te* aieieiiiei .... / ........ ] Nedeljski dogodki Konec šahovske olimpiade FIZKULTURNI TEDNIK Uto VIII. — štev. 51. V Ljubljani, dne 17. avgusta 1952 ILIRIJA PRVAK SLOVENIJE Ljubljana, 17. avg. Tridnevne borbe v vvaterpolu za prvenstvo Slovenije so bile danes končane na plavalnem, bazenu Kolezija, Favorit ljubljanski Železničar ni zmagal., ker je igral v odločilni tekmi z Ilirijo slabše. Prvenstvo je ostalo v Ljubljani, čeprav so si ga hoteli Mariborčani tudi letos ponovno priboriti. KVALITETA SE DVIGA i Posamezni igralci so v letošnjih :,°.roah pokazali od lani lep napre-k ločina dobro obvlada žogo, tu-1 bolje plava, pa tudi streljanje na ^ je letos učinkovitejše kakor prejš-,Ia leta. Da se slovenski vaterpolo Aalitetno dviga, so nam najboljši i.°kazi zmaga reprezentance^ Ljubije nad Beogradom, uspešno go-'°vanje ljubljanske reprezentance Koroški in zadnje srečanje med 1 .Prezentanco Slovenije in Hrvatske, i„Ier smo izgubili le s 3:6 (včasih je . Subila Ilirija proti Mornarju 18:1 ® 1?:1). Zdi se nam, da našim igral-i.111 manjkajo samo težke tekme, kjer i1 pridobili rutino, kondicijo in podano samozavest. To so glavne na-rake, katere bodo morali naši wa-j fPolisti prebresti, če bodo hoteli Stati v bodoče vidnejšo vlogo v ju-j Slovanskem vaterpolu. Jasno pa 2 da je hitrejši in vidnejši napredek fy®zan tudi z dobrini trenerjem in 'bančnimi sredstvi. ILIRIJA NAJBOLJŠA ^itijani so se za letošnje prven-§ev° pripravljali pod vodstvom biv-. Sa državnega reprezentanta Jožeta ci fn'iika. Razveseljivo je, da so v samo mladi igralci, ki še mno-t:. °betajo (Rupnik, Loos, Lubej). Ili-le .je zmagala, čeprav je imel Že-*ničar pred tekmo »na papirju« rVito že v svojih rokah. »Nimamo t V izgubiti«, so nam pred tekmo m Hafner, Oman in še nekateri ž'r!Ia iu. »Železničarja smatrajo vsi bojšega, vendar se bomo tudi mi n.Jslov prvaka zelo borili,« so še i lali. In res s0 iHrijani zaigrali bor-in zmagali. Vse vrste so bile 1) rne‘ borbene in zelo požrtvovalne. 1 °ber ip h,l viac+i nnnnrl. ki TC V od- go- lQv“er je bil zlasti napad, ki je v ].Cl*ni temi dosegel nekaj lepih „ VgV' V vseh treh tekmah je Ilirija od v ? nastopajočih ekip pokazala naj-v„c znanja, tako da je zmaga po-jt)eD? zaslužena. Za Ilirijo so igrali Sl priborili naslov prvaka Slove-l/u ?a leto 1952 tile igralci: Dular, to,bej, Ostan (Šifrer), Hafner, Loos. 'Pnik in Oman. ŽELEZNIČAR »SAMO« DRUGI ei Velik favorit letošnjega prvenstva, LjPa ljubljanskega Železničarja, je y ; v odločilnem srečanju premagan. lnSl, igralci so od Ilirijanov fizično L 0encjši, pa tudi v tehniki jih nad-j]‘«jujejo in vendar niso zmagali. L*r,ja je igrala premišljeno, z lepimi Ptttbinacijami, Železničarji pa sc siti jaeili z individualno igro. Mar Dr si je mislil: kaj bo Ilirija nabavila proti Železničarju, ko nima > evarnili igralcev. Toda mladi Iliri-yQ Rupnik je kar petkrat ukanil Jatarja Marolta, čeprav nanj ni y*bče računal. Pri Železničarju pa je sak hotel doseči gol. Igralci so si seboj le malo podajali žogo, I sak je igrai za sebe in tekma je bila žgubljena. Železničarji se morajo Avedati, da je waterpolo kolektivna ®ra, kjer ne igra vsak za sebe, am-ak vsak za vse. TRENER NE BI SMEL IGRATI v walerpite teh tekmah v Ljubjani. Vratar mariborskega Branika tov. Miliovilovič je profesionalni trener za plavanje in vaterpolo v istoimenskem klubu. Na naše veliko presenečenje pa smo izvedeli, da mu je Plavalna zveza Slovenije izdala legitimacijo in ga verificirala kot aktivnega tekmovalca. Kako je prišlo do tega primera in ali je to pravilno, naj takoj raziščejo pristojni forumi. Branik je bil po napovedih njegovih igralcev favorit. Toda že v prvi tekmi z ljubljanskim Železničarjem smo opazili, da Mariborčani še zelo zaostajajo. Najboljši igralec je bil Kancler, pa tudi Miliovilovič je ubranil nekaj nevarnih strelov. Zdi se pa nam, da Braniku škoduje praksa »allround« tekmovalcev, ki so istočasno plavalci, vaterpolisti in še zraven skakalci (n. pr. »vsestranska« uporabnost Kanclerja in Brand-nerja). Mladi vaterpolisti »Partizana« iz Murske Sobote niso nudili nobeni ekipi resnejšega odpora. Vodi jih nekdaj odlični plavalec prsnega sloga Laszlo, ki je obenem tudi vratar te mlade prekmurske ekipe. REZULTATI PRVENSTVA Ilirija : Sobota 25:1 (10:0). Strelci za Ilirijo: Hafner 10, Rupnik 7, Loos 6 ter C)man in Šifrer po 1, za Soboto pa Gregorič. Železničar : Branik 8:4 (4:2). Strelci za Železničar: Vergelj 3, Vol-kar in Rottar po 2, Adlešič 1, za Branik pa: Radšel 2 ter Brandncr in Kancler po i. Branik : Sobota 10:0 (5:0). Strelci za Branik: Mikec 6, Radšel 3 in Kancler 1. Ilirija : Branik 7:1 (3:1). Strelci za Ilirijo: Loos 4, Hafner 2 in Rupnik 1, ža Branik pa Kancler. Železničar : Sobota 15:0 (8:0) Strelci za Železničar: Rotter 4, Benedičič in Mušič po 2, Strgulec in Zupančič po 1 ter Kolpa je avtogol. Ilirija : Železničar 8:4 (5:1). Strelci za Ilirijo: Rupnik 5, Hafner 2 m Loos 1, za Železničar pa: Adlesic 3 in Rotter 1. LESTVICA 3 3 0 0 40:6 6 3201 27:12 4 3102 15:15 2 3 0 0 5 1:50 0 NAJBOLJŠI STRELCI _eli tekmah so se } najučinkovitejsi Ilirjani, segli tudi največ golov, ter jih tudi najmanj prejeli. Vrstni red strelcev je tale: Hafner 14, Rupnik 13, Loos 11 (vsi Ilirija), Rotter (Železničar) 7, Mikec (Branik) 6, Radšel (Branik) 5, Adlešič (Železničar) 4, Vergelj (železničar) in Kancler (Branik) 3, Vol-kar, Mušič in Benedičič (vsi Železničar) vsi po 2. ter Aman in Šifrer (oba Ilirija), Strgulec in Zupančič (oba Železničar), Brandner (Branik) in Gregorčič (Sobota) po 1. Avtogol je dal Kolpa je (Sobota). SODNIK V BAZENU Sodniki so zadovoljivo opravili svoj posel. Kobalu pa, ki je vodil srečan je Branik — Sobota se je zgodila nesreča. Nič hudega sluteč in zaverovan v igro je napravil pri nekem prekršku korak naprej, tako da se je znašel oblečen, s piščalko, zastavicami in naočniki za sonce v kolezijskem bazenu. To je bila obenem tudi naj večja senzacija na prvenstvu. Škoda je, da na tem prvenstvu nismo videli še ostalih slovenskih waterpolo ekip. Zdi se nam, da je slovensb waterpolo napravil korak naprej, ne samo v kvaliteti, temveč tudi v množičnosti. Le z vestnim delom in voljo se bodo utrdili temelji slovenskih waterpolistov, katerim želimo pri njihovem delu še veliko uspehov. Voje Šerbec Zgodaj mora pričeti, kdor hoče postati mojster, bi lahko rekli k zgornji sliki. Mala Polonca prihaja na morju v prve stike z »mokrim elementom«. Ce bo marljivo plavala, bo morda nekoč takšen mojster erawla kot je plavalka na spodnji sliki. K obema slikama pa si lahko vsakdo misli: »Blagor tem, ki se v tej »pasji« vročini lahko pošteno kopajo.« Na republiškem prvenstvu v atletiki je na 110 m z ovirami čZoJt&eh da$&g&£ čas 14.6 Celje, 17. avg. Danes je bilo na stadionu Kladivarja atletsko prvenstvo Slovenije. V soboto je bilo vreme za tekmovanje idealno, danes pa je hud naliv popolnoma zmehčal progo, tako da je bil današnji spored izveden v izredno slabih pogojih, v dežju, mrazu in vetru. Po slovesni otvoritvi, kateri je prisostvovalo 155 atletov iz 11 društev, je tov. Fremelč, predsednik Atletske zveze Slovenije, izročil najuspešnejšemu atletu Slovenije v letu 1952 Stanku Lorgerju spominsko darilo AZS, kip atleta. Razveseljiva ugotovitev letošnjega prvenstva je predvsem množična udeležba, zlasti pa precejšnja udeležba tekmovalcev s podeželja, kar dokazuje, da ima atle-V vseli tekmah so se pokazali kot tika vedno več pristaše\Mudi izven - -■ — • • ki so do- naših večjih središč. Prvič so nasto- Ilirija Železničar Branik Sobota pili tudi pripadniki Partizana, ki so bili od vodstva AZS in vseh atletov toplo pozdravljeni. POSEBNOSTI TEKMOVANJA Tudi v nedeljo je Lorger kljub mlakam na tekališču na 200 m spet presenetil ii. dosegel odličen rezultat 22.6, kar je nov slovenski rekord. Hanc je po daljšem času spet pokazal na 800 m svojo izredno sposob- Na 110 m čez ovire nas je Lorger j segla sijajen rezultat 40.10 m, Kop presenetil že v predteku, ko je z tar Jože pa je po daljšem času spat lahkotnim tekom dosegel odličen čas dosegel znamko nad 55 m. Dobri rc-15.1. V finalu je Lorger potegnil in —— ' ''' *--J: - izvrstno premagoval vse ovire. Pred zadnjo je sicer prešel malo prenizko in jo podrl, vendar ni izgubil niti ritma, niti hitrosti. Zadnjo oviro je prešel v izrednem stilu in že je bil na cilju. Vsi sodniki so zabeleižli čas 14.6. Sijajen rezultat, nov državni rekord in tretji najboljši letošnji čas zultati so bili doseženi tudi v teku na 5000 m, ki je bil v najhujšem nalivu in se je Kranjc šele v zadnjem krogu odtrgal z odličnim finišem Mlinariču. Sodniški zbor je bil dober, organizacija prireditve pa odlična. Oba dneva je tekmam prisostvovalo po 400 gledalcev. Danes dopoldne je bila v navzoč- Mladinke ASK med najboljšimi v državi ASK Ljubljana, 17. avg. Danes re bila. I stopile še igralke Črvene Zvezde iz Beo* 1 i ari i odigrana povratna tekma mladinskih | ____4 ,, . • ^ t«a ; Eo amaterskih pravilih trener, ki j? za svoje delo plačan, kakor vsak rug nameščenec ali delavec, ne bi aktivno nastopati za svoj klub. a Pa temu ni tako, smo videli na ekip Lokomotive iz Zagreba in ASK četrtega finalista državnega prvenstva v košarki. Prvo srečanje, ki le bilo preteklo nedeljo v Zagrebu, se ie kon* čalo neodločeno 21:21. V drugi igri. ki ie bila danes predpoldne na igrišču ASK pod Cekinovim gradom, pa so Ljubljančanke zrna* gale z veliko razliko v koših z rezultatom 32:8 (21:3). S tem so se Ljubljančanke plasirale v za* ključno tekmovanje za državno prvenstvo, ki bo 22. 23 in 24. t. m v Vršcu. Na tem prvenstvu bodo poleg mladink stopile še igralke Crvene Zve: n ANK 71 I grad, Monterja iz Zagreba in Jedinstva iz mladinskega Vršca. S tem je kolektiv ASK dokazal, da mladinskeg | nima samo odlične članske ekipe, ampak da razpolaga tudi z dobrim naraščajem. Mladinci ASK se bodo v nedeljo borili z zagrebško Lokomotivo za vstop v finalni del .i.. r. — ~ „ nri/enc.h'fl mladinke na SO to Že Kratke vesti Kitajski plavalci, ki se vračajo s XV. olim* pi iških iger, bodo te drfi nastopili v Atenah, kjer bodo plavali izven konkurence na držav# nem prvenstvu. Kristjan Pravda (Avstrija), eden najboljših smučarjev v alpskih disciplinah, bo letos prevzel mesto trenerja v ZDA. V Ostende se je končal mednarodni te* niški turnir Med posamezniki ie zmagal Patty. med članicami pa Patridge. državnega prvenstva, mladinke pa so to že te! tekmi so igrale za ASK: Novljan 10, Glinšek 15, Grintal 5. Porenta 2, Preša 0, Klešnik 0 in Sivec 0. za Lokomotivo na so igrale: Banek 2, Sitar 2, Milanič 0, Arha« nas 3 Čengfc 0, Grdanič 1, Belič 0 in Ko* vaček 0 košev. Sodila sta zvezna sodnika Počkar in Breznik iz Ljubljane. Ati ste. U kupili 6. številke ,M?" in se prepričali, da ste med srečnimi izžrebanci nagradnega žrebanja? Udeležite se tudi drugega nagradnega žrebanja, saj vam nudi poleg zabave tudi možnost nagrade. Razen tega lahko berete v tej številki zanimivo reportažo iz Hirošime, kjer je eksplodirala prva atomska bomba^ »Sonce smrti«; ljubezensko črtico znanega francoskega pisatelja Mau-passanta: »Besede ljubezni«, reportažo iz vsemirja: »Naš cilj je luna«, zabavno partizansko črtico: »Dva za grmom«; članek o tridesetih Stalinovih dvojnikih, ki bodo pomagali doživeti naj-večjemu in najmodrejšemu najmanj stopetdeset let in vrsto drugih zanimivosti. Naročajte se na zabavni tednik »PPP«, ker ga tako dobite najhitreje, najlažje in najceneje! Naslov: Uprava »PPP«, Ljubljana, Likozarjeva ulica, poštni predal 377. Atletsko tekmovanje v Zagrelm Pri današnjem atletskem tekmovanju za Hanžekovičev memorial je zmagal Dinamo s 183 točkami pred Mladostjo, ki je dosegla 163 točk. Boljše pa so bile ženske Mladosti, ki so dosegle 53 točk pred Dinamom s 40 točkami. Boljši rezultati: kladivo: Galin (M) 55.75 m - 100 m: Božič (D) 10.9 — 400 in: Tomažič (D) 50.2 — daljina: Petranovič (D) 6.77 — 90 m: Ceraj (Partizan) 1.57.3 (izven konkurence); ženske, 200 m: Babovič (M) 26.6 — daljina: Babovič (M) 5.20 