno še bolj obremenjeni, čeprav moram ob tej priliki reči, da je precej obiskov v ordinacijah preuranjenih, da ne rečem nepotrebnih. O tem sem že obsežno pisal v eni od prejšnjih številk Slamnika. Ob svojem odhodu iz zdravstva sem tudi sam opazil, da me bodo moji varovanci, predvsem pa njihovi starši, vsaj nekaj časa pogrešali. To predvsem kaže na to/ da sem svoje delo pošteno opravil, za marsikoga sem naredil tudi več, kot bi bilo potrebno za konkreten primer, hvala Bogu, vselej z dobro voljo in dobrohotnostjo razen v redkih primerih, ko je tudi v meni zavrelo. Za zdaj živžava ne pograšam, saj živžav v čakalnicah ponavadi ni razigran in vesel, temveč bolj posledica neugodja in dolgega čakanja po čakalnicah ter raznih neprijetnih diagnostičnih in terapevtskih posegov. Tudi nimam časa pogrešati prejšnjih razmer, saj sem polno angažiran z novim študijem na zunanjem ministrstvu, zaključiti moram in predati tudi funkcijo predsednik OO SKD v Domžalah Zdi se mi, da je ta poklic, če se mu lahko tako reče, zelo zanimiv. Naše bralce bo prav gotovo zanimalo, katera bistvena znanja so potrebna za opravljanje te službe. Kje se pripravljate, koliko časa traja in če je še kdo iz vrst zdravnikov na Slovenskem med diplomatu Kolikor mi je znano, se je v diplomacijo pred kratkim vključil še en zdravnik, ki pa je od mene precej mlajši in si je določene diplomatske izkušnje že pridobil v Kanadi. Sicer trajajo priprave na ministrstvu dva meseca. V tem času se seznaniš z organizacijo dela, spoznavaš delo ustreznih oddelkov, služb in sektorjev ter različna rutinska opravila, ki me pri konzularnem delu iahko doletijo. Poleg tega se spopadam tudi z osnovami grščine, da mi bo laže slediti pouku iz tega, za nas dokaj težkega jezika. Kaj vse je treba vedeti v poklicu diplomata} Po mojem je potrebna čim boljša splošna izobrazba, ragledanost, znanje tujih jezikov, poleg tega so potrebna tudi specialna znanja s področja prava, mednarodnega prava, ekonomije, ker pa človek ne more vsega vedeti, so na ministrstvih zato ljudje, ki imajo poglobljeno znanje s posameznih področij, ki te o posamezni problematiki obveščajo in instruirajo, sodobne možnosti komuniciranja pa omogočajo, da se postopki ne vlečejo predolgo. Konzulat pomeni nekakšno občino v malem v državi gostiteljici, kjer ima nalogo varovanja interesov državljanov, firm in matične države, med tem ko je ambasada vezni člen v komuniciranju med dvema vladama. Slovenija kot mlada država svojo diplomatsko mrežo šele ustvarja in ker tudi v prejšnjem sistemu ni imela vidnejšega vpliva na kreiranje zunanje politike, je razumljivo, da ji šola-nih diplomatov primanjkuje in da ji bomo v tem prehodnem obdobju po najboljših močeh pomagali tudi priučeni diplomati. Mi dovolite, da malce zaidem v intimo Vašega družinskega življenja. Kako na to geografsko oddaljenost in štiri letno odsotnost od doma gleda vaša soproga in kako otrocif Moram reči, da hujšega nasprotovanja od strani ožje in širše družine ni bilo, vsaj glasnega ne. Je pa moja soproga zelo navezana na domači kraj in domače okolje, tako da se bom moral v Grčiji pošteno potruditi, da je domotožje ne bo zagrenilo. Upam, Domžale /lamnik CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE Za človeka v stiski Od 1. januarja 1993 je ustanovitelj Centra za socialno delo Republika Slovenija; ta je centre zadolžila za izvrševanje javnih pooblastil, storitve socialne preventive, prve socialne in osebne pomoči, storitve pomoči družini za dom in na domu, za organiziranje skupnostnih akcij za socialno ogrožene skupine prebivalcev. »Tako smo glavni izvajalci socialnega varstva v občini postavljeni v vlogo »dežurnih gasilcev«; ti naj bi ob isti kadrovski zasedbi, slabih delovnih in prostorskih razmerah, nizkih osebnih dohodkih, brez večine normativov in standardov, brez izvedbenih aktov, primerne računalniške opreme, STROKOVNO in HUMANO REŠEVALI težave in stiske ljudi ter ob tem aktivno sodelovali tudi ob postavitvi sistema socialnega varstva v državi,« pravi Vla-sta Rozman, direktorica Centra za socialno delo Domžale, ki skuša skupaj z osemnajstimi kolegicam* zagotoviti najosnovnejšo pomoč vsakomur v stiski. Največ njihovih aktivnosti je usmerjenih v SOCIALNO KURATI- VO; ta zaradi preoblikovanja gospodarstva in sprememb sistema v delovanju države (manjša zaposlenost, nezmožnost nadaljevanja šolanja, nizki osebni dohodki), pa tudi subjektivnih vzrokov (manjša sposobnost osebnostne značilnosti, kriza vrednot idr.) zajema čedalje več ljudi, ki potrebujejo pomoč pri reševanju težav. Na Center prihaja čedalje več ljudi, ki jim v okviru PRVF. SOCIALNF. POMOČI poskušajo pomagali t informacijo 11 možnosti, kako nudit; pomoč z OSEBNO POMOČJO pa svetovat, in omogočiti posameznikom ter družinam razvijanj«:, dopolnjeva- nje, ohranjanje ter izboljšanje njihovih socialnih zmožnostih. V tem sklopu omenimo še POMOČ DRUŽINI za dom in na domu ter opravljanje JAVNIH POOBLASTIL, v okviru katerih je bilo v letu 1993 največ dela pri reviziji vseh socialno varstvenih dajatev v zvezi z novim zakonom pri reševanju materialnih težav ljudi. V letu 1993 se ie zmanjšalo število prejemnikov edinega vira, zelo pa povečalo število prejemnikov denarnega dodatka, saj ga je v povprečju mesečno prejemalo 261 občanov; povprečen denarni dodatek je znašal nekaj več kot 9.400, SIT. Izplačanih je bilo tudi nekaj enkratnih pomoči, Center ja izpolnil svojo vlogo pri obravnavi otrok in mladostnikov (namestitve v vzgojne zavode, stanovanjske skupnosti, rejništvo, strožji nadzor, urejanje očetovstva, dogovor o preživnini, razvrstitve, napotitve idr.), Center pa ureja tudi skrbništva in še vrsto drugih opravil. V okviru SOCIALNE PREVENTIVE so delavke Centra uspešno sodelovale na dveh natečajih: v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so uspele s projektom »DELO Z MLADIMI«. Vanj se vključujejo učenci, učitelji in starši učencev sedmih razredov. Z njim skušajo prispevati k vzgoji mladih za življenje in k oblikovanju njihove identitete, pri tem pa doseči pri vseh več razmišljanja o odnosih, vprašanjih življenja in vrednotah. Projekt »PRVI KORAKI« je namenjen mladim nezaposlenim, iskalcem prve zaposlitve, uporabnikom pomoči socialnega varstva; njegov namen je pomagati mladim pri osebnostni rasti in jih usposobiti za reševanje njihovih problemov. Oba projekta že uspešno izvajajo. Posebej rade predstavljajo delavke svojo ! počitniški.) skupino, v katero so j v počitniških mesecih vključile j miade, ki imajo kakršnekoli težave \ in so iz različnih vzrokov obravna-I vani v okviru Centra. 25 udeležen- cev je zadovoljnih sklenilo projekt za okroglo mizo. Center uspešno nadaljuje delo na področju rejništva, po katerem ga pozna vsa Slovenija. V letu 1993 je bil uresničem celoten program (skupine, izobraževanja reinic, izlet, srečanja, individualni obiski in pogovori, štiri številke REJNIŠKE-GA GLASNIKA, idr.) Center za socialno delo Domžale je bil tudi nosilec vseslovenskega seminarja na Otočcu z naslovom »DA BI BILO REJNIŠTVO BOLJ USPEŠNO«, njegove izkušnje pa so predstavili tudi na svetovnem kongresu rejništva. Center za socialno delo že tretje leto sodeluje tudi pri izvajanju projekta javnih del »POMOČ IN NEGA STAREJŠIH OBČANOV IN INVALIDOV NA DOMU, POMOČ PRI UČENJU IN VARSTVU OTROK IZ SOCIALNO OGROŽENIH DRUŽIN IN POMOČ PRI DRUGIH INTERVENCIJAH«. Vanj je bilo v letu 1993 vključenih 36 ljudi. Delo Centra na področju izvajanja Zakona o družinskih prejemkih naj predstavijo številke: 1547 družin je za 3058 otrok prejemalo družbeno denarno pomoč, Center je izdal 497 potrdil za opremo novorojencev, vodijo tudi kontrolo porodniških (blizu 400), izdali so več sto mnenj in potrdil. Dela več kot preveč bi lahko na kratko končali povzetek poročila o letu za leto 1993, na osnovi katerega je pripravljen tudi predlog programa za leto 1994. Od