Slovenska pediatrija 2022 | 185 Pregledni članek / Review article Prehrana doječe matere Nutrition during breastfeeding Izvleček Materino mleko je najbolj primerna hrana za novorojenčka, ki otroku omogoča ustrezno rast in razvoj. Svetovna zdravstve- na organizacija in Sklad Združenih narodov za otroke (Uni - cef) priporočata prvi podoj v prvi uri življenja, nato izključno dojenje do dopolnjenega 6. meseca starosti in nadaljevanje dojenja vsaj do dopolnjenega drugega leta starosti in za tem do tedaj, ko to želita doječa mati in otrok. Materino mleko se v prvih mesecih otrokovega življenja neprestano spreminja in pokrije vse njegove prehranske potrebe. Poleg življenjske - ga sloga matere na sestavo mleka vplivata tudi njena prehra- na in prehransko stanje, zato je priporočljivo, da doječa mati med dojenjem dosledno upošteva načela pestre in uravno- težene prehrane. Ključne besede: dojenje, novorojenček, materino mleko, žensko mleko, prehrana, makrohranila, mikrohranila. Abstract Breast milk is the most suitable food for a newborn baby, enabling it to grow and develop appropriately. The World Health Organisation and the United Nations Internation- al Children's Emergency Fund (UNICEF) recommend that a baby be breastfed for the first time within the first hour of life, then exclusively breastfed for 6 months, then continued breastfeeding for at least 2 years, and then for as long as the breastfeeding mother and child wish. Breast milk is constant- ly changing during the first few months of a baby's life and meets all his/her nutritional needs. In addition to the moth- er's lifestyle, the composition of the milk is also influenced by the mother's diet, so the breastfeeding mother should follow a healthy and balanced diet during breastfeeding. Key words: breastfeeding, newborn, breast milk, human milk, nutrition, macronutrients, micronutrients. Neža Lipovec, Kaja Kranjc, Evgen Benedik Slovenska pediatrija 4/2022.indd 185 21/12/2022 21:26 186 | Slovenska pediatrija 2022; 29(4) Uvod Materino mleko je najbolj primerna hra - na za dojenčka. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) priporočata prvi podoj v prvi uri novorojenčkovega življenja, izključno dojenje do dopolnje- nega 6. meseca starosti in nadaljevanje dojenja vsaj do dopolnjenega drugega leta starosti in za tem do tedaj, ko to želita doječa mati in otrok (1). Dojenje ima za novorojenčka številne koris- ti, saj preprečuje razvoj alergijskih in avtoimunskih bolezni, spodbuja razvoj črevesne mikrobiote in sluznice preba- vil ter ugodno vpliva na razvoj imunske- ga sistema, s čimer otroka varuje pred okužbami in preprečuje nastanek debe- losti (2,3). Izključno dojenje prvih šest mesecev dojenčkovega življenja vpliva tudi na zdravje matere, saj dokazano zmanjšuje tveganje nekaterih rakavih bolezni in presnovnih zapletov, pripo- more k izgubi telesne mase po porodu, s p o d b u j a k r č e n j e m a t e r n i c e i n p r e - prečuje ovulacijo (4). Med dojenjem se začne pri materi sproščati hormon oksi - tocin, ki zmanjša raven stresa. Dojenje tako umirja mater in otroka ter med njima gradi globoko čustveno vez (1). Poleg tega je tudi trajnostni način pre- hranjevanja dojenčka, saj se ne onesna- žuje okolja. Materino mleko je za novorojenčka energijsko in hranilno zadostno. Vse- buje vse hranilne snovi, ki jih dojenček potrebuje v prvih šestih mesecih živ - ljenja, vključno z maščobami, ogljiko- vimi hidrati, beljakovinami, vitamini, minerali in vodo, in je lahko prebavlji- vo (1). Ker na sestavo materinega mle- ka lahko vplivata materino prehransko stanje in njene prehranske navade je pomembno, da ženska med dojenjem dosledno upošteva načela pestre in