m. Adinira poražena v Zagrebu Zagreb, 17. avg. — Po petih zaporednih zmagah je ženski prvak Dunaja v rokometu, Admira, nastopila včeraj v Zagrebu proti zagrebški Lokomotivi in bila presenetljivo poražena s 6:3 (4:1). v Evropi! Izreden tek Lorgerja je j nesti predstavnikov oblasti, množič-pripomogel tudi Zupančiču in Sublju, j n ih organizacij in zastopnikov celj-da sta dosegla odlične rezultate. j škili delovnih kolektivov svečanost v Na športnih tekmovanjih je že j novem domu atletske družine Kladi-običaj, da se morajo sigurni fa- j varja ob stadionu, lov. Fedor Gra-voriti večkrat zadovoljiti s slabšim; dišnik je uvodoma naglasil nagibe, mestom. Tudi na tem tekmovanju je i ki so vodili društvo pri graditvi tega bilo več takšnih primerov. Favorit v doma, io je predvsem skrb za dru-teku na 400 m Igor Zupančič je tekel: štveno življenje, za dvig ideološke taktično slabo, ter je prvo polovico : politične ravni članstva, zagotovitev proge tekel preveč ležerno, v drugi j primernih prostorov za konference in polovici pa kljub sijajnemu finišu ni i sestanke ter kino predstave, kar vse mogel več ujeti odličnega Bardutz- ! je članstvo doslej pogrešalo. Zahva-kyja in Belšaka. Belšak je tekel 50.9 j lil se je MLO za izdatno finančno in'izenačil mladinski državni rekord. ; pomoč, ki je omogočila izvedbo tega Tudi Golc se je pred tekmovanjem j načrta. Predsednik AZS tov. Premelč preveč ogreval. Tik pred nastopom j je nato otvoril novi dom z željo, da je kar šestkrat z lahkoto vrgel kroglo ! bi koristno služil za nadaljnji dvig precej nad 14 m. Na tekmovanju pa ' >4:ega športa, ni mogel doseči 14 meterske znamke. Miller Bogdan je dosegel svoj osebni j rekord. Knezovi višina kar ne gre : Tehn Črti rezultati več in se je morala s skromnim re- j zultatom 140 cm zadovoljiti z drugim; Moškj. 400 m z ovirami: Zupančič mestom' (K) 57.0, 2. Kopitar (K) 57.1, 2. Kabaj (Z. M.) 1:01.8 — daljina: 1. Pokorn (O) 6.61, 2. Soba (2. L.) 6.37, 3. Wag-ner (O) 6.36 — kopje: 1. Kopitar (K) 56.30, 2. Rojc (K) 52.84, 3. Moser (K) 46.52 — 800 m: Hanc (K) 1:58.4, 2. Bardutzky (2. L j.) 2:00.4, 3. Rožman (O) 2:00.4 — 4 400 m: 1. Kladivar 3:35.8, 2. Odred 3.36, 3. 2elezničar (Ml) 3.50 — disk: 1. Muller B (O) 45.20 m, 3. Peterka^ (K) 42.38 m — palica: 1. Čerpes (2, M.) 350 cm. 2. Vehovar (K) 330 cm, 3. Glavač (K) 330 cm — 200 m: Lorger (K) 22.6 (nov slovenski rekord!), 2. Furlan (2. Lj.) 23.3, 3. Belšak (O) 23.6 — 5000 m: 1. Kranjc (O) 15:45.8, 2. Mlinarič (K) 15:54.2, 3. Inkret (2. Lj.) 16:35.4 Ženske: 800 m: 1. Blaž (O) 2:30, 2. Grabar (K) 2:31.3, 3. Kovač (K) 2:39.8 — daljina: 1. Knez (K) 5 08 m. 2. Majcen (IC) 4.87 m, 3. Sernec (2. M.) 4.60 m — 109 m: ,. Knez (2. M.) 13.0, 2. Bajželj (Z. M.) 13.8, 3. Cepin (KI) 13.8 — kopje: Kotlušek (O) 40.10, 2. Orehek (O) 32.02, 3. Jezernik (K) 31.45 — disk: 1. Kotlušek (O) 35.65 m, 2. Vojsk (Z. Mb) 34.09 m, Olimpijka Nada Kotluškova je pre- 3- Medvež (KI) 32.12 m. Zaradi moč-pričljivo zmagala v metu krogle z ne§a naliva ni bila izvedena štafeta dobrim rezultatom 15.08 m (Nadaljevanje na 8. strani) S posvetovanja republiških načelnikov in načelnic na Hvaru Zvezni zlet v Beogradu bo velika enaiiiF©stasiia organisasiie eePJliSi?!SS!!6B Verjetno za mnoge nase čitatelje, predvsem pa za članstvo »Partizana«, ne bom povedala nič novega, če ponovno poudarim, da bo prihodnje leto v Beogradu vsezvezni zlet '»Partizanah. Vendar je novo to, da smo pristopili sedaj resno k realizaciji tega zleta s tem, da So odobreni denarni krediti za gradnjo za to potrebnega zletisča hi s pripravami za dostojno udeležbo na zletu. Vstopamo namreč, da se pravilno izrazim — v delovno zletno leto. Te dni se bodo v Beogradu začela zemeljska dela na Banjici, kjer bo zgrajeno zletišče, ki bo lahko sprejelo istočasno do 8000 telovadečih v vsakem oddelku. Idejni načrti so že vsi pripravljeni, denar odobren, sedaj bo potrebno le hitro pristopiti k delu, ker čas hiti, rok dograditve je pa točno določen — to je najkasneje junij 1952. Zletišče, ki bo zgrajeno s poglobitvijo samega prostora za nastope, bo obdano s prirodnimi tribunami, ki bodo nastale z nasipanjem zemlje, odstranjene s prostora za nastope. Urejeni bodo tudi vsi potrebni prostori na zbirališču, garderobe, sanitarni prostori in druge naprave, ki so v zvezi s tako masovnim zletom. Vsi se zavedamo, da bodo ta dela zahtevala veliko na- porov, vendar, kot smo s skupnimi močmi nalogo, druga skupina nekoliko višjo in JLA in mornarice ter konjenice, razne finalne tekme in slično. Izkušnje v tem letu so pokazale, da so nekatere obvezne proste vaje predolge in pretežke, zato je zbor načelnikov in načelnic skupno z avtorji vaj ponovno podrobno obdelal vaje in vnesel nekatere spremembe, ki bodo vsekakor olajšale učenje vaj, ki pa zavoljo tega vseeno ne bodo izgubile svoje vrednosti, mikavnosti, pestrosti in lepote ne za izvajalca ne za gledalca. Vsi udeleženci na zletu bodo'morali prav tako obvezno nastopiti v zletnem mnogoboju. Vsaka vrsta tekmovalcev (lk), ki ima za vsak oddelek posebej določeno osnovno število tekmovalcev v vrsti, bo razdeljena na tri skupine. Prva skupina mora izpolniti najnižjo postavljeno zmogli že mnoge težke naloge, tako bomo j tretja skupina najvišjo nalogo, za kar prej-tudi te. ' mejo tekmovalci določeno število točk po na tem posvetu Ker je za det potrebno razen zletisča še j posebni tabeli, ki je bila mnogo drug-h priprav, so se od 4. do. 12. i sestavljena, t. m. sestali na Hvaru republiški načelniki j Poleg nastopov bodo v predzletnih dneh in načelnice »Partizana« in njihovi namest- j Še tekme v vseh panogah, ki jih v svojem niki, da pripravijo vse potrebno za stro- | programu goji »Partizan«. To bodo kvali-kovno izvedbo zleta. Posvet, je vodil načel- j tetne tekme, kjer bodo morali tekmovalci nik »Partizana« dr. Ivko Pustišek in na- ali ccseči določene norme ali pa si pri- mes tnica načelnice tov. Poljšak Dana. Delo je bilo uspešno, sprejeti so bili mnogi sklepi, ki bodo predlagani izvršnemu odboru Zveze, ki se sestane prvi polovici septembra v Beogradu, v končno odobritev. Naj navedem le nekatere važnejše ročke iz dnevnega reda posvetovanja in predloge, ki so bili osvojeni. Zietni dnevi bodo razdeljeni na pionirske in članske dneve. Pionirski dnevi bodo obsegali nastope moškega in ženskega pionirskega podmladka iz Beograda ;n okolice ter nastope pionirjev in pionirk z obveznimi prostimi vajami, raznimi igrami, štafetami. narodnimi plesi in tekmovalnimi panogami. Program je podrobno izdelan in vaje določene. Na glavni zietni dan bo tudi pionirska povorka skozi mesto. Vsi udeleženci zleta, ki se bodo zbrali iz vseh društev v državi morajo obvezno sodelovati v tako imenovanem zletnem mnogoboju, ki obsega celotne zletne vaje, vajo na drogu, vajo iz talne telovadbe, sestavljeni skok v višino in daljino, tek na kratko progo in met lahke bombe. Postavljene norme so postavljene po zmogljivosti pionirjev. Članski dnevi bodo teden dni pozneje ob sodelovanju mladincev. Članov, članic in starejših članov z obveznimi zletnimi vajami, poleg tega pa bo na sporedu še vrsta posebnih točk. kot n. pr. nastop orodnih telovadcev, folklore, gluhonemih, nastop boriti naslov republiškega prvaka. Določene so naslednje panoge: smučanje in smučarski šport (v zimski dobi), atletika, odbojka, košarka, rokomet in mali rokomet, plavanje in skoki v vodo, orodna telovadba, akademske sestave, streljanje, jahanje in koza ta zlet ter o drugih tehničnih podrob-stopi (množični in akademski) inozemskih skupin in mednarodne tekme' v orodni telovadbi. V treh glavnih zletnih dnevih bodo na Banjici množični nastopi vseh oddelkov z raznovrstnim programom, nato manjši nastopi na stadionu CDJA, kot večerne akademije in druge akademije, nastopi in tekme na različnih delih mesta itd. Pravtako je zbor načelnikov in načelnic razpravljal o pripravi telovadcev in telovadk za ta zlet ter o drugih tehničnih podorb-nostih v zvezi z izvedbo tako množičnega zleta. V zvezi z rapravo o XII. olimpijskih igrah v Helsinkih in o rezultatih naših telovadnih vrst je sprejet sklep ,da se v septembru sestanejo vsi vodniki in vodnice, ki se bavijo z orodno telovadbo, da sestavijo enoten načrt dela za bodoča leta Ta posvet načelništev je bil vsekakor pot treben, pa tudi uspešen, saj so bile podane smernice za uspešno delo v zvezi s pripravami za zlet in samo izvedbo zleta. Vsekakor bo treba s skupnimi napori utrditi našo organizacijo, da bo zlet v resnici izraz moči in napredka »Partizana«. Vazzaz Jelica v Saiimdu, res vse telovadno in športno življenje zaspalo ? Ysakdo, ki je bfl v zadnjih mesecih v Šoštanju, je lahko opazil, da šport* no življenje precej peša. Če pogleda; mo na rezultate, ki so jih dosegli nogometaši in košarkarji ▼ tekmova* nju mariborske podzveze oz. vzhode nega dela republiške lige, nam je kar neprijetno pri srcu. Vsakdo sc bo vprašal, kje tičijo vzroki, da je od lanskega leta takšna razlika. Pa si oglejmo od blizu delo posameznih sekcij! NK Usnjar je dobil svojega trenerja in delo je lepo napredovalo. Toda ko so prišle prve tekme in z njimi prvi porazi, je nav duše# n ost vedno bolj padala. Tudi treningi so slabi, disciplina nekaterih igralvev ie na zelo nizki stopnji. Tudi s trenerjem nekaj ni v redu. Poleg tega naj omenim še to, tla je več boljših igralcev v vojski in je sedaj moštvo sestavljeno iz samih mladih igralcev, ki seveda še niso dorasli svojim nalogam. Košarkarska sekcija deluje pri TVD »Par# tizan«. Tekmuje v republiški ligi, kjer je odigrala 3 tekme in jih izgubila z visokim rezultatom. Glavni vzrok takšnega neuspeha je predvsem v tem, da sestavljajo ekipo sami dijaki, ki obiskujejo šole izven šošta# n ja in nimajo možnosti^ skupnega treninga. So pa tudi takšni igralci, ki raje igrajo pri drugih klubih, kakor da bi domačemu &0 stvu pomagali k napredku. Šele sedaj v V° čitnicah se je stanje malo izboljšalo. Pri te. , so pokazali člani sekcije veliko samoinic^j tive. Sami so si popravili opremo, trening so postali boljši. Imajo pa pri svojem dd tudi težave; predvsem bi potrebovali dob^ žogo — imajo samo eno, ki pa je za tek*®* I nemogoča, — dobrega trenerja in pa no^ igrišče. Sedanje igrišče je treba vedno ; pravljati in škropiti, sicer ne vidiš igralce. . iz prahu. Potrebno bi bilo slednjič uredi' ; problem stadona, na katerega čaka Šoštd” že dolga leta. Odbojka je letos popolnoma zaspala, je z namiznim tenisom, ker vlada poma01' kanje žogic. Tudi TVD »Partizan« je počitnicah«. Vse je izumrlo, le včasih lahk vidiš članice, ki si s kiji »preganjajo do*-čas«. Na koncu bi še povedal nekaj besed telovadnici. Dvorana je na novo urejena je lahko na njo vsakdo ponosen. Toda v5i vrata v njo so zaprta in ne more nihče fizkulturnikov priti v njo. Na drugi str*® pa vidiš, kako se v njej vadijo razni dp’ matiki, pevci, gasilci s cepini! itd. it0' Tudi za veselico in druge prireditve je P. razpolago, le za kar je zgrajena, ie ne dob'5' Bogda*1 Mladino veselijo predvsem športne igre in atleti Živim na podeželju in imam kot tak priliko zasledovati življenje va* iških društev »Partizan«. Iz teh mo* jih dogajanj bi rad napravil nekak zaključek in povedal osebno mnenje o smernicah, za katere se sedaj to* liko »trgamo«. Kdo je steber članstva v naših novih dru# štvih »Partizan« na vasi? Mirno lahko ugo# tovim — mladina. S čem pa pridobimo mla# dino za šport? To ni težko, skoraj bi rekel, najlažje. Najprej dobi mladina veselic do atletike in do športnih iger. Zakai ravno do atletike? človek je že po naravi nagnjen k temu, da rad primerja svoje telesne m0' z drugimi. Posebno s pridom se da to uP ' rabiti na vasi, pa tudi drugod. Treba 1 samo postaviti stezo za tek, jame za skok ' disk, kopje, kroglo in drugo, pa boš K imel čez nekaj časa na igrišču polno roj^1,, ljudi, ki - bodo kosali med seboj. vS^ tam, kjer mu gre najbolje izpod rok. IeIiIco n /I/\m : „ _ „ u: x c..I* —•—t— * .i.nfp o pridom izrabiš, izbereš talente skoraj neopazno začneš voditi