tega pa vse zaposlene, ki veliko skrbi namenjajo lastnemu izobraževanju (štiri končujejo študij na visoki šoli), pričakujejo izboljšanje delovnih razmer, bolj urejeno zakonodajo, boljšo računalniško opremljenost in morda vsaj malce boljše osebne dohodke. Vse našteto je v ustanovite-Ijevih rokah, zato ne vedo, kakšen bo končni rezultat. Vedo pa, da bo skrb za človeka v stiski njihovo vodilo tudi v prihodnje in v vse, kar je odvisno prav od njih, so pripravlje i ne vložiti ves svoj napor in prizade- : vanja. V. da bo imela možnosti priti večkrat domov. Letalske zveze so ugodne, trudili se bomo, da bodo še ugodnejše, direktno na Brnik, le cena vozovnice bo najbrž omejevala pogostnost prihodov in odhodov. Kaj boste največ pogrešali v tujini/ Težko vnaprej rečem, česa bom sam najbolj pogrešal, saj do sedaj od doma nisem bil dalj časa odsoten. Pravijo, da domovino jasneje vidiš, ko si od nje oddaljen. Morda mi bo manjkal pogled na zelene travnike, morda pogled na Kamniške planine, morda prijatelje, z nekaterimi prijateljujemo že več kot 20 let, morda prijazne in dobre sosede, morda domače besede v gledališču, na ulici in ne nazadnje v cerkvi, morda dobre domače hrane. Kdo ve? Vem pa, česa sem že do sedaj pogrešal. Pogrešal sem strpnosti med ljudmi, pogrešal dobrohotnosti do naše mlade države, Pogrešam patriotizem. Čeprav smo vsi dobro vedeli, da je 8. 2. kulturni praznik, državni praznik, dela prost dan, so hiše samevale brez zastav, v Domžalah so bile celo šole in nekaj Podjetij brez zastav. Včasih ni bilo 'ežko izobesiti treh, danes pa se nam ne ljubi niti z eno pozdraviti državnega praznika. Upam, da |e samo lenoba vzrok temu. Grčija je zibelka evropske pa tudi ^efovne kulture. Vas mika ta dežela *w bi raje službovali v kaki drugi, norda bližnji državi? Seveda me mika ta dežela. Veliko smo se o Grčiji učili v gimnaziji, predvsem z umetnostno zgodovinskega stališča, o njihovih bogovih in junakih,, spoznali smo Homerja in njegovega Odiseja in lliado. Spoznali smo njihovo antično dramo, njihove filozofe, manj pa njihove ideje in nauke. Zelo malo pa poznamo njihovo novejšo zgodovino, obdobje otomanske nadvlade, njihov odpor italijanski okupaciji in nasploh njihovo nemirno bivanje na Balkanu. Poznamo jo večinoma le kot turisti, pa še to le delno, kamor nas pač pripelje letalo. Upam, da mi bo čas dovoljeval, da bomo lahko obiskali vsaj nekaj od 2000 otokov, nekaj od 13000km obale in tudi notranjost zna biti zelo očarljiva. Morda bi bilo delo v kateri od sosednjih držav lažje že zaradi poznavanja jezika in bolj urejenih razmer, vendar upam, da bom delu kos tudi v Grčiji, seveda vsaj v začetku z obilno pomočjo vodje naše misije v Atenah in služb na zunanjem ministrstvu v domovini. Ali bi, pred skorajšnjim odhodom, radi kaj sporočili Domžalčanom oziroma bralcem »Slamnika« f Seveda! Težava je le v tem, da bom verjetno koga spustil. Že vi ste s tem, ko ste me vprašali, če bi rad Domžalčanom kaj sporočil, izpustili na primer Mengšane; in če začnem sporočati, moram zaželeti kolegom iz Zdravstvenega doma čimmanj dela in da bi to delo postalo spoštovanju in odgovornosti končno primerno plačano. Ob tem želim isto tudi kolegom, ki se s svojim delom odpravljajo na področje podjetništva, za nas ,zdrav- lanez Vasle je iz rok takratnega podpredsednika (sedaj predsednika) SKD Domžale, g. Jožeta Pajniča, prejel priložnostno darilo - stensko uro v obliki reliefa Slovenije (foto - Janez Stibrič) nike' nekaj povsem novega, tudi jaz bi bil poleg, če ne bi prišlo do takega razpleta.' Potem bi moral želeti čim boljšega zdravja vsem občanom, obenem pa tudi poudariti lastno zavzetost za ohranjanje zdravja, ki je prav tako vrednota, kot so vrednote materni jezik, poštenost, solidarnost, itd. Posebej želim izraziti vse spoštovanje in občudovanje tistim, ki žrtvujejo vse za zdravje svojih otrok brez upa na možnost ozdravljenja. Tu so še gasilci, ki jim tudi pripadam kot zdravniška pomoč na njihovih tekmovanjih in kot predavatelj prve pomoči na tečajih za različne nazive. Nikakor ne morem mimo spoštovanega gospoda E. A. Schvvarzbartla, ki me je vpeljal v politiko, ki se zavzema za ponovno uveljavitev krščanskih vrednot v slovenski vsakdan. Žal so prejšne »zdrave« sile s svojim vplivom v medijah ta njego^ stališča prikazale javnosti tako, kot jim je ustrezalo. Za pomoč in sodelovanje se želim zahvaliti kolegom iz OO SKD, ki so vsak po svojih močeh prispevali k delu odbora. Predvsem pa želim pozdraviti 22% prebivalcev našega volilnega okraja, ki so na volitvah svoj glas dali SKD. Toliko, ali še več glasov za desne stranke vam želim tudi na lokalnih volitvah, za kar pa potrebujemo prepoznavne kandidate, ki bodo našim strankam prinesli glasove, kandidatom pa funkcije v novih občinskih strukturah in s tem hitrejše uveljavljanje programov naših strank. Na omenjenem zborovanju KO SKD je bil navzoč državni poslanec gospod Metod Rejc. Kar precej časa je rade volje odgovarjal na naša vprašanja o problematiki urejanja lokalne samouprave, o delu parlamenta in lastninjenju. Poleg drugih diskutan-tov se je predsednik IO občinske SKD dr. lanez Vasle, v svoji diskusiji o delu te stranke hkrati poslovil za štiri leta. Kaj se ve, koliko časa, kje in v kakšni vlogi, konzula ali celo ambasadorja bo zastopal interese naše države naš občan, ki bo ponesel v svet tudi ime našega kraja. Mi pa bomo ponosni nanj, prvega diplomata iz Domžal. Novemu državnemu konzulu dr. lanezu Vasletu želimo veliko uspeha pri prezentiranju naše države, ne glede na strankarsko pripadnost, saj v tujini bo le Slovenec slovenske države. Z njim se je pogovarjal dr. VELIMIR VULIKIĆ PETDESETLETNICA TRAGEDIJE NA OKLEM Spomin in opomin Kakih petsto udeležencev je bilo v hladnem, zasneženem dopoldnevu 19. februarja navzočih na svečanosti, ki sta jo v počastitev dvainsedemdese-tim padlim partizanom pripravila Krajevna organizacija zveze borcev Ihan in Občinski odbor Zveze združenj borcev na-rodno-osvobodilne vojne Domžale. V kulturnem programu so nastopili osnovnošolci iz Ihana in recitatorki iz Moravč. Letošnja prireditev je bila še posebno občutena, saj je 24. februarja minilo petdeset let, odkar so Nemci sklenili obroč in pobili može, ki so se uprli fašizmu in nacizmu. Kolona udeležencev se je oblikovala v Dobovljah, nato pa je krenila na Oklo, k spomeniku padlim. Navzoče je nagovoril ir: pozdravi! Andrej Zaje, nato pa je k mikrofoni; povabi! Cveto Zalokar-Oražem, slavnostno govornico. Dejala je. da je bila ob povabili, za slavnostni govo; presenečena, počaščena in v zadregi; to pa. zato, ker še ni biia izrečena dokončna, zgodovinska ocena dogodka na Oklem, ker je »resnic« več in je tragedija še vedno zavita v meglo. Nato je nadaljevala: »Ne bom iskala resnice, kajti te ni; vedno je videna skozi osebno predstavo, lasten odnos in, mnogokrat, našo željo po vsevednosti ter potrebo po obvladovanju zgodovine, ljudi, vča- sih tudi resnice. Tu so padli slovenski fantje in možje; prek sedemdeset jih je bilo. Bili so odločeni in pripravljeni, da se borijo proti tujim zavojevalcem slovenskega naroda, da zapustijo svoje domove in družine ter branijo pred tujci svoja ognjišča in domovino. Ubila jih je tuja roka, bili so sinovi, očetje, bratje,... in to je dejstvo. Tem ljudem in spominu na to smo se prišli danes poklonit. Tem ljudem moramo izkazati mir in spoštovanje. V tem miru lahko odseva naša modrost in celovitost vpogleda. Takšnega miru morajo biti deležni vsi pokojni, brez razlik in presojanj nas, živih.« Poudarila je, da v bliskovito se spreminjajoči Sloveniji mnogi uveljavljajo svojo resnico tudi za ceno grobosti, nesramnosti ir; hudobije ter tako ponav Ijajo napake, katerih žrtve so biii mogoče celo sami ir: pri tem pozabljajo da se stvari, zgodovine ir; ljudi ne more vsake desetletje popravljati in prevzgajati. >Ljudi je treba razumeti, jim prisluhniti in biti odprti za različna mišljenja. Nihče nima pravice na novo razcepljati Slovenije na mrtvih in njihovih obeležjih.