uravnotežene prehrane (5,6). Prehrana Ženske med nosečnostjo pridobijo telesno maso, ki v času dojenja pred- stavlja »zaloge« za tvorbo mleka ustre - zne hranilne sestave. Shujševalne ali druge medicinsko nepredpisane diete zato v času dojenja strogo odsvetuje- mo. Vsakršne omejitve v prehrani, tako energijske kot hranilne, lahko namreč hitro povzročijo pomanjkanje posa- meznih hranil, kar ogroža materino in otrokovo zdravje. Namesto diet moramo upoštevati načela pestre in uravnotežene prehrane. Z ustreznim energijskim vnosom, vnosom hranilno bogatih živil ter redno in zmerno teles- no dejavnostjo doječa mati postopno doseže telesno maso, ki jo je imela pred zanositvijo, ter hkrati ohranja svoje in dojenčkovo zdravje (7,8). Poleg prehrane na tvorjenje mleka pomembno vplivajo tudi drugi dejavni- ki, kot so pravilna tehnika dojenja, pogo- sto praznjenje obeh dojk (zlasti v prvih tednih dojenja), dovolj počitka, umirje- nost in zadostno uživanje tekočin (9). Energija Za doječo mater je pomembno, da pre- hrano prilagodi povečanim potrebam po energiji in hranilih, kar je mogoče z vpeljavo dodatnih, enakomerno raz- porejenih obrokov čez dan (8). V času izključnega dojenja otroka (prvih šest mesecev) mati v povprečju dnevno pro - izvede 750 ml mleka, ki vsebuje približ - no 500 kcal. Del energije (150 kcal/dan) izvira iz materinih zalog, ki so nastale med nosečnostjo, preostali del energije (375 kcal/dan) pa zagotavlja materina prehrana. Priporočen energijski vnos za doječe matere zato znaša 2.300– 2.500 kcal/dan, za matere dvojčkov pa 2.600– 3.000 kcal/dan (10). Makrohranila Ogljikovi hidrati Ogljikovi hidrati naj predstavljajo pri- bližno 55 % dnevnega energijskega vnosa. Doječim ženskam priporočamo uživanje sestavljenih ogljikovih hidra- tov, ki se nahajajo zlasti v neoluščenih žitih in žitnih izdelkih, polnovrednih testeninah ter v neoluščenem rižu in stročnicah. Sestavljeni ogljikovi hidrati vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin, ki zagotavljajo počasnejši dvig koncentracije glukoze v krvi in daljši občutek sitosti. Enostav- nih ogljikovih hidratov (npr. sladkorja in sladkih živil in pijač ter izdelkov iz bele moke) naj bi bilo v prehrani doje- če matere čim manj (8,11). Beljakovine V času dojenja se potrebe po beljako- vinah povečajo na 1,2 g beljakovin/ kg telesne mase na dan oz. za 2 g na dan na 100 ml izločenega mleka (12). Zadosten vnos kakovostnih beljakovin je v prehrani doječe matere izjemno pomemben, saj so beljakovine nujno po t r e b n e za u st r ez n o ra st i n ra zv o j otroka ter sodelujejo pri izgradnji in delovanju mišičnega tkiva in imun- skem odzivu (5). Beljakovine so priso- tne v živilih živalskega in rastlinskega izvora. V uravnoteženi prehrani pripo- ročamo kombiniranje obeh virov. Med kakovostne vire beljakovin živalskega izvora uvrščamo morske in sladkovod- ne ribe, pusto meso (perutnina), rde - če meso (govedina, teletina, svinjina, jagnjetina, ovčetina, kozje in konjsko meso) ter jajca, mleko in mlečne izdel- ke. Stročnice (čičerika, fižol, leča, soja), izdelki iz stročnic (tofu) in oreški so dobri viri beljakovin rastlinskega izvo- ra (8,13,14). Maščobe P o t r e b e p o m a š č o b a h s e m e d d o j e - njem ne povečajo in naj predstavljajo 30 % dnevnega energijskega vnosa (12). Maščobne kisline v materinem mleku največ prispevajo k njegovi energijski vrednosti, hkrati pa so tudi najbolj spre- menljiva sestavina, ki odraža materino prehrano in njeno prehransko stanje (15). V prehrani doječih mater naj prevla- dujejo olja rastlinskega izvora (oljčno, laneno, orehovo, ogrščično) ter različna semena in oreški, ki so vir večkrat nena - sičenih, tudi esencialnih maščobnih kislin. V živilih živalskega izvora (slanina, maslo, svinjska mast, ipd.) ter v palmo- vi in kokosovi maščobi se nahaja veliko Slovenska pediatrija 4/2022.indd 186 21/12/2022 21:26 Slovenska pediatrija 2022 | 187 nasičenih maščob, ki naj bi jih bilo v pre - hrani čim manj. Pri izbiri mesa in mleč- nih izdelkov priporočamo izdelke z manj maščobami. Svetujemo tudi izogibanje ocvrtim živilom (8,11). Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline Dvakrat tedensko naj bi doječa mati zaužila manjše mastne morske ribe (sar - dele, sardon, girice, skuša, cipelj, orada itd.), ki vsebujejo dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, zna- ne tudi kot omega-3 maščobne kisline (tj. dokozaheksaenojska kislina – DHK in eikozapentaenojska kislina – EPK). Omenjeni maščobni kislini sta izjemno pomembni za dojenčkov psihomotorič- ni razvoj in rast ter za razvoj ostrine vida (15). Če doječa mati rib ne uživa redno, priporočamo dodajanje prehranskih dopolnil z vsaj 200 mg DHK na dan (12). Tekočina Potreba po tekočini se med dojenjem poveča na 2,5–3 litre na dan. V pole - tnih mesecih in ob intenzivnem pote- nju so potrebe po tekočini še nekoliko večje. Najprimernejše tekočine za žejo so (mineralna) voda in nesladkan čaj (8,11). Mikrohranila Vitamini in minerali so za organizem esencialne organske snovi in imajo v telesu posebno biokemijsko vlogo. Med dojenjem se potrebe po nekate- rih mikrohranilih povečajo, a jih lahko v večini zagotovimo z uravnoteženo in s hranili bogato prehrano. Koncentra- cija nekaterih mikrohranil v materinem mleku ni odvisna samo od prehranske- ga vnosa, ampak tudi od zalog v mate- rinem telesu. Pomanjkanje zalog pri materi in nezadosten vnos s prehrano lahko povzročita tudi njihovo pomanj- kanje v materinem mleku (16,17). Posebno pozornost mora doječa mati nameniti mineralom, kot so kalcij, jod in železo, vitamin D (predvsem v jesensko-zimskem času) in vitamin B 12 , če ne uživa živil živalskega izvora (veganski način prehranjevanja). Kalcij Pomanjkanje kalcija se pojavi zlasti pri ženskah, ki ne uživajo dovolj mle- ka in mlečnih izdelkov. Kalcij je izje- mno pomembna sestavina materinega mleka, saj sodeluje pri tvorbi kosti in zob novorojenčka. Poleg odločilnega pomena pri tvorbi kosti in zob je kalcij bistven tudi za krčenje mišic, integrite- to membran in strjevanje krvi (18). Če ženska med dojenjem ne uživa dovolj kalcija, ga telo črpa iz njenih zalog, kar se lahko kasneje odraža v manjši mine- ralno-kostni gostoti. Najboljši prehran- ski viri kalcija so mleko in mlečni izdelki ter majhne ribice, ki jih lahko zaužijemo s kostmi (11). Dnevni priporočeni vnos kalcija za doječe matere je 1.000 mg (12). Jod Jod ima pomembno vlogo pri razvo- ju otrok ovih možganov in je sestav - ni del ščitničnih hormonov. Materina prehrana in prehranjenost z jodom pomembno vplivata na vsebnost joda v mleku (18). Po priporočilih za dnev- ni vnos joda pri doječih materah se ta s 180–200 μg joda/dan poveča na 260 μg joda/dan (12), kar lahko dosežemo z uporabo jodirane kuhinjske soli in uži- vanjem majhnih mastnih morskih rib vsaj dvakrat na teden (11). Železo Potrebe po železu so med dojenjem zmerno povečane in odvisne pred- vsem od tega, ali ima doječa mati že menstruacijo (11). Zaradi neizogibnih izgub zalog železa med nosečnostjo in porodom priporočamo, da poskrbi za zadostne zaloge že pred nosečnostjo. Za zdrave odrasle ženske priporoča- mo vnos 10–15 mg železa/dan in med nosečnostjo 30 mg železa/dan, doječa mati pa naj dnevno zaužije 20 mg železa (12). Živila, bogata z železom, so meso, ribe, jajčni rumenjak ter polnozrnata žita in stročnice. Upoštevati moramo, da se bolje absorbira železo