sistema*10 s treninge. Uspeh ne bo izostal. Isto^ ic j športnimi igrami. Te so žive, dinamične zato privlačne. Samo en primer: Vržeš med mlade kopalce. Nihče še nikdar ni šal, še manj pa videl waterpolo, pa b • o»i, sc man i pa viuei vvaierpoiu, P» V,.j kljub temu videl, da v vodi igrajo Učitelji na podeželju slabo pomagajo telesni vzgoji Društva »Partizan« morajo posvetiti prvenstveno skrb vzgoji vodniškega naraščaja Le nekaj metrov nad Savinjsko dolino lezi, stisnjen ob pobočjih Dobrovelj, prijazen trg Braslovče. Danes se prebivalci naseljujejo tudi če v ravninskem delu trga, kjer je med drugimi stavbami ob urejenem telovadišču postavljen mogočen telovadni dom. deljo marljivo obiskujejo nastope vaških društev, so se odlično odrezali. Nastopu je prisostvovalo nad 500 gledalcev, najbolj vneti izmed njih so po končanem nastopu takoj začeli preizkušati svoje zmožnosti na drogu in bradlji. Pred kratkim je domače društvo imelo svoj javni nastop, združen z okrajnimi tekmami v odbojki, katerih prireditev sem se udeležil kot delegat OTO, obenem me je pa zanimalo še v večji meri, če bodo njihove prireditve rc-s odraz sistematičnega večmesečnega dela v društvu. ZAKAJ NA NASTOPU SAMO PROSTE VAJE ORODNA TELOVADBA? Slaba udeležba na odbojkarskem prvenstvu Preteklo nedelio ie OTO Celie organiziral v Braslovčah okraino odbojkarsko prvenstvo za vse oddelke. Cenrav ie v Celju okolici okrog 20 društev »Partizan«, se ie prven* stva udeležilo le 5 društev — vsega 4 člam ske ekipe, 1 vrsta člapic, 2 mladinca in niti ene vrste mladink. Zanimivo ie pač. da se prvenstva niso mogla udeležiti prav sosednia društva kot Polzela. Prebold. Žalec. Vran; sko itd., sai ležijo v neposredni bližini Braslovč in se zaradi tega ne morejo izgo* varjati na pomanjkanje denarnih ^sredstev. Vprašamo se. če ie omenienim. društvom res vseeno, kako bo izeledala njihova letna bi= lanca dela?- Kljub majhni udeležbi na so sodelujoči prikazali res kvalitetno igro. Izredno žv v ah n.a ie bila igra mladincev, kjer ie Go* milčanom uspelo po težki borbi v dveh setih premagati Sempeterčane z 16:14 in 16:14. <‘:Ia-niče. iz Petrovč so kal žalostno sprejele obvestilo, da so nostale prvakinje okraia. Vse so dejale v en mah: »Nam se hoče igre!« Potolažil sem iih. da bodo prišle na svoj račun 24. t. m. na okrožnem prvenstvu v Celju. Pri članih pa so izšli kot zmago= valci Šemneterčani ki so komaj nremagali Braslovčane z 2:1. Nekoliko nonarieni. da Jim ie ušlo prvo mesto, so nato Braslovčam v ležerni igri izgubili še proti Petrovčanom. tako da so se uvrstili šele na 3. mesto. Mlada ekipa iz Rimskih Toplic se ie uvrs stila na zadnje mesto. Vidno ie bilo. da so se tj fantie premalo pripravili za takšno tek* movanie. Jnfi Karl Ko sem pred leti obiskoval ' .ne skupščine telovadnega društva v Braslovčah, sem bil prijetno presenečen nad lepo udeležbo in dobrimi poročili članstva. Spominjam se, da je v 1. 1946 bilo na skupščini preko 200 zbrane mladine in članov. Na nedeljskem nastopu pa je nastopilo le okrog 50 pripadnikov domačega društva! Čeprav je bil telovadni nastop od redkih požrtvovalnih delavcev res vzorno pripravljen, pa nas število nastopajočih ni moglo zadovoljiti. Saj vendar vsakdo ve, da je v kraju osnovna šola, kjer je dovolj pionirjev in pionirk, mnogo jih hodi v gimnazijo v sosednjo Polzelo, precej :e mladine po celjskih šolah, veliko pa še doma — in vendarle ni uspelo domačinom postaviti več nastopajočih. Brez dvoma ne morejo biti posamezne telovadne točke, pa še če so tako dobro pripravljene, efektne, če na precejšnjem telovadišču nastopa le 8 do 9 nastopajočih 1 Najštevilnejše so bile mladinke (20) in še te so bile zbrane iz sosednih društev. Program nastopa je bil še dokaj pester., zdi se mi pa, da se naša društva vse preveč oklepajo že tipizirane šablone: proste vaje in orodna telovadba. Pogrešal sem živahnih iger. raznih Čtafet, akrobatike in navsezadnje atletike. Prav v Braslovčah so navdušeni za atletiko, na telovadišču imajo urejena skakališČa, celo za skok s palico — pa vendarle ni bilo vsaj prikaza tega. kar sicer društvo redno vrši pri vadbenih urah. Morda bi prav te stvari prijele številne mlade gledalce, ki so komaj čakali na veseli del prireditve, bolj kot pa še tako kvali-litetne vaje na orodju. Zletne proste vaje so izvajali kar na štetje, ker v Braslovčah nihče ne posodi klavirja, čeprav je precej lastnikov. Precejšnjo kvaliteto pa so pokazali nastopajoči na raznih orodjih. Izredno so napredovale mladinke iz Šempetra, pa tudi 'nmačinke so pokazale na dvovišinski bradlji težke prvine, manjka pa jim tekočih vaj. Nadvse pa je presenetil domačin član Rojnik. ki je z dvema mojstrsko izvedenima vajama na drogu (veletoč naprej, nazaj, premeti iz veletoča naprej in nazaj itd.) žel veliko priznanje. Tudi Celjani 'z Gaberja, ki vsako ne- TOVARIŠ ROVŠNIK VODI VSE ODDELKE Po nastopu sem se malo porazgovoril s človekom, ki je gonilna sila domačega društva. Tov. Rovšnik je že predvojni telovadec, ki se je takoj po 1, 1945 zopet vključil v novo telovadno organizacijo. Ko sem mu nakazal svoje vtise s prireditve, mi je dejal: »Sam ne zmorem vsega. V društvu ni vaditeljev. Vse oddelke razen pionirk moram voditi sam. Večkrat sem že poizkušal, da bi k temu delu pritegnil tudi druge, ki so sposobni za ta posel in jih je tudi nekaj v našem društvu. Temu delu pa se kar po vrsti izmikajo vsi drug za drugim, ker se vsakdo zaveda, da je vaditeljski posel preveč naporen in odgovoren. Vsakdo se raje udejstvuje v društvu kot telovadec. Pri nas je izredno zanimanje za odbojko in atletiko. Tudi orodna telovadba že ima pri nas svoje tradicije kakor tudi smučanje v zimskem času. V društvu smo sicer napravili precej, ni pa več pravega obiska pri vadbi, kljub zanimivim in pestrim oblikam naše vadbe.« In še s predsednikom sem se pogovarjal, kjer sva razpravljala o uspešnem delu društva. Pa prav: »Včasih so bili učitelji nosilci telesne vzgoje na našem podeželju. Danes pa ste videli, da nimamo pionirjev in mladine. Povezava s šolo je slaba, še slabša pa je pomoč učiteljstva pri našem delu. V Celju sem na Svetu za prosveto in kulturo OLO Celje-okolica prosil merodajne činitelje, da nam z letošnjim šolskim letom dajo v Braslovče mladega učitelja, ki se bo vsaj nekoliko posvetil tudi delu v telesnovzgojnem društvu. Mladine je pri nas ogromno, ki pa v pretežni meri stoji ob strani. Ni prave pomoči in razumevanja za nase delo tudi od drugih krajevnih organizacij. Sami ste videli, da danes nisem uspel dobiti niti enega našega člana oziroma mladinca, ki bi Šel v vaditeljski tečaj v gozdno šolo v Mozirju. Smatram, da bomo morali vprašanje vaditeljskega kadra za naše društvo reševati tudi z drugimi krajevnimi organizacijami, pa morda celo z okrajnimi, če bi na prvi stopnji ne uspeli. Vidite, da si prizadevamo z vsemi močno izboljšati sedanje stanje in pri svojem delu, kljub redkim pripadnikom društva ne obupujemo. Za delo imamo dobre 'pogoje — lep dom, urejeno telovadišče, manjka, pa nam le še vaditeljev 1« Tehtnim odgovorom obeh funkcionarjev nisem mogel oporekati. Le z nekaj vzpodbudnimi besedami sem skušal oba prepričati, da ju prav sedaj ne zapusti optimizem, ki ga oba kažeta pri svojem težkem delu v društvu. Jug Karel waterpolu podobnega. Isto veli a za met, odbojko, košarko in za druge šport11 igre. Z orodno telovadbo je mnogo težje- " vrnil'.' L V..V v nUUU |C llJllUHU l t-Z IV- t trebna je telovadnica z vsem orodjem. sikatero društvo si tega ne more privošči ' Vzbuditi veselje med mladino do orou telovadbe je težko, lažje v mestu kot vasi. Začetek na orodju je zelo težak i*} ■ se prične delati še s tako vnemo in mnoziC • bo čez nekaj časa ostala zvesta telovadi' le peščica, vse drugo pa bo odpadlo. Mi p ne smemo dopustiti, da bi kdo odpadel. . se moramo truditi, da vso mladino <>bal žimo. Prav zato je treba v društva zan« vnesti več atletike in športnih isto velja tudi za srednje šole, kjer se premalo polaga na važnost teh Športov. smer bi bila dostopna vsakemu društvu. « na tak način bomo pridobili I j udi. n , pa samo s prostimi vajami. Te bomo pripravili za kak priložnostni telovadni b stop, ne bomo pa z njimi grenili člans-y cele telovadne ure. In še nekaj. Če hi »Partizanu« gojili samo telovadbo in Pr°szft vaje, bi bila vaška društva oškodovana ", ostale športne panoge, ki bi se gojile c^c^i tuelno postransko. V mestu je drugače: -.. on __ • ,1 i :______________1 flfl . športna društva, klubi itd. izbiraš. Na vasi pa ie kjer edina organizaf^ r<,anS ciji zajeto vse. S tem ni rečeno, da sC ne bomo več telovadili na orodju. NasPrCL no, kdor ima veselje do telovadbe, bo naprej telovadil. Gre za to. da ne sme nobena panoga nekega primata, organizilClflS naj se bolj sprosti, društva naj goje 0 . panoge,, za katere je zanimanje in za ka*c . so dani pogoji za uspešen razvoj. PQi:r je upoštevati in izkoristiti naravna nad^L n ja in želje ^mladih ljudi, ki imajo vese ^ do športa. »Kar se Janezek nauči, to zna«! Kdor bo mlad dobil veselje do spor^ ta ga tudi na starost ne bo zanemarjal. V‘"L# ' ' naloga je, da vzbudimo čim večie zau- ^ nje za šport med mladino, pa bodisi ' vasi, v mestu ali v šolah. Nehajmo s Pr3^j, sestavljanja direktiv za pisalnimi postanimo bolj življenjski in mladina n.‘ bo hvaležna. Heric V Podpeči so priredili plavalne tekme Preteklo nedeljo je priredil TVD tizan« Podpeč skupno s TVD »Partij11 Medvode in VK Savico iz Ljubljane F“, valni dan v Podpeči. Že v zgodnjh j*Jir. njih urah so se zbirali veslači na klubsjjv prostoru, urejevali čolne in se pripfav,J • za odhod. Veseli glasovi mladih ljudi, F £j jetno petje ptic ter monotoni udarci |j so nekoliko motili barjansko tišino. 10. ure so dospeli veslači v Podpeč, kjer" najprej odigrali tekme v odbojki, ki so čale z rezultatom ?:1 *»« nnool : za Savico, pop0'1. pa je bilo v jezeru plavalno tekmovjj®p Skupen plasma po točkah je sledeč: 1. * g,„ vica 24 točk, 3. TVD »Partizan« 17 točk. P- V' S POPOTOVANJA Gnidovec Ante: po Švedski, Norveški in Finski Otvoritveni spored se izvrši vedno po abecednem redu države prirediteljice. Pred mano, ki sem sam predstavljal Jugoslavijo, je korakalo precej močno zastopstvo Japonske, za mano pa smučarsko neznani Libanon, ki pa je bil vseeno močneje zastopan kot Jugoslavija. Imel je vendarle enega tekmovalca, ki je stopal za zastavonošo. Močno so bile zastopane skandinavske države, od ostalih so poslali močno zastopstvo Amerikanci. Kanada, Nemci, Italijani, Avstrijci itd. Tudi informbirojevske države so bile Uvilčno močne, tako: Poljaki. Čehi, Bolgari, Romuni in Madžari. Povsod koder sem korakal, so Norvežani začudenjem ugotavljali, da je Jugoslovan samo eden. Eni so se svoji ugotovitvi smejali, drugi so me s pomilovanjem gledali. Nositi zastavo in loviti ravnotežje na gladkem ledu stadiona Bislet. zame, ki sem že precej prekoračil mladeniška leta. nikakor ni bila lahka stvar. Vendar je minilo vse brez nezgode, kar mi je bilo, kljub grenkemu občutku, v veliko olajšanje. V polkrogu smo se postavili vsi nosilci zastav. Grmenje topov, dvig olimpijske zastave in olimpijska himna so bili uvod otvoritvenih slavnosti. Slavni norveški tekač Laurenc Ber-gendahl je prižgal olimpijski ogenj in olimpijec Falkanger je položil v imenu vseh aktivnih udeležencev olimpijsko prisego. Tako smo se udeležilip rireditve VI. zimskih olimpijskih >er v Oslu. Če naš olimpijski komite kljub vestnim celoletnim pripravam, ni hotel poslati v Oslo naših tekačev, bi moral ščititi vsaj ugled, države in poslati pravočasno vsaj ostali del tekmovalcev. Ugled države je treba ščititi ne samo v Helsinkih temveč tudi v Oslu. Popoldne istega dne sem ujel še del treninga na holmenkoilnski skakalnici. Skakali so skoro vsi skakači prijavljeni za kombinacijske in samostojne skoke. Zelo dobro so skakali Bergmann, Hollstrom. Bradi in Brutscher. Zvečer me je obisal naš stari znanec trener Sigurd Taraldsen. Govorila sva o Planici, naših skakačih, izgledih na uspeh posameznih