« Povedala je, da bi se morali držati treh načel: vračanje ljubezni za prizadeto sovraštvo; priznanje zmote; sprejemanje izključenih in omalovaževanih. Spoštovanje drugačnih mnenj pa je Slovencem ponavadi tuje. Slavnostna govornica je bila Cveta Zalokar-Oražem V nadaljevanju je omenila, da je vsa svetovna javnost negativno ovrednotila fašizem, pozitivno pa boj proti njemu; zato se še danes ljudje enotno upirajo fašističnim idejam, če se kje pojavijo. »Nikomur, ki se je v svojem življenju boril proti fašističnim idejam, se tega ni treba sramovati; nikomur, ki se je v partizanskih odredih boril proti nasilništvu tujcev, ni treba tega obžalovati in nikomur, ki se je uprl tudi socialnim krivicam, ni treba biti žal za pošteno borbo.« Zavzela se je za pošteno, plemenito in dobro, ki domuje v vsakem človeku. Žal vse prevečkrat iščemo zlo, slabosti in grobosti. Mediji poudarjajo nasilje, negativnosti in slaba dejanja; novica, ki ni slaba, sploh ni novica. Na srečo v človeštvu vendarle prevladujeta ljubezen in sočutje; na tem je temeljila tudi nedoumljiva morala in moč borcev. Končala je z mislijo: »Dobrota, odpuščanje, prijateljske geste so bolj del intime, skritih, > najlepših trenutkov. Zato niso na razvpitih naslovnicah in v najavnih špicah; so ignorirane, ker so nedonosne, nekako neaktualne, A ne dajmo se! Gradimo svo; svet in prihodnost otrok na njih, lepših it; plemenitejših ciljih.« Sledili sta doživeti, občuteni in pretresljivi recitaciji, ki sta poslušalce vrnili v kruti čas pred petdesetimi leti. Lep kulturni program so sklenile deklice z ihanske osnovne šole z zbornima recitacijama in pesmimi. Besedilo in foto: I. LIPOVŠEK M EKO za japonsko TV Že drugo šolsko leto poteka na Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo pri Lukovici ekološko raziskovalno delo skupine M EKO. Lansko leto smo proučevali onesnaženje zraka, vode in odkrivali divja odlagališča, letos pa smo se lotili ponudb v naših trgovinah. Zanimalo nas je, kateri izdelki so okolju prijetni in boljši od drugih. Naše oči so opazile okolju prijazno embalažo, zdravju prijetno konzervirana živila in pralna sredstva, ki ne onesnažujejo naših voda. Zabeležili smo tudi sprave, ki ne načenjajo ozonskega plašča. V sklopu prizadevanj za razvijanje ekološkega čuta so se v šoli odvijale tudi druge dejavnosti. Pri likovnem pouku so se učenci pod vodstvom g. Marine Kajbič lotili nikdar dorečenega boja za boljši jutri Zemlje. S svojimi idejami in likovnim izražanjem so se udeležili natečaja na Japonskem. Učenci so naredili celo vrsto zanimivih in lepih risb in zelo težko se je bilo odločiti za risbo, ki bi zaslužila zastopati našo šolo, občino in državo Slovenijo. Kljub vsemu je osem likovnih del prispelo na daljnjo Japonsko. Vsi smo že pozabili na ta izziv, ko smo dobili sporočilo, da nas obišče TV ekipa, ki bo pos nela naša ekološka prizadeva- nja in naš drugačen odnos. Bili smo res prijetno presenečeni, saj človek vendar nima vselej prilike, da bi drugim pokazali svoj trud. Posebno pozornost so posvetil; učencema Mitju Capudru in Matjažu Avblju. Njuno likovno delo je bilo natečajni komisiji najbolj všeč. Upodobila sta Zemljo s plinsko masko. Ideja sicer ni nova, vendar pa je problem vedno bolj pereč. Po prijetnem doživetju so nam ostala še nedokončana dela, ki jih bomo v kratkem zaključili. O rezultatih letošnjih ekoloških dejavnostih bomo obvestii naše potrošnike. Vsekakor smo mnenja, da ima sleherni kupec pravico spoznati, kaj je primernejše za njegovo zdravje in za naše kasnejše rodove- DARINKA GRUM 10 /lamnik Domžale Zveza kulturnih organizacij občine Domžale Novi predsednik je Lojze Stražar jih nova zakonodaja prinaša pri izplačevanju honorarjev za pevovo-dje, dirigente, režiserje in mentorje ljubiteljskih skupin. Najbolj vroča je bila razprava o izvedbi programa. Člani predsedstva so menili, da s tako pičlimi sredstvi, kot jim jih želi nameniti občina, ne bodo mogli ohraniti pestre društvene dejavnosti, množičnih aktivnosti otrok in mladine, ka- Sredi februarja je bila v prostorih kulturnega društva Miran Jarc na Studencu konference zveze kulturnih organizacij občine Domžale. Na njej so potrdili Statut ZKO, razpravljali o dosedanjem delu in sprejeli programe in načrt financiranja ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 1994, razrešili so staro vodstvo in izvolili novo predsedstvo ter nadzorni odbor. Dogovoriti se niso mogli edinole o novem predsedniku in podpredsedniku. Zato je prva seja predsedstva ZKO, ki je bila 2. marca v Domžalah, največ časa posvetila izbiri predsednika in podpredsednika. Po tehtanju argumentov, vztrajnem nagovarjanju in prepričevanju, je članom predsedstva le uspelo pregovoriti Lojzeta Stražarja, dolgoletnega uspešnega in vsestranskega kulturnega delavca, da je prevzel predsedniško mesto. Za podpredsednika je bil izvoljen Slavko Pišek iz Mengša, ki je izjernno kakovostno in plodovito vodil ZKO v preteklem mandatu. Delovno predsedstvo na seji ZKO: Slavko Pišek (podpredsednik), Stražar (predsednik), Vera Beguš in Matjaž Repnik (tajnik). Lojze Predsedstvo je imenovalo strokovne odbore za gledališko, likovno in glasbeno dejavnost. Precej besed so namenili tudi težavam, ki kovostnega programa ZKO in funkcioniranja njene strokovne službe. Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK Pogovor s Stanetom Dimcem iz Depale vasi O Depali vasi v Slamniku že dolgo nismo nič brali, zato smo tokrat pripravili pogovor s Stanetom Dimcem-Kodermanom iz Depale vasi. Našel sem ga v kuhinji, ko je z ženo nekaj pripravljal, dejal je, da za kosilo. Gospod Stane Dime, midva se že dolgo poznava, pa vendarle ne dovolj dobro, zato prosim, povejte nekaj svojih zanimivih spominov za bralce Slamnika. Rojen sem bil 10. novembra 1911 v jabeljski ali, kot smo rekli, v habaški hiši, v opuščenem kamnolomu nasproti hiše Ivanke Bur-gar v Trzinu. Moj stari oče Franc Dime je bil v jabeljski graščini delovodja ali »frboltar« in je z družino tu stanoval. Poslopje je bilo v pritličju, kjer sta bila hlev in ena soba, zidano, zgoraj pa je bilo skromno leseno stanovanje s hišo, majhno sobo in črno - dimno kuhinjo v veži. Streha je bila slamnata. Spredaj je bil prav lep »gank« ali mostovž. Kako se spominjate otroških let? Šolo sem prve dve leti obiskoval v Trzinu, ki jo je tedaj vodil Luka Blejec, učila pa me je učiteljica Julijana Kocjančič. Potem sem šolo obiskoval v Domžalah. Tu je bil upravitelj učitelj Podla-sek, učiteljica pa Tavčarjeva. Zakaj ste se iz Trzina preselili v Depalo vas? Mama Frančiška in oče Franc sta vsako leto hodila v Bukarešto šivat slamnike, pravzaprav sta samo poleti za nekaj mesecev prišla domov in vsako jesen vse do prve svetovne vojne spet odšla. Ker sta v Romuniji dobro zaslužila, sta kupila pogorišče Krivčeve doma- čije v Depali vasi, to je tu, kjer sedaj živimo. Obcestni del Krivčeve hiše, kjer so včasih na debelo prodajali vino, sicer pa je bila žganjekuha - »šnopsarija«, prava gostilna pa menda nikoli, je bil zidan, vse drugo pa leseno. Ko so otroci 25. avgusta 1911 pri Bramorju na podstrehi gospodarskega poslopja pekli ribe in je nastal požar, je pogorela tudi Krivčeva domačija. Zemljišča je dobil tedanji depal-ski župan Janez Dime, moja starša pa, kot sem že povedal, sta kupila ostanke pogorišča. Potem so tu kar nekaj let zidali novo hišo, prebivali pa smo še v Trzi- Leopold Močnik-Gorišek iz Domžal z domačimi že invalid brez leve roke nu. Med prvo svetovno vojno so tu prebivali primorski begunci. Sem smo se preselili, ko sem imel devet let, mislim, da je bilo leta 1920. Kako se spominjate prve svetovne vojne? Morda vojaškega letališča v Trzinu? Seveda. V naši hiši so imeli oficirji z letališča pisarno. Bil