Beseda k reformi Ijudskušolskih beril. Iz podrtije starega šlendrijana se poraja novi svet, ki hoče imeti novih ljudi, ki bi naj dali svetu one nove vsebine, katere dosedanje pogrešanje je povzročilo vse gorje sedanjih. in preteklih dni. Koliko se je svet bahal s svojo kulturo, kako so se posebno Nemci radi bahali kot narod kulture; svetovna vojna pa je na bridkožalosten način dokazala, da je bila vsa ta »velika« kultura velika le po svoji vnanjosti, zatorej pa je bila polna gnusobe. Ako bi namreč bila vnanjemu blesku te lažikulture odgovarjala vsaj v približno isti veličini r.otranja lepbta, ne bi bilo nikdar mogoče, da bi se bila pošast barbarizma po vsej solzni dolini tako razpasla, kakor se je. Tako pa nam je zgodba preteklih dni oni moderni Mene-TekelFares, ki nam glasno govori, kakšna ne sme biti v bodoče kultura. Kulturi je manjkalo etike, in kakor se v življenju češče dogaja, da se kdo polasti pravic, ki mu ne pristojajo, tako si je znala tudi ta lažikultura pridobiti v javnosti mesto absolutista, tako da se je njeno vnanjost smatralo kot smoter in višek kulture ter je ta tako ostala posoda brez vsebine, telo brez duše. Stavba, zgrajena na njej, je bila sezidana na pesek, in ni čuda, da je nastal tolik polom. Ce hočemo, da bo svet resnično v pravem duhu prenovljen, tedaj si vzgojevalci napišimo na prapor z žarečimi erkami: Etika! Dogodki sa nas jako prehiteli in presenetili, in tako ni diugače mogoče, kakor je stvar v istini, da namreč stojimo danes /. našo šolo in z našo mladino pred svojo n.lado Jugoslavijo še v popolnoma stari ipravi, kar pa ne bi smelo biti že iz ozir ?v na. račela etike, kakor tudi iz ozirov na voljo, dati svetu nove vsebine. Poverjenisfvo za uk ir. bogočastje je tedaj .v uvidovanju tega irr^enovalo enketo, ki naj bi za naše šole sestavila novih učnih knjig in je povabila tudi naši dve organizaciji k sodelovanju.* Gotovo gre tukaj v prvi vrsti za sestavo ljudskošolskih čitank kot najvažnejših učnih knjig. Citanka je takorekoč ono brusilo, kjer se brusijo dragoceni kamenji v bisere, je tedaj najvažnejša knjiga za učenca in torej tudi najvažnejša knjiga — v idealnem oziru seveda —• za vso in prav posebno še za učiteljsko javnost. Mnenja sem tedaj, da je potrebno in prav, da se v javnosti izpregovori beseda o tem važnem učnem sredstvu, in tako podajam v sledečem nekaj načel, ki jim naj bi z ozirom na potrebe novega časa odgovarjale nove čitanke. 1.) Že od nekdaj občeveljavna načela (od znanega k neznanemu, od lažjega k težjemu, od bližnjega k daljnjemu, vsak naš bližnji človek sam sebi najbližnji, otroškemu obzorju odgovarjajoee itd.) ostanejo seveda v veljavi tudi še za naprej. 2.) Zgodovina, ta najboljša učiteljica narodov, nam z vso resnobo kliče: »Več etike in več estetike!« Zato naj šolska čitanka kot ogledalo vsega pouka odgovarja v pobu meri temu klicu. V to svrho je treba: a) Sestava čitank naj se poveri onim učiteljem, ki so že večkrat v javnosti zastavili pero in besedo za uveljavljenje etike! b) Med vsebino beril naj zavzamejo važno mosto biografije naših slavnih in zaslužn^L rr.ož (žena), osobito onih, ki se po svoji kremenitosti in čistosti značaja posebno svetijo in ki naj bi bili šolski mladeži oni goreči steber, ki bi ji kazal pot skozi /Ivijepja zmote v obljubljeno deželo. c) Realistična berila naj imajo v čitaakali samo toliko prostora, kolikor ga morejo in smejo po načelih etike in estetike zasesti; tozadevni berilni sestavki bi naj bili le kot nekaka moralna prevleka predpisane realistične tvarine. Za realije kot take naj se sestavijo posebne knjige. 3. Vsi proizvodi v berilih morajo biti v vsakem oziru umetniško dovršeni, zaradi česar naj v čitankah najdejo prostora produkti le najboljših naših mladinskih in drugili pesnikov in pisateljev (Gangl, Milčinski, Zupančič, Cankar, Meško, Lah i. dr); tudi vezava knjig in slike v njih * Najprimernejše bi pač bilo, da bi enketa %'<¦ sestavo ljudsko-šolskih knjig cela obstojala iz« ključno le iz ljudskošolskega učiteljstva. — Op. pis. naj odgovarjajo pravi umetnosti. (Maksim Gaspari, Dragotin Humek.) 4. V čitanki za višjo stopnjo naj bodo tudi za to sposobna dela srbskih pisateljev v cirilici. 5. Na vsako šolo se pošlje po en izvod knjig, da jih lahko prouči vse učiteljstvo, na kar jih uradne okrajne učiteljske konference aprobirajo, s čemer se knjigam odpre pot v šolo. Čitanke, ki bi njih sestavitev odgovarjala tem načelom, bi vsekako pomenile pozitiven korak navzgor, in ker je naša trdna in odločna volja, iti s i g u r n i h korakov navzgor, je upoštevanje teh načel naša zahteva. Končno še tudi sledeče: Da mladino že zgodaj opozorimo na naše pisatelje in njihove proizvode ter jo obvarujemo pred nevarnostmi umazane litci.lurc, se naj za učence višje stopnjc izdaja pcsebna pisateljska knjižnica, ki naj bi jo prirejal književni odbor in ki naj bi bila pcleg čitanke skupno berivo učencev.** Da bi odgovarjala svoji nalogi, bi vsaka posamezna taka knjižica morala vsebovati najboljše proizvode le e n e g a pisa'elja. Na čelu knjige bi najbila pisateljeva biografija, ki naj bi učence opozarjaia še na druga lepa njegova dela. Knjizcvni odbor bi izdajal to knjižnico od ča^a do časa ter izbiral od dobrega najboljše. Tako čtivo bi povzdignilo v učencih šolsko zavest, pomnožilo veselje do šole, veselje iii smisel do poštene domače literature ter bi v moralnem oziru imelo velik \pliv ne le na šolsko mladino, ampak tuJi na narod sploh. In to je, česar je treba. _ Ljudevit Potočnik. ** Kot skupno berivo naj bi naročili in rabi tudi mladinske liste. — Op. pis.