narodov itd. V soboto ni bilo treninga na olimpijski skakalnici, ker je bila velika mednarodna skakalna prireditev v mestu Drammeu. Ker sem moral že naslednji dan soditi skoke za kombinacijo, mi je bilo mnogo na tem, da si pridobim še nekoliko rutine. Dogovoril sem se z mednarodnim sodnikom Švicarjem Emilom Looserejem, ki se je hotel prav tako izpopolniti, da se dobiva v Drammenu. Navsezgodaj sva se dobila s Taraldsenom. ki je bil namenjen v Dvammen kot skakalec, na zahodnem kolodvoru in se skupno odpeljala. Drammen je peto največje mesto na Norveškem. Leži ob istoimenskem fjordu in ima s predmestji 39.200 prebivalcev. Lega je zelo- lepa. Mesto je pretežno industrijsko in je znano po izvozu celuloze in papirja. Kraj sam ima tudi veliko tradicijo v smučarstvu, saj je rojstni kraj smučarskega kralja Thorleifa Hauga, slavnih tekačev bratov Henrija in Hansa Bjomstada. Haug ima sred-" mesta spomenik in pred njim gori olimpijski ogenj. Je to prvi spomenik športniku na Norveškem. Kaj je bil Thorleif Haug v smučarstvu nam povedo samo rezultati s prve zimske olimpiade v Chamonixu, kjer je zmagal na 18 km. 50 km, v kombinaciji in bil tretji v skokih. Skakalnica Drafnkollen je bila zgrajena leta 1939 in ima kritično točko pri 80 m. Prireditve se je udeležilo 100 skakačev, med njimi skoro vsa norveška elita, od inozemcev pa Nemci. Švicarji, Švedi, Poljaki, ZDA in Kanada. Vsa prva mesta so prepričljivo zasedli Norvežan; in dokazali, da so v skokih še vedno vodilna nacija. V nedeljo 17. februarja so se pričeli ob. 13. uri .na Hoimenkollnu skoki za kombinacijo. Prijavljenih je bilo 28 tekmovalcev, med njimi start niso prišli, tako, da je skakalo le 2' trije Bolgari, ki pa skakačev. Stadion na Hoimenkollnu je najmodernejše urejen. Od mesta — od Narodnega gledališča, od koder vodi udobna dvoj ^ električna železnica, je oddaljen S km. Leži v višini 450 m nad niorl? j. Nalet skakalnice je umeten iz železobc-tona, na vrh vodi udajano ^ galo. Pod zadnjim delom mosta in prvim delom odskoka je zSra*L£b restavracija in smučarski muzej. Ogromne tribune obkrožajo na^ 0 straneh široko doskočišče. Na i-teku je start in cilj vseh smučaj* ^ tekov, kar je bilo prej vedno pri starem smučarskem muzeju na Fr . neseternu. Skakalnica dovoljuje skoke do 70 m in zaradi dosti ostlt preboda v izteku ni lahka. Kombinacijskih skokov se je udeležilo okrog 50-000 gledn,c-e Organizacija prireditve je bila odlična. ie Prvič na olimpijskih igrah so bili skoki pred tekom, kar pokazalo kot zelo umestno. Kvaliteta skokov je na ta način dosti a: ker se vsi tekmovalci potrudijo za čim boljšo storitev. Skoki t™. -i voženem teku — ------— n°dl - P°, pa niso toliko zanimivi, ker tekmovalec na P°,‘ rezultata teka lahko točno izračuna koliko in kako mora skakat1-doseže gotov rezultat. veliki višini in po daljavi ^.. samostojnimi skoki. V daljava1) Kombinacijski skoki so bili na po stilu niso mnogo zaostajali za prednjačil naš stari znanec iz Planice Stenersen, ki je postavil z dalj9',; 69,5 m najdaljši skok dneva. Te daljave pri samostojnih „)! nihče dosegel. Stilno lepo je skakal Norvežan Slattvik, ki je tudi zm-v skupni oceni s pol točke pred svojim rojakom Stenersenom. Olimpijski zmagovalec iz St. Moritza, Finec Hasu je skakal s*‘'‘ j J _ . i: H-1_ _J-- __1.Jcvkrn je SKa* sicer dosti dobro, vendar nekoliko prekratko. Zelo dobro^ je^ 5. } Avstrijec Eder, ki je v skokih zasedel 4. mesto, v skupni oceni 9. mesto, kot najboljši Srednjeevropejec. 6 športnem življenju v Novem mestu - . . . , i "IX T *1 _ 1 1 .. 1..! I»» d An'Aun>riwi Če bi se kdo zanimal za novomeški šport in športnike, bi mu najprej pokazali na odbojkarsko igrišče na koki, kjer dnevno trenirajo moške in zenske ekipe. izmed najstarejših aktivnih sloven-* odbojkarjev," tov. Pucko, bi vam vede! g?8> povedati o težavah in uspehih od-^lUrjev Novega mesta: če že zbereš ka-s4.nimaš uporabljivih žog, če se ti po-dobiti žoge, nastopijo težave z igri-Seee> ‘td.. itd. Vedeti je namreč treba, da .j Cmerava odbojkarsko igrišče umakniti del Loke, na sedanjem pa naj bi se bi! . Prostor za teniška igrišča, kakor je St 0 že nekoč. Zaradi tega je trenutno na [•0tc® prostoru samo eno igrišče, ki le Še . I služi svojemu namenu. Na njem tre-moški in ženski oddelki in se skrbno prijajo na skorajšnje prvenstvo. Tre-*•» vodita tov. Dolenc in Pučko. Če Pl*!?0 verieti njunim zagotovilom, bo eki-Sy0- veSa mesta na vsak način popravila J neuspeh v pomladanskem delu prven-fljj*' Zlasti je okrepila svoje vrste moška ^Pa. V zadnjem času sicer ni imela kaj srečanj, pač pa je na turnirjih !0|idno in Novem mestu pokazala dokaj -»j znanje. S tem je obenem napravila o^Sjndo za odbojko v mestu samem in ki tekmovanje aktivom in društvom, £ . 1$ker do kakih tekem sploh ne prišli. če»i ® namonom je nastopila tudi v Ko-P* in v Šentjerneju. ^akor marsikje drugod, tudi v Novem jedna vadba skoraj povsem počiva. Poiif3^ * Počitnice«. Stalno in ponovno arjanio, da je nujno potrebno pritegni- Najbolj agilni so odbojkarji in nogometaši ti v telovadne vrste čim več d-iavske in obrtniške mladine, a dijaška mladina smatra počitnice pač za počitnice: čim preneha redni pouk, naj preneha tudi redna telovadba. V telovadnici vadi le nekaj vrst. Mislimo, da se bo dalo temu pomagati le z izgraditvijo letnega telovadišča na Loki, za katerega je večina zemeljskih del že opravljena. Dosti premalo pažnje je temu posvetil gradbeni odbor, sb-r bi dela lahko se bolj napredovala. Nogometaši imajo svoje središče na stadionu, kjer neumorni tov. Doljak vzgaja mladi kader. Uspehi So se že pokazali, saj so novomeški mladinci na nedavnem mladinskem prvenstvu zasluženo dosegli tretje mesto. S tedenskimi tekmami z ekipami JLA svoje znanje še izpopolnjujejo in zatrdno upamo, da bomo tudi v Novem mestu v najkrajšem času imeli solidno nogometno moštvo. Težave nastojajo predvsem pri nabavi rekvizitov, ki si jih društvo ne more nabaviti zavoljo pomanjkanja denarnih sredstev. Za vodne športe skoro ni lepše prilike v Sloveniji kot je v Novem mestu. Mirni tok zadosti globoke in široke Krke je za veslanje kot nalašč. Sicer še nismo prišli do športnega veslanja, vendar se je v zadnjem času nekaj zganilo, da bo tudi v tej panogi led prebit. S plavanjem smo šele v povojih; pred kratkim otvorjeno kopališče na Krki s tekmovalno progo in skakalnim stolpom ter dosti naraščaja dajejo garancijo, da se bo Novo mesto tudi v plavalnem športu povzpelo na odgovarjajočo višino. Precej dobro je v Novem mestu razvit namizni tenis, toda je še »divji«: igralci namreč niso povezani v sekcijo. marveč igrajo, nekateri v svojih sindikalnih podružnicah, nekateri pa kot gostje v klubu JLA ali na kopališču. To pa ni krivda društva, ampak razmer, ker ni najti primernega prostora. da bi se v okrilju društva vadili in tekmovali Za razvoj športa v Novem mestu so na razpolago poleg ugodnih naravnih pogojev tudi odlični športni pedagogi in -vaditelji, kot prof. Glonar. prof. Jankovičeva. prof. Dobovšek, prof. Smerdujeva, Remih in drugi. V vrste naše mladine je treba vnesti pravega športnega duha in uspehi ne bodo izostali. K. J. 19 H&mmeManw na plavalnih tekmah Okrožni odbor »Partizana« v Novem mestu je razpisal okrožno prvenstvo v plavanju, ki je bilo preteklo nedeljo dopoldne na novozgrajenem plavališču na Loki. Vsega skupaj je startalo 73 tekmovalcev, članov društev Novo mesto, Otočec (preje St. Peter), Trebnje in ekipa JLA. Za Komodne Novomeščane je značilno, da je Trebnje postavilo na start številnejšo ekipo. Za Novo mesto je 19 tekmovalcev vsekakor premajhno število. T ištveni odbor bo pač moral ukreniti nekaj radikalnega glede discipline pri svojih članih. Na bodoča plavalna tekmovanja bo moralo društvo postaviti številnqšo ekipo. Grajati je treba tudi društva, ki imajo možnost za gojitev vodnih športov, pa se razpisu niso odzvala (Šmihel, Mirna itd.). Tekmovanje je o tvoril predsednik Okrožnega odbora »Partizan« Novo mesto dr. Tone Hočevar s pozdravnim nagovorom na tekmovalce in gledalce. Opozarjal je na pomen in važnost plavalnega športa in pozival na poglobitev dela v tej smeri. Nato se je pričelo tekmovanje in sicer najpreje ob- Tehnično znanje mariborskih boksarjev ni zadovoljivo Aii bo to stanje izboljšala boksarska šola Železničarja? 60 OSEB V BOKSARSKI SOLI ^ Šmitu Hhelu pa so le rešili vprašanje vaditeljev ‘tetica Vel'ko dobre volje in trdega nese* t*art,-,a ie bilo potrebno članom TVD i0 . ati« jz Šmihela pri Novem mestu, da olitin- n?.iskromnejših začetkov utrdili kar CVruštvo. clo z ruštvo ni Brnelo telovadnice, je pri* !a in športnimi igrami, pozimi Sštv ‘ s smučanjem. Naj omenimo samo ° člatv° m smučarsko skakalnico, ki so ,sami zgraditi ter v letošnji zimi ,ajonlu a,i tekmovanje v skokih, tekih in l,je 2 ’ \ odbojkarskem prvenstvu Slove* t0 , j‘Vvadna društva so zasedli tretje ev v>m , kujejo se odbojkarskih turnir* >ri^zirTra raesJlu' enega pa so tudi sami aii- lsP«h imajo vsi oddelki. To je fh'l v litijskega tečaja, ki se je spomladi ' 'Iruštv Vem mestu. Še bolj pa se bo delo J jslte ;U1 P°*ivi!o, ko se vrneta iz vadi« 5tki. Tj, . v Mozirju nadaljnja dva vod, ,*•»« Vn, -ie spet nov dokaz, da je možno to tr/sm>je vodniškega kadra, če obstoja ; ^jbo,1na v°l-ia in 6 bilo 1 cazveseljiv odlpčnost. ir, Iq 1 -o, ^ _ ^PoPravi°o0y!o* da mu 'e odobren kredit društvo pa -, „„ je odobren kredit . -o - - doma. člani so se zavezali, da j1 i,0|-:''ro"’I° v .n X. urttmbc-gom 102 točki. Pri žen-k ah prav tako Bavarska z 51 točkami pred Wiirt mbergom s 3o toc* kami. Najboljši rezultati: 10« m: Hajmcr. nagel (B) 10.8. 200 m: Zandt (W) 21.8. 400 m. Bagoch (Aj 48.8. 800 m: Rciter (B) 1 Av". 1500 m: Miiller (B) 3 57 4. 5000 m: C’ud e (Vi ) 14 496 110 m ovire: Scharr (XX ) 15.6, 4GO m ovire: 'Scharr (Wt 54 8. 4 X 100 m: Bavar.ka 4) 1 4 X 400 m: Bavarska 319.z. v.sina: J d- hatšch (A) 190. dali-na: Luther (B) -.32, \Viirth (A) 7.22. troskok: \Vurth (AlI 13 9n, palica: Vritz (A) 3 80. krogla: Schvabl (A) 14.74, disk: llipp -t>6.^krogla. Maver (B) 12.32. disk: llummcr (B) 44-1. kopje: Mater (W) 42.0. Tovarna upognjenega pohištva Duplica - Kamnik Telefon: Kamnik 4 Serijsko izdelujemo: upognjeno pohištvo sobno pohištvo vrtno pohištvo pisarniško pohištvo in obešalnike Po naročila opremljamo: kino-dvorane institute kulturne domove šole pisarne hotele in kavarne S ODREDOM V OSIJEH Po vsem tem, kar sem doživel v Osijeku pred in po kvalifikacijski tekmi za vstop v zvezno ligo med Odredom in Proleter-jem iz Osijeka ne morem niti kot objektivni novinar, še manj pa kot predstavnik slovenske športne javnosti molče mimo dogodkov. Stvari ki so se dogajale v teku našega bivanja v Osijeku »o nam pokazale, da je med nekaterimi športniki precej gnilega in da se ravnajo po pismu CK KPJ pravzaprav oni, ki so vse stvari že prej vestno izpolnjevali. Šlo je za važno odločitev: ali se bo Odred vendarle uvrstil med najboljša moštva v državi, kar je do danes uspelo po osvoboditvi le Nafti iz Dolnje Lendave leta 1949. Z jutranjim brzcem smo v soboto odpotovali iz Ljubljane. Igralci Odreda, kakor tudi spremljevalci so bili zelo dobro razpoloženi. Kot po navadi, tako smo tudi tokrat preganjali kratek čas in utrudljivo vožnjo v veliki vročini z veselimi dovtipi, predvsem pa s pogovori, ki so se sukali okrog odločilne tekme. Prepričani smo bili. da bo moštvo odneslo znfago iz Osijeka, le tovariš Bročič je bil nekoliko zaskrbljen, zato se je v kotu kiroeja večkrat zamišljeno zazrl skozi okno. JEDILNI VAGON V OGNJU Po večurni vožnji je vlak nenadoma obstal Potniki so se vsuli na progo in se začudeno spraševali, kaj se je zgodilo. Tudi med nami je bilo nekaj radovednežev, vendar pa je bil na j urnejši Medved, ki je kmalu poročal ostalim v vagonu, da se je vnela »kuhinja?. Res smo videli be-looblečene natakarje in z belo kapo na glavi kuharja, ki so s čebri vode polivali jedilni vagon in to prav tisti del. kjer so shranjene »dobrote«. Vnel se je namreč »meh« ki spaja dva vagona