sem radoveden, zmeraj sem opazoval letala. Nekoč pa je oče nekega avstrijskega pilota, ki se je že kar dobro naučil slovensko, nagovoril, da me je vzel s seboj v letalo. Vzletela sva, zakrožila nad Depalo vasjo in Trzinom ter nato pristala. To je bil moj edini let po zraku. Vzletela in pristala sva na trzinskem letališču, ali bolj točno, na travnikih, ki jim še sedaj pravimo Na pregretih med Trzinom in Depalo vasjo. In za kakšen poklic ste se odločili po končani osnovni šoli? Pri Francu Cotmanu, njegova žena je bila moja teta, sem se izučil za kolarja. Izdelovali smo največ težke kmečke vozove za okoliške kmete in za trgovca Ve-rovška v Ljubljani. Izdelali smo tudi nekaj sani. Ko sem bil izu-čen, sem se kot kolar zaposlil pri tesarskem mojstru Francu Ravnikarju v Ljubljani. Ta je bil Papežev s Prevolje, sicer pa brat slam-nikarskega mojstra Matije Ravnikarja iz Domžal. Franc je imel najprej tesarstvo tam, kjer je sedaj dvorišče s skladiščem železa med nekdanjo Praprotnikovo hišo in Društvenim domom v Domžalah. Poleg skladišča lesa so tesarji tu les tesali in vezali »grušte« - izdelovali ostrešja ter nato vozili na gradbišča. Strojev, žage ali krožne žage Ravnikar tu ni imel, vse delo je bilo ročno. Med svojo delavnico in Društvenim domom si je Ravnikar postavil prijetno, tedaj imenovano Ravnikarjevo vilo, ki še stoji. Ne vem zagotovo, ali je v njej stanoval ali je imel samo pisarno, preden se je odselil v Ljubljano. V Ljubljani sem pozimi po- Domžalska godba ob 110-letnici 110 let Godbe na pihala Domžale Sto deset let je dolga doba. V njej se zvrsti kopica dogodkov; neprijetne poskusimo hitro pozabiti, prijetni nam ostanejo drag spomin. Svečanega dogodka se letos spominja domžalska godba. Sto deset let mineva od njenega nastanka. Ustanovljena je bila na pobudo narodno zavednih domačinov v takrat povsem nemškutarsko usmerjenem domžalskem življu. Praznovanje obletnice bo potekalo v drugi polovici maja 1994, ko bo poleg slavnostnega koncerta organizirana slavnostna povorka po ulicah Domžal. Ob tej priložnosti želimo godbeniki povabiti k sodelovanju več prijateljskih godb, predstavnike športnih društev, kulturne skupine, narodne noše, gasilce, skratka vse, ki so nam praipravljeni polepšati jubilej in se z nami veseliti. Naša želja je, da bi hkrati obnovili že deset let stare in dotrajane uniforme, hkrati pa oblekli tudi mlad obetaven del godbenikov in godbenic. Celotna družbena preobrazba v kulturi je okrnila finančna sredstva tudi našemu društvu. Društvo prejema dotacijo, ki komaj za- došča za plačilo elektrike in ogrevanja. Načrtujemo izdajo jubilejne brošure; v njej bo z besedo in sliko prikazano delovanje društva od ustanovitve do danes. Kulturni delavci so prispevali že veliko člankov; ti nam povedo, kako domžalska godba spremlja svoje krajane skozi življenje, jih združuje v lepšo skupnost in jim oznanja nove dogodke in novo življenje. Del brošure bomo namenili reklamnim oglasom, kjer bodo svoj prostor našli obrtniki, podjetniki in organizacije. V pripravi na praznovanje jubileja se domžalski godbeniki obračamo na vse občane, cenimo njihovo pomoč in naklonjenost. V največji meri jo bomo skušali opravičiti s kakovostnim opravljanjem našega glasbenega poslanstva, nadaljevanjem tradicije naših prednikov in prenašanjem na nove rodove. DARKO ZUPANČIČ pravljal vozove, da so delavci z njimi z dvema paroma konj vozili les največ iz dolenjskih gozdov. Poleti sem z drugimi tesarji tesaril. Hkrati pa mi je, čeprav sem prejemal pomočniško plačo, tekla tudi učna doba za tesarja. Opravil sem tudi izpit. Ali točneje, ker je bil Ravnikar hkrati tudi predsednik izpitne komisije in je dobro vedel, koliko znam, ni bilo težav, dobil sem še spričevalo za tesarja, ne da bi se pri izpitu posebej potil. Lahko se pohvalim, da me je imel mojster zelo rad. Pri njem sem delal vse do druge svetovne vojne in tudi med njo. Ali ste v tem času pri tako nevarnem delu imeli kakšno nesrečo? Hvala Bogu nikoli. Bil sem navzoč, ko je krožna žaga leta 1940 odžagala levo roko tesarju Poldetu Močniku-Gorišku s sedanje Češminove ulice št. 6 v Domžalah. Mojster je odvrgel kos lesa čez krožno žago, pri tem pa mu je spodrsnilo. In še to, Močnik je bil zelo sposoben tesar za ostrešja na zvonikih, izdelalf h je 37. Pri sedemdesetih letih je izgubil roko, umrl pa je leta 1950. Kako ste preživeli drugo svetovno vojno? Ravnikarjevo podjetje je pri Remcu na Duplici med okupacijo gradilo poslopje za žago in mizarsko delavnico. Ker sem bil iz nemškega dela okupiranega ozemlja in nisem mogel hoditi Stane Dime, tesarski mojster Franc Ravnikar in mizar Franc Češem ter Ivan Čad (čepi na desni strani) z velikim lestencem, ki so ga po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika izdelali za eno izmed Ljubljanskih cerkva, v Šiški ali pri sv. Krištofu. (Slika levo). (Slika desno) Stane Dimc-Koderman ob upokojitvi z nečakoma. v Ljubljano, sem kot delovodja vodil dela v Remčevi tovarni. Za Ravnikarja sem tudi les kupoval. Kmetje so ga vozili v skladišče pri Šentjakobu, kjer je bila nemško-italijanska meja. Ravnikarjevi delavci pa so ga s konji vozili v Ljubljano. Ker sem imel dobre zveze, s partizani nisem imel težav, pa tudi mobilizirali me niso. Po vojni sem se vrnil k Ravnikarju v Ljubljano. Ko so mu podjetje podržavili, sem kot delovodja še naprej ostal pri njem. Pri petinpetdesetih letih sem se leta 1966 upokojil. Ali ste kdaj delovali v kakšnem društvu? Seveda. Pred drugo svetovno vojno sem bil v prosvetnem društvu, vodil ga je župnik Franc Bernik. Več let sem sodeloval pri igrah in v pevskem zboru. Veliko tudi berem. Kako preživljate jesen svojega življenja? Videti ste dobre volje? Kar dobro mi gre. Vse se nekako lepo izteče. Pred leti sem imel v Dragomlju prometno nesrečo. Peljal sem se s kolesom, ko me je neka voznica z avtomobilom zadela. Medtem ko je šla poklicat zdravnika, rešilca in miličnike, sem že vstal. Roka me je res dolgo bolela, a se je, hvala Bogu, vse končalo brez zdravniške pomoči. In kaj se je v Depali vasi najbolj spremenilo, kar vi pomnite? Veliko, najbolj pa vodne razmere. Vsaka hiša je imela včasih svojo vodo, studenec ali dva do štiri metre globok, s kamenjem obložen vodnjak. Glavni izvir Depalščice je bil močan. Tam, kjer sedaj stoji smrdljiva, umazana voda, je včasih proti Pšati tekla poleti čista in mrzla, pozimi pa topla Depalščica. Ker je bila topla, so pozimi Trzinke sem hodile prat. Včasih smo bili tudi v Depali vasi navajeni na pogoste poplave in visoke vode. Navadno je v deževju vdrla Pšata čez trzinske travnike proti Depali vasi. V Depalščici je bilo v tistih lepih časih, ko sem bil še mlad, veliko rib, postrvi in ščuk, največ pa manjših ribic, rekli smo jim frigle. Te smo zajemali kar z rešetom in jih hitro pripravili za jed. Gospodu Stanetu Dimcu sem tudi v imenu bralcev Slamnika zaželel še naprej tako vedro in zadovoljno jesen življenja. Hvala za tako bogat in prijeten pogovor. STRAŽAR Kulturno srečanje - doma Kdor misli, da so se ljudje prenehali družiti po domovih na kulturnih srečanjih, se hudo moti. V Radomljah prirejajo kulturne petke, ko se zbirajo sosedje in prijatelji ob kapljici dobrega vinca enkrat pri enih, drugič pri drugih doma. Prepevajo slovenske narodne in druge pesmi v več-glasnem sozvočju in uživajo. Posebno doživetje pa je, če v prijetno hišno okolje povabijo še kakšnega instrumentalista. Srečno naključje je botrovalo domači kulturni prireditvi v petek 11.3. 