med seboj in osob-je je preplašeno polivalo kuhinjo namesto ta prehod. Vlak je stal zaradi te nesreče precej časa na odpili progi, končno je le odpeljal, jedilni vagon pa je ostal na sosednjem tiru. Sonce je že zašlo, ko je vlak pripeljal na osiješki kolodvor. Sprejel nas je predsednik društva Proleter, ki nas je prijazno popeljal v središče mesta pred sam hotel, ki je bil za nas rezerviian. Razumljivo je, da so morali igralci po večerji na počitek, zato pa nas je bilo nekaj takšnih, ki smo hoteli ta večer zvedeti še kaj drugega o tej zadnji, tako pon embrii tekmi. skuhana«, ki je Odred najbrže ne bo mogel »pojesti«. Dobro sem si zapomnil njegovo pripovedovanje, in šele drugi dan, ko je bila tekma končana, mi je prišla na misel, seveda še vse bolj živo vsaka njegova beseda. V Osijek je odpotovalo 18 igralcev, ker je hotel trener tovariš Bročič v zadnjem trenutku sestaviti moštvo od igralcev, ki bi lahko po njegovem mnenju najbolj ustrezali za tako važno in odločilno borbo. Lfpošteval je tudi duševno razpoloženje posameznikov, zato nismo mogli zvedeti za sestavo moštva do zadnje minute. ŠOFER TAKSIJA NAS OPOZARJA Pomembnost tega srečanja spoznamo tudi s tega, da je uprava Triglav-filma poslala v Osijek, snemalno ekipo, ki je imela nalogo posneti na filmski trak vse najz&-nimivejše trenutke tega dvoboja. Že v Ljubljani je ekipa posnela nekaj prizorov ob odhodu, snemalec in režiser pa sta bila piepričana. da bodo ob povratku še vse bolj veseli prizori, ko bo moštvo Odreda že imelo v žepu legitimacijo za tekmovanje v I. zvezni ligi. V Osijeku je bilo dopoldne na dan tekme lepo sončno vreme in obetalo se nam je, da bo tudi popoldne lepo. kar bi lahko še posebej zadovoljilo filmskega snemalca. Popoldne pa se je nekoliko pooblačilo, in ko je pripeljal taksi pred hotel, je padlo .-e-lo nekaj kapelj, vendar smo vkljub slabo obetajočem vremenu naložili v avto filmsko kamero z vsem pti-borom ter se odpeljali proti igrišču. Ne da bi kdo spraševal šoferja njegovo mnenje o izidu tekme, za je kar sam od sebe začel razgovor . ___ »Čeprav sem prepričan, kakor v RAZGOVOR Z BIVŠIM IGRALCEM | Splošno vsa osiješka športna javnost, PROLETERJA | da bo Odred zmagal, vas vendar Z zdravnikom Iztokom, ki je i svarim, kar sporočite igralcem«, ta-pravtako spremljal moštvo Odreda i ko nekako je začel dopovedovati in še 7 dvema stanovskima tovari- prijazni šofer. »Pazite na Rupnika, na srednjega napadalca la levega bianilca in na desno krilo. Ti bodo in še z dvema stanovskima tovari šema smo odšli pričakovanim dogodkom naspioti. Medtem ko so se nekateri porazgubili po ulicah smo, se mi kmalu znašli pred nekim funkcionarjem Proleter ja, ki se je zanimal za igralca Kumarja in Fajona. Mimogrede je omenil, da je član in nekdanji igralec Proleter ja, vendar, kot smo videli iz pogovo-iov je želel zmago Odredu, ker se ne strinja z delom uprave društva-Pritoževal se je nad igralcem Rupnikom, za katerega je trdil, da je pravi »car« Osijeka. Govoril nam je o finančnih težkočah društva in še o drugih malenkostih, zaradi ka-teiih sva » tovarišem Pavlico, bivšim nogometašem, ki je bil prav tako z nami kot vodja celotne skupine, postala kmalu pozorna. Ves nje-gor srd je bil naperjen proti igralcu Proleter ja Rupniku, ki baje tiranizira celotno moštvo in ki živi od »nagrad« ljubiteljev osiješkega nogometa. Prepiičan je bil, da bo Odred zmagal z enim golom razlike, pripomnil pa je. da moramo biti vsi zelo čuječi, saj se je pripeljalo iz Mostarja 20 ljudi, ki so člani Vele-ža, prav gotovo s posebnim namenom. Po tem razgovoru se je možakar poslovil, nam pa se je prvič vzbudil sum, da se nekaj »kuha« ali da je že kakor piavimo »juha verjetno danes igrali kot še ni koli...« je še dejal. Zanimalo nas je, kaj je s tem naš šofer nameraval povedati. Odkrito smo ga vprašali, zakaj vse to njegovo pripovedovanje. Odvrnil nam je da želi moštvu Odreda zmago, saj je čas, da dobi Slovenija vendar enkrat svojega zastopnika v zvezni nogometni ligi. Tega mnenja je tudi osiješka športna javnost in nekaj igralcev Proleterja, vendar pa je (pri tem nazorno z rokami napravil značilno kretnjo) nekaj igralcev prav gotovo podkupljenih, saj 20 ljudi iz Mostarja ni prišlo brez določenih namenov v Osijek. No, lepa reč! Položaj nam je postajal vse bolj jasen in razumljiv, sedaj smo ne samo slutili da je »juha« precej vroče skuhana, še več prepričani smo bili, da bo tekma odigrana v posebnih okoliščinah, PO KONČANI TEKMI O sami tekmi ne bom še enkrat poročal ker je o tem že bilo precej napisanega. Po tekmi smo se vsi znašli -azočarani in presunjeni nad sodnikovim krivičnim sojenjem pred tribuno in čakali igialce. da se preoblečejo. Bili smo b,ez besed. Nekaj ljudi nam je škodoželjno privoščilo poraz, bilo je pa tudi nekaj takih, ki so se zgražali nad pravkar odigranimi dogodki na igrišču in obsojali so glasno sodnikovo početje. Pristopil je nek miličnik, ki je sledil tekmi pravtako kakor snemalna ekipa Triglav-filma za golom Proleterja in rekel: »Ne morem razumeti takšne svinjarije, da sodnik, ki je 20 m oddaljen od vrat, ne prizna regularnega gola, pri tem pa je še vso tekmo nesramen do vseh igialcev Odreda. Vsakomur lahko povem, da je bil gol, ki ga je dosegel vaš Lampe!j, ne samo pravilno dosežen, še več bil je eden najleoših kar sem jih kdajkoli videl.« Miličnik je bil domačin in se je. kakor mi, zgražal in obsojal sodnikove krivične odločitve. NA POTI PROTI KOLODVORU Kot izredni dopisniki in novinarji ljubljanskih listov smo imeli priložnost slišati tudi mnenja našili stanovskih tovarišev iz drugih kra-jev, ki so poročali v svoja uredništva. Opazili smo, ali pravzaprav slišali, kako so bili polni hvale o sodniku in takrat nam je prišlo na misel, kako lahko novinar (če lahko takšnega človeka počastimo s tem nazivom) preoblikuje stvarnost in popolnoma resnico. Slišali smo od teh »dopisnikove: »Sudija vrlo do-bar«, istočasno pa so prav ti »novinarji« poslušali naša poročila iu se nam pri odhodu zlobno in škodoželjno smejali. Ves čas so nas proti kolodvoru spremljali nekateri navdušeni kibici, ki so govorili o podkupovanju posameznili igralcev Proleterja, o tem. da niso videli še nikdar igrali Proleterja s takšnim poletom, kakor v tem zadnjem, za njega tako nepomembnem srečanju, in se jezili, zakaj ni Proleter igral preišnje tekme s takšno voljo in borbenostjo Prav ti so bili mnenja, da je tu imela vmes prste umazana in zakulisna denarna igra. O tem se je govorilo v Osijeku javno in brez prikrivanja. L. M. V V zaosseeno Nedeljska kvalifikacijska tekma za vstop v I. zvezno ligo med slovenskim kandidatom Odredom in osjeskim Prolelerom dobiva svoje posebno obeležje. Vse nepravilnosti, ki so se dogodile našemu predstavniku v borbi za vstop v /. zvezno ligo, prihajajo na dan v prav čudni a svetli luči, ki meče temne sence na nekatere posameznike, predvsem pa na sodnika Nikoliča. Pod taksnimi pogoji, kakor smo jih zaznali prav pri tej tekmi, je res nemogoče, da bi Odred nastopal v ‘ekmovanju najboljših nogometnih moštev v državi. Že prejšnja leta so se nekatera moštva, v zadnjih dveh letih tudi Odred, nesrečno borila za vstop v zvezno ligo, uspeha pa ni hotelo biti. Nogometna zveza Jugoslavije je na svojih rednih in izrednih sejah večkrat razpravljala slovenskem kandidatu Odredu, toda čeprav je Odred dobil sem in tja popolno moralno zadoščenje, mu vendar ni bilo usojeno praktično uresničiti svoje moralne pravice. Če pobliže znova predočimo nekatere dogodke, ki so nam še danes v živem spominu, ko je Odred prav pri zadnjih ovirah vedno nesrečno končal, je skoraj nujno potrebno, da si ustvarimo pravilno podobo kje pravzaprav tiči zajec in kje leži krivda, da še danes nimamo slovenskega predstavnika v zvezni ligi. Nastane vprašanje ali je slovenski predstavnik v teh borbah moral vedno kloniti boljšemu nasprotniku samo na zelenem polju, ali pa je tu po sredi še kakšno drugo ozadje, ki je onemogočilo najboljšemu slovenskemu nogogietnemu moštvu, da nikakor ne more prejeti legitimacije za uvrstitev med najboljša jugoslovanska nogometna moštva. Veselili smo se, in to prav v zadnjih letih, da je Odred znatno napredoval. Večkrat so bili presenečeni nad njegovo igro tudi najboljši nogometni strokovnjaki. Zato smo upravičeno z veseljem pričakovali kvalifikacijskih tekem, ker smo vedeli, da bo v teh velikih trenutkih slovenski predstavnik zaigral še z večjo voljo in uspeh skorajde ne more izostati. V živem spominu nam je še danes zloglasna tekma Železničar (Sarajevo) : Odred, ko je bil sodnik Klement Heger iz Zagreba za svoje zloglasno početje na igrišču kaznovan s 6-mesečno prepovedjo nastopanja. Zanimivo je, da je bil sodnik kaznovan, kaznovani so bili tudi nedisciplinirani in posuroveli igralci, tekma pa je bila na naše veliko presenečenje verificirana z doseženim rezultatom 2:1 v korist Železničarja. Ne bi se znova spuščali v podrobnosti, saj je bilo že takrat precej o tem napisanega, vendar nam danes nujno prihaja flmiriški atlet seštejejo v Evropi Ameriška atletska ekipa, ki je., nastopala na olimpiadi v Helsinkih, se je razdelila v več skupin, ki gostujejo po različnih državah Evrope. O nastopih v Londonu in na Švedskem ter Norveškem smo že poročali. Na tekmovanju v Amsterdamu so bili doseženi nekateri odlični rezultati. V teku na 100 m za ženske je zmagala Američanka Moreau z 11,7 pred Strickland (Avstralija) 11,8 in Brouvver (Nizozemska) 11,9. Olimpijski zmagovalec Remigino je zmagal na 100 m z 10,6 pred Nizozemcem Saatom 10,7 in Baiieyem (Velika Britanija) 10,7. Winc (Jamajka) je v teku na 800 m s časom 1:54,0 šele tretji za Amerikancem Pearmanom 1:52,0 in Barnesom 1:53,0. V teku na 80 m z ovirami sta se ponovno srečali sedanja in bivša svetovna rekorderka. Avstralka Strickland je zmagala v času 11,0 pred Lustovo (Nizozemska), dočim je Blankers-Koenova odstopila. Ostali boljši rezultati: 200 m zenske: Brouvver (Nizozemska) 24,3; Johns (ZDA) 24.4; 200 m Mc Keinley (Jamajka) 21.3, Laing (Jamajka) 21,4; 400 m: Rhoden (Jamajka) 47,9, Pearman (ZDA) 48,1; 1.500 m: Reiff (Belgija) 3:58.9; 3000 m: Ashenfel-ter (ZDA) 8:41,0; palica: Mattos (ZDA) 4,47; 4 X 100 m ženske: ZDA 46,9 Vel. Britanija 47,7; Nizozemska 48,8. Na tekmovanju v Mal noju je dosegel najboljši rezultat nosilec srebrne olimpijske kolajne Mc Millen (ZDA) v teku na 1.500 metrov s 3:45,8, drugi je bil Karlsson s 3 :47,2. V teku na 100 m je zmagal desete-robojec Campbell (ZDA) 10,7; na 400 m z ovirami pa je bil najuspešnejši Anglež Gracie z 52,7. Olimpijski zmagovalec 0'Brien je zmagal v metu diska z 49,03, v metu krogle pa z 16,05. Rezultati tekmovanja v Dortmundu: 100 m: Smith (ZDA) 10,5", Gathers (ZDA) 10,7; 200 m Gathers (ZDA) 21,0; Geister (Nemčija) 21,4; 400 m: Mashburn (ZDA) 48,3; 800 m: Pearman (ZDA) 1:51,2; Lueg (Nemčija) 1:51,4; 1.500 m: Dreutzler (ZDA) 3:51,2; 4X 100 m: ZDA 41,0,110 m ovire: Mathias (ZDA) 14,4; Davis (ZDA) 14,5; 400 m ovire: Voder (ZDA) 53,0; ševert (Čile) 53,1; krogla: Fuchs (ZDA) 16,31; disk: Mathias (ZDA)47,39; Fuchs (ZDA) 47,04; višina: Davis (ZDA) 189; ženske 100 m: Hardy (ZDA) 11.8; Petersen (Nemčija) 13,37; disk: Werner (Nemčija) 46,04; 4 X 100 m: ZDA 46,4; Nemčija 46,6. Na tekmovanju na Dunaju je bilo doseženih mnogo odličnih rezultatov s strani ameriških atletov, pa tudi Avstrijci so bili zelo uspešni in so dosegli več novih avstrijskih rekordov. Rezultati: 100 m: Baker (ZDA) 10,4; Dillard (ZDA) 10,4; Wiirth (Avstrija) 10,6 (izenačen rekord); 400 m: Cole (ZDA) 46,8; Bloch (Avstri-aj) 48,0 (rekord); Schneider (Švica) 48,5; 5000 m: Rotzer (Avstrija) 14:42,2 (rekord); 400 m ovire: Blackman (ZDA) 52,0; Haideger (Avstrija) 53,6 (rekord); višina: Betton (ZDA) 2,01; Pilhatsch (Avstrija) 194; Wahly (Švica) 194; disk: Gordien (ZDA) 50.01; 800 m: Santee (ZDA) 1:51,2. ta tekma pred oči, ker je tu po sredi sodnik Nikolič, takratni šef administracije na NZJ in sodnik na nedeljski tekmi Odred : Proleter. V Odreci o-vem arhivu bomo našit, da je prav ta isti