1994 pri gospe Vidi Bogataj v Šentvidu pri Lukovici. Gospodinja se je zelo potrudila s hladnim pogrinjkom v veliki domači izbi s pečjo, v kateri je celo spekla domač kruh z orehi. Za posebno razpoloženje je poskrbela razsvetljava sveč v starinskih svečnikih in cvetni aranžmaji cvetličarne Omers iz Domžal. Juliji, Nevi, Lei, Zlatki, Metki, Vidi, Janezu in Stanetu je ob poslušanju znanih skladb za kitaro, ki jih je zabrenkal profesor glasbe Marjan Rugel iz Ljubljane, postalo prav prijetno pri srcu. Dih pa jim je zastal in nepopisno so uživali skupaj z izvajalcem, ko je iz svojega lastnega instrumenta, harmonske harfe, ki je sploh edini tak instrument na svetu, improviziral tri popolnoma različne skladbe. Bile so čustveno prelivajoče se melodije, tako drugačno prikupen zven, da se ne da povedati. Pri prvi skladbi je instrumentu izvabljal melodijo izključno z rokami, s prsti' in dlanmi, pri drugih dveh pa je uporabil posebne paličice, ki so efektno dopolnile drugačnost. Ni besed, ki bi ponazorile občuteno. Enkratno! To je tista hrana za dušo, ki jo pri vsakdanjem hitenju in pehanju za boljši košček kruha nujno potrebujemo, da lahko preživimo. Hvaležni profesorju Ruglu in gospej Vidi smo se precej pozno razšli v upanju, da to srečanje ni bilo zadnje. ZLATKA LEVSTEK Radomlje, Ravnikarjeva 7 Domžale /lamnik 11 v Koncert ob 15-letnici Ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Pevci in pevke domžalskega društva upokojencev so ob 15-letnici delovanja ženskega pevskega zbora priredili koncert priljubljenih pesmi. Da so te pesmi res priljubljene, ta. Veliko pesmi je bilo izpod peresa dolgoletnega prijatelja in zvestega spremljevalca obeh upokojenskih zborov in njihovega zborovodja Slavka Mihelčiča. Ob moškem lubilantke in moški zbor v sestavi Mešanega pevskega zbora DU Domžale poleg tega pa tudi pevke in pevci ter njihov zborovodja prof. Stane Habe, so poslušalci dokazali s številnim obiskom v avli Osnovne šole Domžale; ta nudi marsikateri prireditvi Streho, ki jo domžalska Kultura nima. Pesmi iz koncerta so bile izbrane iz bogate zakladnice slovenskih, predvsem narodnih pesmi v najrazličnejših priredbah, predvsem domačih skladateljev Matija Tomca, Franceta Marolta in Tomaža Habe- pevskem zboru »Janez Cerar« in ženskemu pevskemu zboru društva upokojencev so se predstavili tudi solisti iz njihovih vrst: Regina Škuf-ca, Angelca Plaznik, Jožica Roglič, Andrej Zalokar, Ivo Sare, in Rudi Mole. Osemnajst pesmi sta izvedla vsak zbor v svoji zasedbi; poslušalci so jih nagradili s prisrčnim ploskanjem. Lepo priznanje so doživeli tudi solisti v predahu med prvim in drugim delom koncerta. Regina Škufca in Angelca Plaznik sta ob Ob otvoritvi razstave v Likovnem razstavišču Domžale: Tinka Kos, Alojz Ihan, Igor Bratož, Tihomir Pinter, Tone Partljič in Cveta Z. Oražem Tihomir Pinter: Sodobni slovenski literati v fotografiji V Likovnem razstavišču Domžale je bila v ponedeljek, 28. februarja, otvoritev razstave fotografij sodobnih slovenskih literatov avtorja TIHOMIRA PINTE RJA. Na razstavi je bilo predstavljenih 35 portretov, med njimi tudi nekateri ustvarjalci, ki živijo v naši občini. Izbrala sta jih Cveta Z. Oražem in kritik Igor Bratož. Pregledala sta preko 200 fotografij, ki so bile ob- javljene v Književnih listih dnevnika Delo, ob koncu leta pa je izšla tudi knjiga Portreti sodobnih slovenskih književnikov. Na slovesnosti ob otvoritvi, ki jo je pripravila Knjižnica Domžale, se je z avtorjem fotografij pogovarjal publicist, novinar in literarni kritik Igor Bratož. V programu pa sta kot gosta sodelovala pisatelj Tone Partljič in pesnik Alojz Ihan. Prvi je prebral humoristično zasnovani živjenjepis - najprej takšnega, kot bi ga napisal pred letom 1990 in takšnega, kot bi ga napisal v novi demokraciji. Pesnik Alojz Ihan pa se je predstavil z branjem svojih najnovejših pesmi, v pogovoru s Tinko Kos smo ga tudi natančneje spoznali. CVETA Z. ORAŽEM Likovno razstavišče Domžale je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. Vabimo vas na otvoritev razstave likovnih in kiparskih del, nastalih v Slikarski šoli akademske slikarke Vere Terstenjak Jovičič, ki bo v petek, 25. marca 1994 ob 18. uri v Likovnem razstavišču Domžale. Razstava bo odprta do 2. aprila. spremljavi pianistke prof. Mile Ži-vulovič zapeli Divjo rožico Hrabro-slava Volariča. Spored so popestrili sopranistka Jožica Kališnik in basist Rok Lap ob spremljavi elektronske harmonike Boža Matičiča. V zadnjem delu koncerta priljubljenih pesmi pa sta oba zbora nastopila v združeni zasedbi kot mešani zbor. V prvi pesmi Emila Ulage sta se kot solista predstavila Ivanka Mecilošek in Alojz Muhar. Program je povezovala Blaženka Mali. Pred koncem koncerta so prizna- nje ob 15-letnem delovanju ženskega pevskega zbora in njihovemu zborovodji Stanetu Habetu izrekli predstavniki Društva upokojencev Slovenije, Zveze kulturnih organizacij Domžale, Krajevne skupnosti mesta Domžale, Društva upokojencev Domžale in številni prijateljski zbori iz domžalske in kamniške občine. Največje priznanje je bilo dolgotrajno ploskanje hvaležne publike; tej se je moški pevski zbor Društva upokojencev Janez Cerar priporočil za obisk v prihodnjem letu, ob 35-letnici delovanja. K. B. Predsednici ženskega zbora Francki Baloh podeljuje Stane Simčič priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije Razstava akademskega slikarja Francija Kosija v Krašnji V Krašnji je že mesec dni odprta razstava akademskega slikarja in restavratorja Francija Kosija - Koli-ša. Ob otvoritvi je bil daljši kulturni program, namenjen slovenskemu Kulturnemu prazniku. Izvajalci so bili kvintet Pomladni odmev iz Logatca z recitatorjem in kvartet Jutro z Jezerskega. Akademski slikar Franci Kosi se predstavlja z dvema ciklusoma slik, in sicer Ekologija in Življenje v slovenskih gorah. Franci Kosi je bil rojen v najvišji slovenski vasi v Gornji Gorjuši pod Triglavom, od koder ga je vodila pot na grafično šolo v Ljubljano, nato na ljubljansko likovno akademijo, od tam pa se je prepisal na zagrebško akademijo, kjer je diplomiral iz slikarstva in kiparstva. Šolanje je nadaljeval na Konservatoriju v Firencah in diplomiral iz restavra-torstva na vseh materialih in cerkveni umetnosti. Ker je opravil praktično delo z najvišjo oceno, so ga izbrali za vodjo mednarodne skupine za rehabilitacijo umetnin na angleško govornem področju. Prepo- Franci Kosi: Konec sodome in go-dome toval je skoraj vso Afriko, Novo Zelandijo, Meniko, del Avstralije, Nepal, Tibet, Bangladeš in skoraj vso Evropo. Zdaj se je naselil v Krašnji in se rade volje odzval vabilu, da nekaj svojih umetniških del predstavi svojim novim krajanom. Razstava akademskega slikarja Francija Kosija je prodajna in bo odprta še do konca marca vsak dan od 16. do 18. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure in od 14. do 18. Kamniški koledniki v Šentvidu V soboto, 12. marca zvečer so v šentviški dvorani Kamniški koledniki, pevca baritonist Janez Majce-novič, basist Rok Lap in citrar Tomaž Plahutnik ter dr. Mojca Zaje s svojo umetniško besedo kar številnim obiskovalcem pripravili prisrčen in doživet pravi koledniški večer. Pester sprehod skozi kulturno zgodovino Slovencev, kot ga je v svojem povabilu ponudil že Janez Majcenovič, je s skrbno izbranim veznim besedilom dopolnila dr. Zajčeva, ki je program tudi vodila. Poslušalci so se nastopajočim za prijeten večer zahvalili z dolgimi aplavzi. Koledniki pa so se jim oddolžili še z dvema dodatnima pesmima. S. S. Domžalski upokojenci so zbrano prisluhnili Ali se kaj sliš' od Svet'ga Vida zvon? Že v jesenskih mesecih je šentviški zvon zazvonil pevcem domačega Zvona novo pevsko sezono, z jubilejnim 5-letnim delovanjem. Spet smo se zbrali fantje in dekleta, možje in žene pod taktirko priljubljenega zborovodja Karla Leskovca, ki zna s svojim pedagoškim pristopom obdržati kontinuiteto, navdušenje in ljubiteljsko petje razvijati v zahtevnejše oblike. Pesem nas je osvojila in nam z govorico tankih strun plemeniti mnoge večere, čeprav so to le delovne vaje. Petje je posebna sprostitev, ki postaja naša potreba. V tem času smo nastopili dvakrat, in sicer v Domu upokojencev v Ljubljani in Domžalah. Povsod smo bili toplo sprejeti in