Nikolič 3 mesece zadrževal odgovor na Odvedovo pritožbo proti verifikaciji tekme Železničar : Odred. Tovariš Sitar je kot član Nogometne zveze Slovenije in funkcionar Odreda na plenumu NZJ razkrinkal Nikoličevo »naglico«, zato je bil slednji takoj razrešen svoje službene dolžnosti. Skoraj ne moremo dvomiti, da se je sodnik Nikolič skušal prej ali slej oddolžiti moštvu Odreda in verjetno mu je zadnja tekma Odred : Proleter prišla kot nalašč v roke, da se maščuje. Čudno se nam zdi, kako je bilo vendar mogoče določiti prav njega za tako važno tekmo, saj je bilo očividno, da lahko zlorabi sodniško avtoriteto prav v tej odločilni tekmi, ko vsa naša športna javnost, še manj pa Odred, m mogla slutiti, da ga lahko izigra slab in brezvesten sodnik. Lani smo bili prepričani, da bo Odred vendarle nastopal v I. zvezni ligi. Najprej je bilo rečeno, da bo nastopalo 14 moštev, toda po tem pa so isto odločbo spremenili in določili, da bo odselj I. zvezna liga imel* samo 12 članov. Če bi bilo 14 moštev, potem bi Odred brez kvalifikacijskih tekem nastopal v zvezni ligi. Razumljivo je, d* smo bili poparjeni, ko smo zvedeli za novo odločbo, vendar smo z veseljem sprejeli vest, da odigrata kvalifikacijske tekme z* 12. člana subotiški Spartak in Odred. Pogoji so se točno glasili: če se tudi drug* tekma konča z neodločnim rezultatom, se t* tekma podaljša dvakrat po 15 minut in če tudi takrat ostane pri istem rezultatu, odloči žreb takoj po končanih podaljških iger. To odločitev je ustno sporočil delegatu Odreda in delegatu Spartaka sam sekretar NZj. Prvi dve tekmi sta se končali neodločeno (0:0 in 3:3). Žreb je pred tekmama določil, da je prvo srečanje v Subotici, drugo pa z morebitnimi podaljški v Ljubija01"" Na veliko presenečenje pa je zvezni delegat sporočil med samim tekmovanjem, ko bile propozicije že v rabi, da se v primeru neodločnega rezultata odigra še tretja tekma z morebitnim podaljškom v Zagrebu. Če pa tudi ta tekma ne bo prinesla zaželene rešitve, bo žrebanje v Beogradu v prisotnosti delegatov Odreda in Spartaka. Razumljivo, da je Odred vložil protest, ker je uprava društva smatrala, da Izvršni odbot ne more menjati odločb plenuma. Sekretariat Nogometne zveze Jugoslavije je protest odbil kot neosnovan, dogodki na igrišču pa so se končno zasukali tako, da je Odred ostal v slovenski ligi. Vse nepravilnosti in krivične sodnikove odločitve s tekme Odred : Proleter so dosegle svoj višek. Odred je vložil protest i° z izjavami posameznih prič dokazal, da ie v ozadju nečastno početje. Prepričani smo. da bo NZJ tokrat z vso resnostjo ti problem razčistila in krivce strogo kaznovali-To je sicer težka naloga, toda pred pričetkom tekmovanja v I. ligi je še dovolj čas*, da enkrat za vselej izločimo iz nogomet°c sredine vse tiste ljudi, ki pod krinko špO[" ta mešetarijo in izigravajo poštene Športnike. lapor Marjan Turnir ženskih ekip v koš*^1” V nedeljo zvečer je bil v mestnem turnir ženskih ekip Železničarja io Bram* iz Maribora in domačega Celja. 4 Celjanke ao podlegle obem ekipam iz ribora, proti Železničarju s 14:24 in Branik*' s 16:26. Igralke Železničarja so v razbu* ljivi tekmi kjer skoraj do poslednje sekun<* ni bilo jasno, kdo bo zmagovalna ekipa-dosegle zmago z 18:17 in s tem prvo na propagandnem turnirju. Sodniški zbor ni bi! dober, maloštev^® gledalci pa izredno nedisciplinirani a svoj obnašanjem. J- **" RISE ACO MAVEC BOKI AR=MEHIKE BESEDILO PRIREDIL PO ŠPORTNI NOVELI JACKA LONDONA L S. 65. V Kellyjevo oisarno je vstopil Danny Ward. »Halo, mladič!« je pozdravil Rivero. Potem je nadaljeval: »Kako ti kaj gre? Si se že pripravil, da boš tepen? Saj bom previden, da te ne bom strl« Rivera je molčal. 66. »Ali je mutast?« je Ward reže vprašal Kellyja. »Kako bomo delili?« je vprašal Rivera. »Ward dobi 80 procentov, v! p* 20, ker ste še neznan začetnik. Takole tisoč dolarjev boste zaslužili.« 67. »Zmagovalec dobi vse.« je trdo rekel Rivera presenečenim možem okc'' sebe. »Kaj ste zblazneli?« je vprašal Ke!ly. »Na to Ward ne bo pristal. Kai če se mu zgodi nesreča -c »Ali se me boji? Zmagovalec dobi vse!« 68. »Prav,« je počasi rekel Ward. »zmagova.ee dobi vse. Tako te bom pretepel, da te še mati ne bo spoznala. Najraje bi te že zdaj. Toda čez tci dni, v soboto, bo še vedno dovolj zgodaj.« Kd©r dela napake, nal lih todii ppštere® prisroal V 190. Številki z dne 15. t. m. je priobčil »Ljubljanski Dnevnik« članek pod naslovom »Tožili vas bo-mo«. Nekaj podobnega je pisal »Slovenski Poročevalec« v štev. 184. z dne 6. t. m. v članku hHalo, kdo je to napisal«. Z omenjenima člankoma se v celoti strinjam, se več, lahko trdim, da so se slični primeri, ki jih grajata preje omenjena dnevnika, zaceli zadnje čase močno uveljavljali tildi v našem Športnem življenju. Naloga vsega našega tiska je, da opravlja Poleg obveščevalne službe tudi vzgojno poslanstvo, to je, da hvali, kar je hvale vredno, in graja, kar je slabega in nepravilnega, številni primeri v zaonjem času pa so nam Pokazali, da si nekateri naši športni funkcionarji, pa tudi društva in višje organizacije, razlagajo dobronamerno kritiko v časopisih, ki naj odpravi pomanjkljivosti in oapake na vseh področjih, kot neke vrste ^šikaniranje« s strani novinarjev. Običajno P* ide na takšen kritičen člane-s hitro zelo ostra »reakcija« v obliki »odgovora« ki je seveda poln fraz užaljenega sa.no1iubja._sa-TOopoveličevanja ter zmanjševanja in olepševanja ali pa popolnega zaa.Kar,,a lastnih o=pak, na koncu pa je navadno še kategoričen apel: »Če ne boste takoj v celoti obja-Vlli našega popravka, vas bomo tožili!« Navedel bom samo dva precej sveža in Jhačilna primera. V 42. številki z dne 22. junija je »Polet« objavil članek »Nekaj za nuse amatersko razsodišče«, v katerem ostro °bsoja nekatere nezdrave pojave v rt.o^jnmet-?em klubu Korotan iz Kranja v zvc-zi s plačevanjem nogometaša Norčiča Ludvika. Ni Sa še dobro posušila tiskarska bar&t na ca- l s°pisu, že je prišel v naše uredništvo >od-&°vor« prizadetih, ki so skušali na vse mo-|°če načine »dokazati« svojo nedolžnost, na koncu pa je seveda stala zahteva, da mora Uredništvo ta »popravek« takoj objaviti. Uredništvo je ves material odstopilo Amaterskemu sodišču pri Zvezi športov Slovenje, ki je 16. julija vse krivce obsodilo na estre, toda pravične kazni. In sedaj? Sedaj Pa, seveda nobenemu izmed tistih, ki so 2a‘Uevali takojšen popravek, ne pade niti Ra um, da bi še enkrat zahtevali objavo ^Popravka«. Pa še en primer. Našim bralcem so prav 8°tovo še v spominu članki, s katerimi smo Stajali nezdrave razmere, ki so se pripetile p3 evropskem odbojkarskem prvenstvu v , r‘zu. Skupščina Odbojkarske zveze Jugo-jlavije (OZJ), ki je bila v Beogradu, je po °§odkih v Parizu povsem pravilno izvolila n°vo vodstvo OZJ. Kljub temo pa je malo P° evropskem prvenstvu bivši predsednik AJ in vodja jugoslovanske ekipe v Parizu °v. Milan Slani vložil proti našemu listu l°. • Razprava na sodišču se je vlekla ne- a) mesecev, pred kratkim pa je tov. Slani vot° tožbo proti našemu časopisu umaknil, scveda pa bo moral sam plačati vse sodnij-5 °'m druge stroške, ki so nastali v zvezi s premalo zrelosti, vestnosti in pravega čuta za kritično presojo, pomanjkljive podatke, ki ne pokažejo stvari v pravilni luči. Čeprav je torej možno, da nastanejo napake tudi s strani uredništva, pa nam vendar Številni primeri v zadnjih mesecih kažejo, da pogosto ne gre za malomarno obveščanje novinarjev, marveč prav za pomanjkanje samokritičnosti posameznih športnih funk. cionarjev in tudi celih organizacij. Iz te nesamokritičnosti pa izvirajo še vse ostale napake kot ozkost, nezdravo klubaštvo, lo-kalpatriotizem, oportunizem itd. Star pregovor pravi, da resnica v oči bode. To drži; vendar je poštenega človeka nevredno trmoglavo zanikati storjene napake in valiti krivdo na vse drugo, samo nase ne. Kdor dela, ta se lahko tudi zmoti, saj nezmotljiv ni nihče. Vendar je bistvena razlika v tem, da tisti, ki svoje hibe spregleda in prizna, lahko slednje vsak čas popravi, dočim se tisti, ki se zakrknjeno brani priznati svoje napake, pogreza vse globje in globje in zaide v nevarnost, da seksam popolnoma onemogoči v naši družbeni stvarnosti. Skrivanje za frazo »Tožili vas bomo« pač ne more prestrašiti nobenega novinarja, če je prepričan, da so njegove izjave točne m resnične. Zato tudi takšne tožbe ali vsaj grožnje s tožbami niso udarci na časopis, marveč bumerang, ki se vrne in se enkrat udari po glavi tistega, ki je kriv, pa se je hotel tia nečasten način narediti lepega. P. 1. Pripadniki TVD »Partizan« — Narodni dom iz Ljubljane taborijo že več tednov ob morju v Savudriji °*-bo in obravnavo. . sta samo dva značilna primera, ki pa .ls*a osamljena. S tem pisanjem seveda no-pjn trditi, da uredništva nikoli ne pogre-do°' se, da dajo ali dobijo lokalni Pisniki ali novinarji, ki imajo za ta posel hauiaiU se ms POLET! V Gomšiskem so se starši navdušili za telovadbo Preteklo nedeljo so agilni Gomilčani po* lagali svoj obračun dela s prikazom iav* nega telovadnega nastopa za širšo javnost. Domačini so se v polni meri zavedali, da so dolžni sami pokazati kar zmorejo. Zato se niso naslonili in zanašali na pomoč sosednih društev. Tudi brez udeležbe telovadcev iz CeIja*Gaberje, Polzela. Braslovč, Šempetra in Petrovč bi njihov nastop služil kot močno propagandno sredstvo za vključevanje novih pripadnikov. Ponovno pa smo na tem na* stopu opazili, da zletne vaje niso kljub do* kaj skladnemu izvajanju bile lepo izvajane, ker so gibi pretežki in jih naša kmetska mladina ne izvaja mehko, tekoče in izdelano. Ta pripomba velja zlasti za zletne vaje čla* nic in mladink. Poleg vsega pa morajo naša društva izvajati zletne vaje le na štetje, ker še nimajo predpisanih not! Vse izvajane vaje (razen zletnih) so spremjali z glasbo in so s tem precej poživeli celotno .prire* ditev. Izreden napredek ie bilo opaziti na orodju, kjer n. pr. domačini vsaj pri_ pre* skokih pri konju vzdolž niso prav nič za* ostajali za izkušenimi Celjani. Preko 410 ljudi je bilo izredno navdušenih s kvalitetno prireditvijo. Po končanem nastopu so že prihajali starši k predsedniku društva z željo, če se tudi njihovi otroci lahko vkliu* čijo v društvo. Starši nastopajočih otrok pa go z zadovoljstvom odhajali na svoje do* move. saj so se prepričali, da so v društvu »Partizan« otroci pod vodstvom, da se vzga* jajo v pravilnem duhu in da se učno ko* ristnih stvari, **• odbojka Presenečenje v Hoveni mestu Partizan (Novo mesto) : Krim (Ljubljana) 3:0 (15:7, 15:15, 15:6) Novo mesto, 17. avg. — Danes dopoldne je bila odigrana na Loki prvenstvena tekma republiške odbojkarske lige, v kateri so Novomeščani slavili prepričljivo zmago. Krim je nastopil brez svojih najboljših igralcev, Skerbineka in Jošta. Razigranim domačim igralcem so se Krimovci upirali uspešno le v drugem nizu. Domačinom se je poznalo, da so se na prvenstveno tekmovanje marljivo pripravljali. Pri gostih sta bila najboljša Cirman in Kosec, pri domačih pa Sonc in Dolenc. Tekmo je sodil Slanina pred 150 gledalci. Ženska ekipa Krima pa je premagala žensko ekipo Partizana 3:0 (15:5, 15:2, 15:5). Odbojka v Poljčanah Poljčane, 17. avg. Danes je bil tukaj od« boikarski kvalifikacijski turnir za maribor« sko okrožno prvenstvo »Partizana«. Tek« movanja so se udeležili tekmovalci Parti« zana iz Poljčan, Makol, Črešnjevca in Slo« venske Bistrice. Skupno je nastopilo 7 ekip. Pri članih je doseglo prvo mesto moštvo Črešnjevca, v borbi za drugo in tretje mesto pa so Poljčane premagale Slovensko. Bistrico. Četrto mesto so zasedle Makole. Pri mladin« cih se je kvalificiralo moštvo Poljčan, ki ic premagalo Makole. Mladinke iz Poljčan so se brez borbe kvalificirale za nadaljnje tek« movanjc v okrožnem prvenstvu. Organizacija je bila dobra, nesigurni za so bili v svojih : Makole H 05:7, 15:2, 15:6), Črešnjevec : Poljčanes 3:0 (15.7. ]5.7, 15:12). Slovenska Bistrica : Makole 3:0 (15.8 15-8. 15:6), Poljčane : Slovenska Bistrica 3:0 (16:14, 16:14, 15:3). Mladinci: Črešnjevec : Makole 2.0 (15.7, 15:9). Herlc V ** jp SE JE CA S i 0a, kupite srečko Drževae Soierlie! PRVO ŽREBANJE JE JUTRI, 18. T. M. V KRANJU, DRUGO GLAVNO PA 23. T. M. NA JESENICAH, OBAKRAT OB 17. URI. NAD 55 MILIJONOV BO TUDI TA MESEC IZPLAČANO SREČNIM DOBITNIKOM. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE, DA SO VSE NEPRAVILNOSTI IZKLJUČENE! Na veslaških tekmah „Savice“ pretežne mladina Ljubljana, 17. avg. Danes je priredil VK Savica v okviru proslave VI. kongresa KPJ tekmovanje, kjer so bili doseženi naslednji rezultati: Skif starejši mladinci (1000 m): 1. Slak Štefan 4:10.9, 2. Skvarča 4:16.7, skif mladinci (1000 m): 1. Gspan 4:17.2, 2. Šturm 4:28.6; skif člani (tisoč m): 1. Vihtelič 5:01.7, 2. Štrukelj 5:10.5; skif mladinci začetniki (tiso' m): 1. Skodlar 4:48.1; med mladinskimi četverci (1000 m) je zmaga-la ekipa (Micič, Klanjšek, Šifrer, Micič II in Šturm) s časom 4:02.5, II. ekipa (Burja, Radin, Štrukelj, Wie-der in Hočevar) pa je dosegla čas 4:09.9. Se o mladinskem srečanju Avstrija: Slovenija JehL* 'Tipom.b.e. ki jih je podala tov. tVuzzaz mimogrede!) pomaga ženski vodnici moški s»« /TileU2 »»“rolan »Paril« Današnje tekmovanje je pokazalo, da imamo med mladinci nadarjene tekmovalce. Poleg tega pa smo tudi opazili, da pravzaprav pri Savici ni več članov. Nedvomno je tu po sredi še kakšno drugo ozadje, zato predlagamo vodstvu Savice, da razčisti svoje vrste. Ugotovili smo, da je tečaj, ki ga je organizirala Savica, dobro uspel. S pomočjo centra predvojaške vzgoje mesta Ljubljane je, vodstvu uspelo izuriti okoli 700 tečajnikov. Precej zanimanja za veslanje so pokazali mladinci Litostroja in iz ostalih podjetij. Na trening prihajajo tudi veslači z Ježice, iz i Dravelj, Most itd. N O C O M ; - . 1 ....................... v čast ¥5. Kengresa KPJ Jdic Opombe, ki jih je podala tov. Wazzaz članu..V rp.re!®.nii številki »Poleta« k mojemu teW,Ai Jul?liančani so videli res kvalitetno l952) bo<* (»Polet« št. 40 z dne 15. junija n jen n m.0ram. odgovoriti zato, ker je orne* ^hek*At.0Var*^*ca sprejela moj članek kot \Ve j x“ ”apad nanjo (glej odgovor tov. jega x{ ,er Po eni strani pri pisanju svo* cilj- ,lanka nisem niti najmanj zasledoval Padati °^arko!i^ direktno ali indirektno na* drug; m ar več le ugotoviti stvarnost, po takšnim raiY Pa mi *e tov- Wazzazova pod člani«* kriterijem ocenjevanja mojega nisem nv,no morala očitati stvari, ki lih govariat* Zagovarial niti imel namena za* teriu J V se bom še enkrat dotaknil neka* ? stavkov v obeh člankih. Ne bom - —Ota vkG V — VcdloUSpred^ p.0<^ro'3nosti« ker bi me to za* z?ciil. le na hu ^ razložil svoje iema)ul«j ^flkko ugotovim, da Nadini- , ZeI° malo spuščal Šmolnil- • zen skopih besed boljše eiil , reda*fc, pač pa se bom kratko enl-r * na bistvene točke, v katerih bom at razložil svoje nazore. ugotovim, da sem se v svo* ocenjevanje „ Rozmanovi, Cerarjevi). Poudaril pa aše mladinke (torej vse — Za5etki«'°a Kozmanova in Smolnikarjeva!) od bile dora'1 ^oncq koliše in jim gostje niso naoje^11® jedro »spora« pa je pravzaprav v dink y stavku, »da bomo morali vzgojo mla* P ros h au,?ati tudi moškemu kadru, zlasti v Mu van«. objanvria .Sem- da če bi se s tov. W. po bj n;f. m°iega članka pogovorila, najbrž ne bil jnl Dri®|o do te diskusije. Nikoli nisem *ensk^ n.e “om za to, da vodijo vrhunsko kot m‘ ovadb° izključno moški trenerji, žensff I°i °^'ta tov. W.. ker vem. da ima h - tCIOVri liho C«-i rtf-n TY» a«nsk{hr iv V. U.. Ker vem. ua ima telovadba svojo specifiko. Smatram Pravilno in koristno, če pri vzgoji lahko v • j i?va^ moški pomaga in to članku nIZ • meri. Zato pa sem v svojem irtovall- apiSa** da bomo morali vzgojo tek* t>a ;7i.i ZauPati tudi moškemu kadru (ne da *zkliucn0 ali -------- to vT*‘° al1. samo moškimi). Mislim, *em a plasti za talno telovadbo (kar kroge v’ n*D*sa^- delno še za preskoke in trianjE: 2ugu (nevarni seskoki). v znatno orodi., meri pa seveda za tipična ž ■> j " (cretj' dvovjšinska bradlja). v talnici6; ^aPisal sem. da lahko dekletom tik Dorntc‘OVadbi le moški teoretik in orak* mi bo a^a, z vsemi sredstvi naprej. Menda trener 'Sak<^° Priznal, da ie idealno, če ie Praktik o Samo lJ°bcr teoretik, ampak tudi tik. ki i ra-, da ie vsaj nekoč bil prak* dodobra snevn f*c,Pente tudi sam izvajal in v žensko trinn hncs Ba tazvoi vnesel boških« akrohi, J?'ovadbo že celo vrsto '1 nazai „!°„al*klh črvin {premeti nanrei »bratom dva ah* ,"■? cni roki. premeti z Prej “ll Iriie premeti vezano na* katerih nro._ * S6 ° Prevrat nazai! itd itd.). Piti v l,>i;Venai ,,.znicd naših starejših vodnic tieno ;7.L' '-:1 akt|vncga tekmovanja ni prak* takrat - a,a a, .(ker pač vrhunska telovadba šele danei-n!3 na takšni stopnji), kie na tei mimogrede!) pomaga ženski vodnici moški trener*praktik. (Jasno pa je, da pripada vod* niči celotno vodstvo). Sicer pa tov. Wazza* zova ob zaključku svojega odgovora prav* zaprav nekako »demantira« vse svoje po* prejšnje trditve ali vsaj daje moškim »kon* cesijo« z izjavo: »Nisem proti sodelovanju moških vodnikov pri ženski telovadbi«. O teh stvareh sem razpravljal tudi z ne* katerimi vaditelji in telovadbenimi strokov* njaki in so mi v mnogem pritrdili, tako da sem se v svojem članku morda povsem ne* hote izrazil o tem problemu, o katerem drugi doslej iz teh ali onih razlogov niso razpravljali. Vsekakor pa sem osebno gl o* boko prepričan, da pametno sod "1 o vanje med moškim in ženskim kadrom ne bo v pogubo, marveč v največjo korist razvoja naše vrhunske ženske telovadbe. Verjetno niso vsi teh nazorov in morda ne bi bilo napak slišali o tem še druga mnenja. Ob zaključku pa še nekaj. Pisanje tov. VV. o ženski telovadbi, ki ima svoje specifične zakonitosti, mi ni odkrilo »Kolumbovega jajca«. Jasno je, da moramo vse naše so* delovanje usmerjati po enotnih principih (dvig zdravstvene sposobnosti ie primarni zakoni). Mislim pa. da ie le treba ločiti splošno telesno vadbo in vrhunsko, žensko telovadbo. Vsa dejstva kažejo, da ie danes v vrhunski ženski telovadbi mnogo »moške smeri« (o tem piše tudi tov. Ivančičeva o svojih vtisih iz Helsinkov). Sicer je o tei »moški smeri« vse razpravljanje dokaj pro* blematično (pred leti je bil na primer pre* met nazaj še čisto »moška« prvina, danes pa je ta element tudi na ženskih vrhun* skih tekmah nekaj vsakdanjega; veliko vlogo igra tudi individualna sposobnost, pnrodna nadarjenost itd.). Znanost, ki bi morala povedati tu končno sodbo, še vse premalo ve. Na vsak način pa sem mnenia. da bomo morali rešiti tudi ta problem. Pravilno ie, da se odločno borimo na mednarodnih fo* rumih proti res ekstremnim tendencam ki hočejo v telovadbi izenačiti ženo z moškim. Dokler pa razvoj v mednarodni areni ne bo šel po tej pravilnejši poti. pa se bomo pač morali Ie nekoliko prilagoditi trenutnemu mednarodnemu merilu, če bomo hoteli z olimpijskih iger prinesti domov kai vec »pik« kot smo jih doslej. Prešern Igor OBLJUBO PRELOMITI JE NEPOŠTENO Jaka sta pravkar prišla iz tečaja v telovadb?, kjer sta živela na račun zana« Zveze za telesno vzgojo Slovenije pa kljub temu nista čutila za svojo dolžnost, da na popoldanskem nastopu pomagata do* mačinom k lepšemu uspehu prireditve, kjer bi prikazala pridobljeno znanje. Dobro bi bitio, če bi si vsi omenjeni prečitali članek tov. Poliča Zorana »Kai še poseebi pa odstavek hočemo in disciplini. Zato ne vidim prav nič slabega teh težavah (preje omen icnih Društva v Savinjski dolini so si obljubila medsebojno pomoč pri izvedbi javnih na* stopov. Nekatera društva, ki so doma s po* močjo sosedov že izvedla svoje nastope, pa kaj rada pozabijo na obveznosti da bi vrnila obisk. Med takšna društva spadajo TVD »Partizan« Prebold, o Žalcu pa sploh ni več poročil. Celo vrli mladinci i* Sem* petna imajo svoje muhe. Ko so v nedeljo osvojili prvenstvo v odbojki, so io popihali iz Braslovč, kliub opozorilom zastorui. ov iz :mc»tov se ne ne,ueeiTarmuko ! OTO Celk. Mladik. Žnidaršič in Koren Kočevarji so nastopili v Dolenji vasi Pred kratkim ie TVD »Partizan« iz Ko« čevja priredilo propagandni letni nastop v Dolenii vasi. ki ie oddaljena 14 km od Ko« čevja Pobudo za ta nastop ic dala društvena uprava Kočevia. ki se ie sporazumela s tamkajšnjo mladino, katera je začela gojiti odbojko. Občina v Dolenji vasi ie pravilno razumela težnjo mladine, sai ie podelila za izoradnio igrišča nailenši prostor sredi vasi. Upamo, da se bo s sodelovanjem vse mla« dine v Dolenji vasi in z razumevanjem ob* činskega tajnika tovariša Zgonca ter neka* terih predvojnih funkcionarjev tudi v tem kraju kmalu ustanovilo društvo »Partizan«. Točno ob napovedani uri ie bil zbor vseh sodelujočih iz Kočevia in iz Ribnice. Nato se je pričel razvijati spored, obsegajoč v točk. Navzoči so pokazali enostavne proste vaje za vaška društva, preskoke čez orodje, tekme v atletiki ter v odbojki. kier_ so se pomerili med seboj člani iz Kočevia m Kih* niče ter mladinci iz Kočevja in Dolenje vasi. Navzoči niso štedili s priznanjem, sai so bile proste vaje in orodna telovadba lepo izvedene. V atletiki so bili doseženi nekateri boljši rezultati, tako v skoku v višino (Kosič iz Ribnice 147 cm), kakor tudi v metu krogle (Bižal iz Kočevja 10.52). Vsega skii« pai ie nastopilo 52 pripadnikov iz Kočevia in 28 iz Ribnice, gledalcev okoli 200. katerim želimo, da bi čim prej stopili v vrste aktiv* nih telovadcev. bmole rr. PIONIRJI »PARTIZANA« IZ PREBOLDA SO OBISKALI MARŠALA TITA Preteklo nedeljo so imeli pionirji in član* štvo TVD »Partizan« Prebold društveni, izlet v Logarsko dolino. Ko so hodili! po n_asi pre* lepi gorski dolini, je med najmlajšimr na* enkrat završalo: »Tito je pri Plesmau!« To* variš Tito jih je prijazno sprejel, obdaril z bonboni in se več kot 20 minut razgovar* jal ter sprehajal z njimi po Logarski dolini. S člani uprave društva se je pogovarjal o delu »Partizana« in se Fzredno zanimal za njihove dosedanje uspehe. Najmlajši so se seveda ves čas vneto prerivali, ker je vsakdo hotel biti v neposredni bližini maršala. Da bi bil spomin na to nepričakovano srečanje še lepši, se je maršal Tito večkrat slikal z izletniki »Partizana«, k j se bodo s tem se dolga leta lahko spominjali na svoj doslej najlepši društveni felet. •• Ljubljana, 17. avg. — Danes dopoldne je bil na igrišču Krima pionirski brzoturnir v nogometu, ki ga je priredilo Športno društvo Krim v okviru svojih prireditev v čast VI. kongresa KPJ. Na turnirju so sodelovali: NK Domžale, Ilirija, Svoboda in Krim iz Ljubljane. Prireditev je bila vzorno organizirana in je bila tudi dobro obiskana. Vsa nastopajoča moštva, z izjemo Domžal, so bila zelo disciplinirana, tako da sodniki kakor tudi prireditelji niso imeli prav nobenih težav. Grajati pa je treba pionirje NK Domžale, zlasti pa še njihovega voditelja, ki so po izgubljeni tekmi z Ilirijo nešportno zapustili igrišče brez pozdrava in predali naslednjo tekmo Svobodi s 3:0 p. f. S tem niso pokazali samo nizko stopnjo športne vzgoje in discipline, ampak tudi precejšnjo stopnjo politične nezrelosti. Glavni krivec pa je bil seveda njihov voditelj, član odbora NK Domžale, ki je pionirje nagovarjal, da naj zapu-ste teren in se obenem tudi nespo-dobro izražal. Skrajni čas je že, da take ljudi odstranimo iz naših športnih organizacij. V prvi tekmi sta nastopili moštvi Svobode in Krima. Zmagal je nad-močno Krim 5:0 (2:0). Gole sta dala: Pokovec 5 in Sedej 2. Neizkušeni igralci Svobode lepo napredujejo in vse kaže, da bodo prav kmalu resen konkurent ostalim pionirskim moštvom v Ljubljani. V drugi tekmi sta Ilirija in Domžale po živahni, ostri in zanimivi igri igrala neodločeno 1:1 (1:0). Gole sla dala: Rojina za Ilirijo in Kenda za Domžale. Ker tudi podaljšek^ ni prinesel odločitve, sta obe moštvi streljali po 5 enajstmetrovk. Ilirijani ■ so bili uspešnejši in so se plasirali v finale. Pohvaliti je treba vratarja Ilirije Krištofa, ki je ubranil kar tri enajstmetrovke. Ker je moštvo Domžal odstopilo, je bila nato odigrana finalna tekma med Ilirijo in Krimom. Zmagal je Krim z rezultatom 1:0 (0:0), čepT ni prikazal ravno najboljše i' Zmagoviti gol je zabil Sedej. Dol so igrali pri Krimu: Sedej, Gabrovšek in Škraba, pri Iliri ji pa vrata i Krištof in Lauš. Sodil je Šušteršič. Končni vrstni red moštev: 1. Krim 2. Ilirija, 3. Svoboda in 4. Domžal Zmagovito moštvo Krima je nastopalo v naslednji postavi: Florjančič, Mence, Pušlar, Gabrovšek, Bohinc I.. Škraba, Valjavec, Pokovec, Sedej, Rezar in Resah S to zmago so pionirji Krima osvojili že drugi pokal v letošnjem letu ter sc obenem m r ' med najboljša pionirska moštva Sloveniji. Dule Mladinski nogometni turnir v čast III. kongresa KPJ Ljubljana. 