nagrajeni z zadoščenjem, da smo na- takih mestih zbudili trenutke pozabe, lepote in radosti. Ko da smo naredili dobro delo. Ko da smo s pramenom svetlobe prežarili tihoto in samoto. Pesem ima magično moč, ni se ji mogoče upreti, človeka premaga s skrivnostnim nabojem. Tako smo tudi v tej pevski sezoni polni zagnanosti, ki bo svoj vrh dosegla s 5. obletnico delovanja našega zbora. Ta jubilej bomo zaznamovali s koncertom v mesecu aprilu, ko bo Šentviški zvon veselo pritrkaval v ritmu ljudskih in umetnih, poskočnih in elegičnih viž, z glasovi mladih grl iz priznane LeskovčeVe šole. Se pred tem pa bomo prisluhnili znanilcem pomladi - Kamniškim ko-lednikom, ki bodo v naše duše pripeljali kanček pomladi. Gostili jih bomo 12. marca in prepričani smo, da bomo s pevcema Rokom Lapom in Janezom Majcenovičem ter citrarjem Tomažem Plahutnikom preživeli lep večer in prisluhnili njihovemu sporočilu: Mi smo prišli pred vaša vrata, da bi bila božja, zlata! (P. Trubar) MOJCA STOSCHITZKY Sanje o rdečem oblaku Knjiga Sanje Rozman SANJE O RDEČEM OBLAKU je postala slovenska uspešnica. Delo je avtobiografsko in govori o posebni obliki zasvojenosti: zasvojenosti z ljubeznijo. Ker je po knjigi zadnje tri mesece »večno povpraševanje« tudi v domžalski knjižnici, se je ta odločila povabiti avtorico, ki je zdravnica in zaposlena na Zavodu za rehabilitacijo invalidov, na razgovor. Predstavitev Sanje Rozman (na desni), njene knjige in razmišljanj je vodila Cveta Zalokar-Oražem. Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK Med letošnjimi zimskimi počitnicami se v Domžalah ni dogajalo ravno veliko. Eno redkih prireditev so pripravili v torek, 22. januarja, v Knjižnici Domžale, kjer je gostovala lutkovna skupina FRU FRU s predstavo Zdenka Floriana o jazbečarju Tobiji. Kužek ni bil zadovoljen s svojim videzom, a navsezadnje so vsi skupaj spoznali, da je tudi tak, kot je, ravno pravi. (tekst in foto CVETA Z. ORAŽEM) Zanimivo popoldne v krašenjski šoli Bilo je skoraj tako, kot nekdaj po naših kmečkih hišah. Čeprav je zunaj toplo sijalo sonce, so otroci z zanimanjem opazovali spretne roke starih mam in starejših krajank, ki so petkovo popoldne spet namenili našim otrokom. Otroci niso samo opazovali, ampak so se prav vsi, ki obiskujejo krašenjsko šolo, vključili v delo. Čistili so slamo - ki sicer ni takšna kot nekdaj, jo namakali in nato poskušali plesti kite. Res niso bile tako lične, kot so bile nekoč sešite v slamnikih in cekarjih, prav vsi pa so ob koncu popoldneva razstavili svoj izdelek. Nekateri so pletli kite iz ličkanja in opazovali, kako se šiva predpražnik in kako nastajajo copati. Otroci so med delom tudi zapeli oTrsprernTjaviTwmonike, najbolj veselo pa je bilo, ko so zaplesali ples z metlo. Medtem pa so se kuhali v šolski kuhinji orehovi štruklji, takšni, kakršne zna skuhati le stara mama. Po delu smo vsi skupaj sedli za veliko mizo in jedli štruklje iz sklede. Otroci so imeli bogato popoldne. Naučili so se plesti kite, najvažnejše pa je bilo to, da so se med delom pogovarjali s starejšimi. V pogovorih so izvedeli, kako so delali in živeli nekoč po naših vaseh. Stare mame in starejše krajanlie got tipe risan« naruforditč ta fliema mag fitb Dbeme mror Bor te" goriicae angetitcbr £nQu8 mil to urtrt Cpttcuar Bn mil nilr ua&brir redim Dir niz W Date ten mM! fin &m mileč grb? eraige uiu IDii mil teo gute* gebr f>vvm tram ofi auioltbffcijt- Dicrorrlr on allcoiog $ir in B* ranit grtcbaffi Cint £iu g rat on meto: aurb zu nirbt jftls man mol Za najstarejši ohranjeni primerek tiskanega besedila s premičnimi črkami iz Gutenber-gove tiskarne velja fragment o Poslednji sodbi iz Sibiline knjige, natisnjene leta 1445 (slika levo) Prva v Ljubljani tiskana knjiga je bil Dalmatinov prevod Jezusa Siraha, leta 1575 (slika desno) }ESPSS1%AH. cALl NEGOVE mV-ijidce (Lorimkf ECCLE5I- ASTICVS,) «1 vfe'iMahc U«ly, iufe b sa Kcrfzharake hiihne Orht Ce inu Matere, vOoueraki Iesik; ftolmazhene, suciftu pregledane*. ] inu. tVed enim kratkim nuza nim rcgw htrom, tdai pet* uizh Drukanc. - .=§3«fu» ©ptadjTBlnUifSj/ entprhinjen2(.rz Domžal, Slamnikarska 8 se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in sveče sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Domžalah. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Domžale, gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, Stobljanskemu oktetu za zapete žalostinke, gospodu Marjanu Slatnarju za poslovilne besede, vsem gasilcem, praporščakom in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem hvala! Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Smrt te vzela je prerano, v naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti v tišini spiš. Tam lučka ljubezni naj vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN Enaindvajsetega marca - na prvi pomladanski dan - mineva leto dni, odkar je nenadoma umrl mož, ati, stari ata, brat in stric Srečko Goropečnik mlinar z Bišč Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi t* mm Spomin nate nikdar ne bo minil, čeprav telo že tvoje v grobu zdaj trohni. V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila draga sestra in teta Marija Grilj javornikova iz Krašc Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen prerani grob. Vsi njeni! V SPOMIN Lojzku in Lojzetu Boltežarju iz Mengša Stojim nepremično, zrem v spomenik, v očeh imam solze, težak mi je vzdih. Ne morem verjeti, da je tako, da v hladni zemlji počiva, dragi mož, tvoje in sinovo telo. Hvala vsem, ki se ju spominjate! Vsi njuni! Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. V SPOMIN Marca minevata dve leti, odkar si nas tiho zapustila, naša draga mama, stara mama in tašča Marija Volavšek iz Doba Spomini nate živijo v naših srcih. Počivaj v miru! Vsi tvoji! V SPOMIN Dvanajstega marca je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš mož, oče in stari oče Janez Strehar z Gore pri Pečah Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala! Vsi njegovi! Brez strahu zaspala si. v naših srcih pa še tli, za vedno z nami boš ostala, mamica, ti naš večni boš spomin ZAHVALA V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v cvetu mladosti zapustila draga žena, mamica, sestra in teta Lojzka Kosmač iz Trzina Globoko ganjeni ob nenadomestljivi izgubi ne moremo najti dovolj lepih besed, s katerimi bi se mogli zahvaliti prav vsem. Iskrena hvala prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani v hudih dneh, nam izrekli sožalje, podarili veliko lepega cvetja in sveč ter jo v tako velikem številu spremljali do njenega veliko preranega zadnjega doma. Posebej lepa hvala recitatorju za občutene besede, pevcem, trobentaču in duhovniku za lepo opravljeno slovo. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo drago ženo in mamico poznali in jo imeli radi. Vsi njeni neutolažljivi! Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa si odšel v večni dom ZAHVALA V sedemdesetem letu starosti je umrl naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric Stanislav Keršič iz Podmilja pri Šentožboltu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, društvom, Gostinskemu podjetju TROJANE in PTT Ljubljana ter Krajevni skupnosti za darovano cvetje, sveče, za izrečena ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep pogrebni obred, gospodu Smrkolju za poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru LIPA za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči: žena Milka, sinova Rajko in Stane z družinama Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, v naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, tam ti lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA Ob prerani smrti našega ljubljenega moža, očeta, dedija, brata, bratranca, strica, svaka, tasta in nečaka Lovra Korenčana iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,' prijateljem in bivšim sodelavcem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju zdravstvenega doma Mengeš, posebno še dr. Jelki Kovač-Mohar za zdravniško pomoč pri njegovi dolgoletni hudi bolezni. Zahvaljujemo se za spremstvo na njegovi zadnji poti, gospodoma župnikoma g. Zevniku in g. Pogačniku za lep poslovilni obred, Mengeški godbi, Mengeškemu Zvonu in vsem, ki ste karkoli storili v njegov spomin ob pokopu. Vsem še enkrat hvala. Žena lana, sinovi: Andrej, Janez in Lovro z družinami IN MEMORIAM Lovro Korenčan V ponedeljek, 14. februarja, smo se na mengeškem pokopališču poslovili od ustanovnega, dolgoletnega in častnega člana Foto-kino kluba MAVRICA Radomlje, gospoda Lovra Korenčana. V svoji mladosti se je pokojni Lovro izoblikoval v trden in plemenit značaj z velikim smislom za kulturo, tehniko in zlasti za organizacijo. Navduševal se je za lepote, ki jih je nudil ta svet in za novitete, ki jih je prinašal njegov čas. Obogaten je bil s temi darovi in vrlinami, zato se je leta 1967 včlanil v Kino klub, ki je bil na pobudo tedanje Zveze kulturno-prosvetnih organizacij tega leta ustanovljen v Domžalah. Ker omenjeni klub ni zaživel, je bil leta 1969 Lovro Korenčan med ustanovitelji kluba MAVRICA, ki smo ga tedaj ustanovili v Radomljah. Mavrica je zaživela, za kar ima veliko zaslug tudi pokojni Lovro. Izkazal se je zlasti kot dober organizator. V klubu, ki je kmalu po ustanovitvi štel od 60 do 80 ljubiteljev fotografije, filma in gledališke dejavnosti iz številnih krajev domžalske jn kamniške občine, je več let opravljal funkcije podpredsednika kluba in nato predsednika nadzornega odbora. Pri dveh republiških festivalih ljubiteljskega filma, ki nam jih je v izvedbo zaupala Foto-kino zveza Slovenije, je bil zelo vesten, dosleden in uspešen predsednik organizacijskega odbora. Njegovemu prizadevanju in požrtvovalnosti gre zasluga, da sta bila oba festivala tako uspešna in odmevna. Pokojni Lovro pa je bil ustvarjalen tudi na filmskem področju. Samostojno in v sodelovanju z drugimi člani je posnel več uspelih dokumentarnih filmov: Slamnikarstvo pod Kamniškimi planinami, film o Lovski družini Mengeš, reportažo s potovanja v Turčijo, dokumentarni film Dekliš-čina, ter skupaj z Dr. Petrom Gubancem poljudnoznanstveni film Vistella Muson. Dokler mu je dovoljevalo že tedaj načeto zdravje, je bil naš zelo prizadeven in ustvarjalen član. Bil je vedno poln idej, prijeten sogovornik in resnično dober prijatelj. Žal je moral sredi ustvarjalnega dela in številnih načrtov aktivno delo opustiti. Do konca življenja pa je ostal naš zvesti član. Zaradi naštetih zaslug ter vestnega opravljanja zaupanih mu funkcij smo ga leta 1979 razglasili za častnega člana kluba Mavrica. Pokojnega Lovra Korenčana se bomo s hvaležnostjo spominjali, zlasti, še njegovi vrstniki iz obdobja, ko smo orali ledino. Njemu pa želimo miren počitek sredi njegovega Mengša, ki ga je imel tako rad. /lamnik je glasilo občine Domžale. Izhaja enkrat mesečno. Domžale /lamnik 23 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame Alojzije Kristan iz Domžal se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom, sorodnikom in znancem za sočustvovanje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za izkazano vsestransko pomoč njenim sostanovalkam in sostanovalcem na Ljubljanski 99 v Domžalah, dr. Cerarju in dr. Farkašu za dolgoletno zdravljenje in topel človeški odnos, dr. Mušiču in patronažnim sestram za pomoč v zadnjih dneh, gospodu župniku za prisrčne poslovilne besede, Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke in gospodu Vrbančiču za resnično prijaznost v težkih trenutkih. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, deda, pra-deda, brata in strica Karla Klopčiča iz Mošenika 6 pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala pevskemu zboru Moravče za zapete žalostinke in gospodu župniku za pogrebno slovesnost. Vsi njegovi ZAHVALA V sedeminsedemdesetem letu nas je zapustil dragi mož, brat, svak in stric Janko Cotman iz Domžal Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Martinu Farkašu za zdravniško skrb in topel človeški odnos, g. kaplanu za opravljen obred, kolektivu Heliosa, Združenju borcev NOV in g. Igorju Zajcu za zaigrano Tišino. Vsi njegovi ZAHVALA Šestega marca nas je nenadoma v štiriinpetdesetem letu zapustila naša draga žena, mami, stara mama, sestra in teta Majda Jemec rojena Čad Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalja, podarili cvetje in druge darove. Vaša pozornost nam je v veliko tolažbo! Vsi njeni Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal? ZAHVALA V deveti nsedemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Ivana Loboda rojena Klopčič iz Štude Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem bratom Pirnat in kaplanu g. Janezu Kvaterniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Frančiška Kopitar-Podboršek roj. Blejec iz Mengša Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Solza bo oko rosila, dokler nas ne bo združila. ZAHVALA V štiriinosemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dobri ata, stari ata, brat in stric Pavle Starin iz Bišč 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. dr. Lombarju, g. župniku, ihanskim pevcem, g. Andreju Zajcu za poslovilne besede in ge. Joži Hribar za izkazano pozornost. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči hčerki z družinama Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka Ivana Korošca iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sosedom, sorodnikom in znancem za sočustvovanje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Marjeti Šareč in dr. Olgi Ložar za pomoč in nego, Papirnici Količevo, Semesadike Mengeš, župniku za opravljen obred, Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke ter g. Stoparju za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili do njegovega preranega groba. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega moža, očeta, starega ata in strica Alojza Cerarja iz Krtine se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se moravskim pevcem za zapete žalostinke, še posebno pa župnikoma g. Vladu Pečniku in g. Janezu Jasencu za lepo opravljeno pogrebno opravilo. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega Feliksa Hribarja pečarskega mojstra v pokoju iz Mengša se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in cveče. Prisrčna hvala g. dr. Janezu Vasletu za dolgoletno zdravniško pomoč in skrb. Hvala g. župniku, Mengeškim pevcem, gasilcem, Društvu upokojencev in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. . . Vsi njegovi Ni več bolečine, ni več trpljenja, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Alojza Podborška iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali številno cvetje in sveče, darove za Karitas in svete maše ter se poklonili njegovemu spominu. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za poslovilni obred, pevcem za zapete žalostinke, predstavniku ZB Mengeš, g. Zibelniku za poslovilni govor, g. Trobcu za čutno odigrano Tišino ter dr. Kovačevi za njeno pomoč med boleznijo. Ohranimo ga v lepem spominu! Vsi njegovi ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast Franc Ribič Osoletov Franko iz Desna 24 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in g. Stanetu Stražarju za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v prerani grob. Vsi njegovi Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho brez slovesa odšla si v večni dom. V grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina. ZAHVALA V enaindevetdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta Marija Končar roj. Ravnikar, Brvarjeva mama iz Mošenika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter svete maše in darove za cerkev. Iskrena hvala župniku g. Viktorju Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Moravškega pevskega zbora. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju iz Moravč - dr. Jožici Zabukovšek in Bronki Kos za neizmerno pomoč. Se enkrat hvala vsem, ki ste drago mamo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V štiriinsedemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak Ivan Hribar s Trojan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za pomoč družinam Pungartnik, Gorišek in Izlakar, gasilskemu in lovskemu društvu, pevcem, g. župniku in zdravnikom, ki so mu olajšali zadnje trenutke življenja. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Justi Loboda roj. Grčar iz Trzina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, poklonjeno cvetje in sveče. Hvala vsem za spremstvo naše drage mame na njeni zadnji poti, posebno pa se zahvaljujemo g. župniku, pevcem, trobentaču in gasilcem. Vsi njeni Poročilo s Centra požarne varnosti Domžale V mesecu februarju smo imeli poklicni gasilci iz Centra požarne varnosti Domžale osem različnih intervencij. Bilo je tudi nekaj lažnih alarmov, ki smo jih morali preveriti na terenu in ugotoviti, kaj je v objektih, iz katerih smo preko avtomatskega javljanja dobili signale za požare. 2. februarja 1994 ob 21.20: gasili smo A drog v Podmilju 4. februarja ob 23.50: varnostnik je CPV obvestil, da v kontejnerju gorijo odpadki pred vrtcem dr. Igorja na Viru. * 5. februar ob 13.15: s Policije Domžale so obvestili, da gori kozolec na Poljski poti v Domžalah, last Srečka Cerarja. Požar je zanetil sedemletni fant, ki se je igral z vžigalicami. Kozolec je precej poškodovan, suha detelja pa uničena. 6. februar ob 5.50: po telefonu je CPV obvestila občanka, da gori kozolec, ki je last Milene Vidmar z Gorjuše 3. Kozolec smo pogasili. 13. ferbruarja ob 9.30 je gorelo v Tustanju pri Moravčah. Zagorelo je v stanovanjski hiši Franca Orehka. Takoj po telefonskem obvestilu smo se odpeljali na kraj požara, hkrati pa smo vklopili sistem za alarm na območju moravškega sektorja. Požar je pogasila vaška gasilska trojka. Vodo je dobila iz urejenega hidrantnega omrežja in tako obvarovala pred ognjem celotno hišo. Dostop težjim gasilskim vozilom je bil otežkočen zaradi težko dostopnega terena in zasnežene ceste. Ogenj je zanetil malomarno odvržen cigaretni ogorek. 18. februarja ob 21.30 je neka občanka sporočila, da na pločniku pri Metalki v Domžalah gori avtomobil znamke Volksvvagen. Ogenj smo pogasili. Požar je nastal zaradi dotrajane instalacije na motorju. 19. februarja ob 4.50 so ponovno gorele smeti pri vrtcu dr. Igorja na Viru. 23. februarja ob 17.10 so CPV obvestili, da v Studi v še nedograjeni hiši, last Nives Bricelj, pušča vodovodna inštalacija in da je v vseh prostorih že več kot šestdeset centimetrov vode. Poklicni gasilci smo zaprli vodni ventil na ulici in izčrpali vodo iz prostorov. Do nesreče je prišlo zaradi počenega števca in nizkih temperatur. Med razna resna gasilska opravila spada v življenju gasilcev tudi poroka in skrb za podmladek gasilcev. Pred gostiščem Repovž v Domžalah so novoporočen-ca pričakali ženinovi sogasilci iz Doba in iz Centra požarne varnosti Domžale ter jima pripravili sprejem kot se spodobi za dva gasilca. Vilma in Robi Hrovat iz Doba sta oba lanskoletna olimpijca. Želimo jima vse najlepše na novi življenjski poti. S. V. Učimo se vzgajati Te dni je izšla knjiga dr. Franceta Škrabla z naslovom Učimo se vzgajati. Pisec je vodja Kate-hetskega centra v Ljubljani. Pri svojem delu je upošteval tudi 40 virov tujih avtorjev. Knjiga zajema štiri poglavja z naslednjimi naslovi: Otroci potrebujejo pomoč pri obvladovanju sveta, Vzgoja - namenski vplivi, Vzgoja za socialno vedenje in ravnanje ter Preteklost in vzgoja. V uvodu je zapisano, da se nekateri vzgojitelji opirajo le na svoje vzgojne izkušnje, ki pa so lahko napačne; ne zdi se jim potrebno, da bi se izpopolnjevali in se seznanjali z izkušnjami in odkritji drugih. Dr. Škrabl poudarja, da je takšna vzgojite-Ijeva naravnanost napačna in lahko napravi veliko škode pri vzgoji. Ozko upoštevanje samo osebnih vzgojnih izkušenj lahko privede vzgojitelja do tega, da se ne bo več bogatil ob drugačnih vzgojnih metodah in spoznanjih drugih. Skoraj vsak vzgojitelj naredi kdaj pa kdaj večjo ali manjšo vzgojno napako. V mnogih primerih je vzgoja postala rutinsko delo, pogostoma celo navadna dresura. Vse to pa je daleč od resnične pomoči vzgajancu. Posledica vsega tega je, da so učinki vzgoje porazni, kar pogosto vidimo v vsakdanjem živ- ljenju. Kdor hoče prav vzgajati, mora vedeti, kakšen vzgojni cilj hoče doseči. Poznati mora tudi sodobne vzgojne metode in pri svojem delu upoštevati samo najboljše. Pravkar izšla knjiga Učimo se vzgajati je namenjena v prvi vrsti pastoralnim delavcem - katehetom, s pridom pa jo bodo uporabljali tudi drugi vzgojitelji. MILOŠ LIKAR »Gregorčki« na potoku Pšata Na Gregorjevo - otec, še veš? - se ptički ženili so... tako je zapel naš veliki pesnik Oton Zupančič. Zunaj je že prava pomlad, pihljajo tople sapice, sonce dobiva moč, prvi popki so že nabreknili, vse se prebuja. V marsikakšnem kraju, posebno pa v Kropi in Kamni Gorici, so ohranili lepo navado, da zvečer spuščajo po vodi »gregorčke«. To so različne ladjice, hišice, cerkvice, narejene iz lepenke, okna pa so iz rdečega ali rumenega papirja. Vanje postavijo goreče sveče. Ko nastopi tema, jih spuščajo po vodi. Nekdo jih z grabljami lovi in nosi nazaj, odkoder jih ponovno dajo v vodo. Če je ladjic ali hišic veliko, je to zelo lep, edinstven pogled na raznobarvne lučke na vodi... Škoda bi bilo, če bi ta običaj šel v pozabo, saj otroci ob tem neizmerno uživajo. Na Pšati delamo to že kar nekaj let, navdih pa je prišel iz Krope. Epigrami Nekadilci: kadilci Koga zdaj na grbi bomo vsi imeli? za kadilca - nekadilca - bomo poskrbeli? Slovenski aferaši na zaslišanjih Molk ni le zlato, po grehu molk je tudi zlo. Bogata osrednja občinska hiša In še lepo avlo si je uredila, da z zanosom se bo poslovila, ko nam nove občine bo porodila. FRANCE CERAR Na Veliko noč K farni cerkvi sred polja vabijo zvonovi... Tam že čakajo na nas božji blagoslovi. M. KUNČIČ Božji grob Zveličar v grobu tu leži, teman je dan, ves svet žaluje v zvoniku glasno zvon molči, življenja šum in hrup miruje. J. STRITAR domačih in italijanskih oblačil in obutve: za pomladne dni za izlete v naravo za slovesne priložnosti: obhajila, birme, mature itd. * za vse, ki se radi oblečete lepo in za primerno ceno OBIŠČITE: Blagovnico Vele, Super N, Češminko Dajemo ugodna posojila: od S do 6 mesecev Prodajamo na £, 3 aH 4 čeke Gotovinski popusti: 5% za nakup pletenin, perila, metraže, dekorative in 10% za nakup moške, ženske in otroške konfekcije, večji od lg.OOOSit CENE IMAMO ZELO UGODNE NAPREDEK A L E DOBRO IME MED TRGOVCI /lamnik Domžale Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžale«, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. GLASILO UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik O Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni # Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, Združena lista socialdemokratov • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Združena lista socialdemokratov # Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati t Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka C Janez STIBRIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Narodna demokratska stranka. # Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Tehnični urednik Janaz DEMŠAR. Uredništvo glasila na Ljubljanski c. 69, Domžale tel.: 721-022, Marija CUTNIK. Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale oglase, razpise in objave) oddajte v uredništvu glasila, Ljubljanska c. 69. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta Republike Sli 'nije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.