17. avg. Včeraj popoldne sta bili na igrišču Krima odigrani dve nogometni tekmi v okviru mladinskega turnirja v čast VI. kongresa KPJ, ki ga je priredilo ŠD Krim. Najprej sta nastopili moštvi Svobode in Grafičarja. Po nezanimivi igri je zmagal Grafičar z 3:2 (1:1). Grafičar. razen nedisci* pliniranosti in nešportnega vedenja nekaterih igralcev ni pokazal prav ničesar. Sodnik Makovec je moral izključiti igralca Grafi* čarja Humarja, ki mu ie grozil in ga zmerjal z nespodobnimi izrazi. Imenovani zasluži najstrožjo kazen, ker tudi po izključitvi ni prenehal z zmerjanjem sodnika. V glavni tekmi sta se srečali kvalitetno najboljši moštvi turnirja Odred in Krim. Zmagal je zasluženo Krim z rezultatom 2:1 (1:0). ker je bil zlasti v prvem polčasu in prvi polovici drugega polčasa v izraziti premoči. Danes popoldne je bil na igrišču Krima zaključen mladinski turnir s finalnima sre* čanjima premagancev in zmagovalcev iz so* hotnih tekem. V prvi tekmi sta pomerila moči Odred in Svoboda. Zmagal je zasluženo Odred z ne* pričakovano nizkim rezultatom 2:0 (1:0). V finalni tekmi pa ie Krim visoko premagal Grafičarja z 6:1 (2:0). Končni vrstni red na turnirju je naslednji: 1. Krim. 2. Gra* fičar. 3. Odred. 4. Svoboda. Udeleženci turnirja so prejeli lepe spo$ minske diplome, zmagovito moštvo pa nokal Dule Športni iai w Siois- ISoiiilcal® Slovenske Konjice, 17. avgusta. Včc-ra; in danes je »Partizan« iz Konjic priredi-športni dan. ki se je pričel z plavalnim dvobojem »Partizan« Št. Jur : »Partizan Konjice. Zmagali so Konjicam, nekatc:. mladi tekmovalci pa so nas presenetili z dobrimi rezultati: Tehnični rezultati so tile: Člani — 100 in prosto: Bajtanovič (Št. Jurij) 1:13,8; 100 m prsno: Globočnik (Št. Jurij) 1:32,3; 5 X 100 m mešano: t Ju- rij 4:57,0; članice 50 m prsno-. Vrečko ( Jurij) 51,5; 3 X 50 m prosto: Konjice 2:08,2; mladinci 50m prsno: Humar (Konjice) 43,0; 50 m prosto: Kukovič (K.) 33,0; 50 m hrbtno: Kukovič (K.) 48,9; 3 X 50 m prosto: Konjice 2:00.0; 3X50 m mešano: Št. Jurij 2:07,1; mladinke 3X50 m prosto: Konjice 2:10.3: pionirji 50 m prs. no: Ocvirk (Š.) 48,3; 50 m prosto: Senica (K.) 44,2; pionirke 50 m prsno: Zupanc (Š.) 54,5; skoki člani: Vončina (K.) 41,40; mladinci: Slatini ek (K.) 29,20. Končno stanje točk: Slovenske Konjice 105, Šentjur 83. Danes dopoldne je bil odbojkarski turnir. Zmagale so Slovenske oKnjice pred Žrečani in Šentjurjem. Rezultati: Slovenske Konjice : Zreče 3:1; Slov. Konjice : Šentjur 3:0; Zreče : Šentjur 3:0. Opoldne je bil odigran nogometni^ turnir. Zmagala je enajsterica Slov. Konjič pred Šentjurjem in Zrečami. Oba današnja turnirja sta bila dobro organizirana. Nogometne tekme je motilo deževje, vsekakor p se lahko reče. da je športni dan v SV venskih Konjicah vsestransko dobro uspel. ^ Heric Na dirki od Jadrana do Triglava zmagal Apolonio CKoper) Koper, 17. avgusta 1952. Kolesarska dirka »Od Triglava do Jadrana«, ki jo prireja kolesarski klub Proleter iz Kopra pod pokroviteljstvom lista »Slovenski Jadran« je znova privabila najboljše jugoslovanske kolesarje, tem pa so se pridružili še dirkači iz Kopra in Trsta. Dirka je bila razdeljena v dve etapi: I. etapa Bovec—Postojna (164 km), II. etapa Postojna — Portorož — Piran — Koper (155 km). Za dirko je med primorskim prebivalstvom vladalo veliko zanimanje, ki je kljub veliki vročini vztrajalo ob cestah in bodrilo vztrajne dirkače, ki so se borili ne samo z neznosno vročino, ampak tudi proti vetru. Velike preglavice so delali tekmovalcem hudi vzponi, še bolj pa slabe ceste in številne okvare. Zato tudi rezultati niso najboljši, vendar pa doseženi uspehi pričajo o dobri kvaliteti naših dirkačev. V prvi etapi so tekmovalci, ki jih je bilo na startu okrog 30, vozili do Solkana skoraj strnjeno, tu pa se je odtigal od glavne skupine Perne, ki so se mu pridružili Apolonio, Ročic in Rinaldi, ki so vozili vso prvo etapo skupno in tudi skupno prispeli na cilj v Postojni. Prva etapa je bila še posebno naporna, predvsem zaradi slabih cest in težkih vzponov od Rihenberga do Sežane. Tekmovalce je močno ovirala silna vročina, saj je bilo ponekod tudi nad 50°, poleg tega pa še mnogoštevilne okvare. Za drugo etapo je startalo 30 tekmovalcev. Takoj v začetku so se odtrgali in pobegnili Apolonio, Ročic, Brajnik in Gosarič. Vozili so skupno vse do Podgrada. Tu je Gosarič zaostal, Apolonio in Ročic pa sta vozila naprej. Pri Portorožu je :“''1 imel Perne Vinko Ročic okvaro, tako da ga je prehitel Brajnik, ki se je v drugi etapi boljše plasiral. Ostali tekmovalci so imeli številne okvare. Zato je bila drugi dan formirana posebna tolažilna skupina, tako da so mogli tudi »defekt-neži« pokazati svoje znanje. Tehnični re—lltati so naslednji: I. etapa: 1. Perne Vinko (Slovenija I) 4:55.55, 2. Apolonio Bruno (Pro-leter Koper) 4:55.55, 3. Ročic Vid (Hrvatska) 4:55.55, 4. Rinaldi Valter (Trst) 4:55.55, 5. Mičič D juro (Srbija) 4:37.45, 6. Polak Srečko (Slovenija I) 4:58.03, 7. Lončarič Peter (Proleter Koper) 6:03.0, 8. Brajnik Oresto (Proleter Koper) 5:03.04, 9. Golič Ahmed (BiH) 5:06.03, 10. Blažim Stane (Slovenija II) 5:09.22. Ekipni plasma: T. Proleter Koper (Apol., Lončarič. Brajnik) 15:01.59, Službene vesti Obvestilo Vsem društvom »Partizan«, ki so dobila investicijsko pomoč, sporočamo sklep I. O. »Partizana« z dne 14. t. m., da morajo takoj poslati zahtevana poročila in tehnične doku* mentacije, v kolikor to še niso izvršila, in da vsa društva ‘■akoj začnejo s predvidenimi deli in začetek dela sporočijo Gradbenemu odboru Zveze. Vsem društvom, ki ne bodo do 1. septembra 1952 začela s popravili sv o* jih domov, bo odvzeta že odobrena _ investi* cijska pomoč oziroma jim bodo preklicana že rezervirana sredstva. Ponovno opozarjamo, da vsa društva, ki so dobila nakazano inve* sticijsko pomoč, sama izplačujejo račune, katere pa morajo člani gradbenega odbora društva overoviti in nato plačane račune predložiti Gradbenemu odboru Zveze. »Partizan« Zveza za telesno vzgojo v Sloveniji. Vaditeljski tečaj celjskega okrožja Okrožni odbor »Partizan« Celje bo organi? zimi od 24. VIII. do 7. II. t. 1. vaditeljski tečaj za moške in ženske v gozdni šoli pri Mozirju za društva »Partizan« celjskega okrožja. Prijave je poslati na OTO Celic do 21. t. m.! SPORED KVALIFIKACIJSKIH TEKEM ZA VSTOP V REPUBLIŠKO LIGO L KOLO 24. Vlil. 1952 Železničar (Gorica) : Izola. Služb. Črv. Prvak Mar. pozv. : Postojna. Služb- Novšak. Tekmi se pričneta ob 16.50 uri. Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Ot-jNjvv.*eopg* Igor Prešern. — Ureu* n’Mve in uprava v L j d 1)1 tani. I ikozarjeva tti. — pt>S:oi 8tcv. 37?. — Telefonske šte* vtike med tednom 23*8.5 in 50*09, ob nedeljah pa n*$4 do in 35*58. 3**63. 26*23 - Če* kovni račun uprave 5t. 602*90331*0. — Celo* lema naročnina zttrša d*n (00. za I. polletje dtn za II oolietje din 200. 2. Slovenija I (Perne. Polak, Pod-milščak) 15:08.58, 3. Hrvatska (Ročic, Čelesnik, Gosarič) 15:18.15. II. etapa: 1. Apolonio Bruno (Proleter Koper) 4:58.55, 2. Brajnik Oresto (Proleter Koper) 5:00.8, 3. Mičič D juro (Srbija) 5:00.9, 4. Gosarič Ivann (Hrvatska) 5:01.00, 5. Ročic Vid (Hrvatska) 5:03:16, 6. Matichio Guiseppe (Pula) 5:06..56, 7. Perne Vinko (Slovenija I) 5:07.15, 8. Luglio Guiseppe (Trst) 5:07.14, 9. Sclausero Memorino (Trst) 5:08.10, 10. Podmil-ščak Franc (Slovenija I) 5:08.54. V II. etapi so startali tudi tisti dirkalci, ki so prvi dan zaradi defektov odstopili, to je bila tako ime- Perne na četrtem mesta novana tolažilna skupina, v kateri so bili: 1. Rozman Oskar (Slovenija I) 5:12.56, 2. Panič Milan (Srbija) 5:14.40, 3. Kostič Mica (Srb.) 5:14.40. Skupni plasma: 1. Apolonio Bruno (Proleter Koper) 9:54.50, 2. Mičič Ži-vorad (Srbija) 9:57.54, 3. Kočič Vid (Hrvatska) 9:59.11, 4. Perne Vinko (Slovenija I) 10:03.08, 5. Brajnik Oresto (Proleter Koper) 10:03.12, 6. Gosarič Ivan (Hrvatska) 10:12.30, 7. Polak Srečko (Slovenija I) 10:13.03, 8. Matichio Guiseppe (Pula) 10:16.18, 9. Lončarič Peter (Proleter Koper) 10:17.40, 10. Lusrlio Giacomo (Trst) 10:18.44. Skupni ekipni plasma: 1. Proleter Koper (Apolonio, Brajnik, Lončarič) 30:15.42. 2. Slovenija I (Perne, Polak, Podmllščak) 30:39.45. Ostale ekipe so zaradi številnih okvar odstopile. Škof jedbsisiv© iz Calaovca zmec| 2. Belšak (O) 50.9, 3. Zupančič ($ 51.1 — 4X100 m: 1. Kladivar 44V. Danes so se košarkarji A5K in Proleterja. te tekme je odvisno, če bo -L . Žrebanje 33. kola "Držav»e loterije spet v Sloveniji V avgustu bomo imeli žrebanje srečk R klonjena. Ker bo drugo, t. j. glavno rrciyX soboto, 23. avgusta ob 17. uri na nicah, Vam priporočamo, da se istega no udeležite z uporabo nedeljskih v0?L$ kart. Vsakemu bo dana možnost prePrlt-l|6* se, da pri žrebanju niso možne nobene pravilnosti, še manj pa sleparije, kajti jo dobitke po 100.000 dinarjev in premija k1- izžrebali igralci sami. Ni zgolj slučaj, da se o državni !<& povsod mnogo govori, na cestah, v v javnih lokalih itd. Posebno v dnevih —--1---: ------------ •- ' • *- liaiD žrebanjem je mnogo pričakovanja in H j" je nja. Kako tudi ne? V zadnjih mesecih.-v Sloveniji kar precej premij-, .Ui “jm>; bilo Slov. Javornik, Gornja Radgona, Ljubljana, pa spet Maribor, Jcssnics 1 ^ To daje človeku misliti: »Zakaj pa S bi ravno meni kaj takega pripetilo • efi srečko, ki stane 100 dinarjev (poloviefl*. v, din) imaš upanje, da dobiš 500.000 dinarJ Kdo si ne bi kaj takega želel? .£rt Vsak igralec ap mora poznati tudi v žrebanja, ki je vsak mesec 18. in drugem kraju Pri prvem žrebanju sta V;, žrebani 2 premiji — 400.000 in 200.000 7 narjev, 5 dobitke v po 100.000 dinarieV'jLi* dobitkov po 50 000 dinarjev ter rnnonZ0^ n()() hitkov po 20.000, 10.050, 5.000, 3.000, ^ in 100 dinarjev. Pri dnigem žrebanju Pa rji, izžrebani premiji po 50u.Q0O in 250.000 up() pet dobitkov po 100.000, deset dobitke'' ^ 0.000, :n 50.000 ter mnogo dobitkov 5.000, 3.000. 2.000, 1.000, 500, 400, 3W , 100 dinarjev Vsaka četrta srečka 2!adanv'j^ sreče« vsak mesec drugam, večina igralcev na -x‘ je sum tudi na je. bi s srečko na Gorenjske' V-L. L -- X\ JLVV Ul. JL. LVlCtUI v CU. j 2. Železničar Ljubljana 45.0, 3. Odi*ea 45.3. v Zrenj a 11 in u sre^j igral v finalu med prvo četveri^ v državi. Do zaključka redakcije ; nismo prejeli vesti o izidu srečajU^ žavne loterije spet v Sloveniji in sicer L t. m, v Kranju, 23. pa na Jesenicah. tokrat bo izplačano 53.600.000 dinarjev - ■. nim dobitnikom, ki niso izgubili up ga' če jim mogoče doslej sreča ni bil*. - -rij* dobitki, se takoj po drugem žrebanj1 ti plačujejo brez najmanjšega odbitka. \ ue* je tudi treba, da dobitki, ki so bili 1 ^ bani pri prvem žrerttnju, igrajo tudi v 9, gcm žrebanju in da je določenih tuu , tolažilnih dobitkov po 10.000 Te oo 0A srečke, ki so za 1 večje ali manj*6 številk, ki so zadele premije. , ,;vn° Izkušnja je pokazala, da daje koleK igranje mnogo več upanja na dobitke. . skupine od 5 do 10 oseb kupijo neka’ ^ setin srečk s končnimi številkami od ,u ^ 9, kar daje zagotovilo, da bo neka’ detkov sigurno izžrebanih. . ^e* Zanimanje za Državno loterijo je seča do meseca večja. Ker potujejo a lastne oči prepriča najmanjše zlorabe Pr . . .1 neutemeljen. Ze izžrebajo gledalci sami največje °o —-1*:--------- - ^ato naj L.aV£i%* potrjuje gornjo trditev. Zato naj v .a K ne bo nobenega športnika v Si°venu>» 7 ' * žepu čakal na izid žreba