živalske - ga izvora (hemsko železo), medtem ko absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora (nehemsko železo) izboljšamo s hkratnim uživanjem živil, bogatih z vita- minom C (npr. paprika, zelje) (11). Vitamin D Vitamin D se sintetizira ob izpostavlje- nosti ultravijoličnemu sevanju valovne dolžine B (UVB) v koži iz holesterola. Primarna naloga vitamina D je stimu- lacija črevesne absorpcije kalcija in fosforja v tankem črevesu ter s tem ohranjanje zdravih kosti in zob. Med drugim ima vitamin D tudi pomembno vlogo pri delovanju imunskega siste- ma. Najzanesljivejši vir vitamina D je endogeno nastajanje v koži, a le med mesecem majem in septembrom (na območjih nad 40 stopinjami zemljepi- sne širine, kamor sodi tudi Slovenija). V tem času se z zadostno izpostavlje- nostjo sončni svetlobi (15 min/dan) v dopoldanskem ali popoldanskem času tvori dovolj vitamina D. Od oktobra do aprila svetujemo uživanje prehranskih dopolnil z vitaminom D. Vitamin D vse- bujejo tudi nekatera živila, predvsem ribje olje, mastne morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, mas- lo in z vitaminom D obogatena živila (npr. rastlinski napitki, mleko), a dnev- nih potreb po vitaminu D samo z uži- vanjem omenjenih živil doječa mati ne more pokriti (19). Zato glede na sloven - ska priporočila svetujemo dodajanje vitamina D doječim materam, in sicer 800 mednarodnih enot (ME) na dan (20 μg vitamina D/dan) (12). Novorojenč- ki ustrezno prehranjenih mater ima- jo ob rojstvu zaloge vitamina D, ki se izpraznijo v približno dveh mesecih po rojstvu. Vsebnost vitamina D v ženskem mleku je neposredno povezana z mate- rinim prehranskim vnosom vitamina D in izpostavljenostjo soncu (19–22). Vitamin B 12 Vitamin B 12 je v ženskem mleku v glav- nem prisoten kot metilkobalamin in 5ʹ-deoksiadenozilkobalamin. Te spo- jine so esencialni kofaktorji za mnoge Slovenska pediatrija 4/2022.indd 187 21/12/2022 21:26 188 | Slovenska pediatrija 2022; 29(4) biokemijske procese, ki potekajo v celi - cah. Potrebni so za delovanje encima metionin sintaze, ki pretvarja homoci- stein v metionin, za nastanek sukcinil- koencima A iz metilmalonil-koencima A in za sintezo deoksiribonukleinske kisline (DNK) (23). Dnevne potrebe po vitaminu B 12 se med dojenjem poveča- jo s 4 μg na 5,5 μg (24). Vitamin B 12 se naravno nahaja samo v živilih živalske- ga izvora (npr. meso, ribe, jajca, mleko, sir), zato dodajanje vitamina B 12 v obliki prehranskega dopolnila priporočamo predvsem doječim materam, ki se pre- hranjujejo vegetarijansko ali vegansko (16,25,26). Omenjene alternativne nači- ne prehranjevanja sicer med dojenjem odsvetujemo (11). Pestra in uravnotežena prehrana Priporočamo, da so obroki doječe ma - te re enakomerno razporejeni čez dan, poleg glavnih obrokov (zajtrk, kosilo in večerja) pa naj zaužije tudi dva do tri vmesne obroke. Na tak način bo zago- tovila enakomerno oskrbo s hranili in se hkrati izognila pretiranima občutko- ma lakote in sitosti (7,8,27). Doječa mati naj posega po sezonskih, lokalnih in svežih živilih. V prehrano naj redno vključuje vse skupine živil, tj. zelenjavo in sadje, sestavljene ogljiko- ve hidrate, kakovostne beljakovine in kakovostne maščobe. Zelenjava in/ali sadje naj bosta prisotna v vseh obro- kih. Tako bo doječa mati poskrbela za zadostno količino zaužitih vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin. Zele- njavo in sadje lahko zaužije v sveži in kuhani obliki (8). Druga priporočila Diete in telesna dejavnost Shujševalne diete takoj po porodu odsvetujemo. Priporočamo zmer- no izgubljanje pridobljene telesne mase, saj prehitra izguba lahko vodi v pomanjkanje hranil, kar ogroža mate- rino in otrokovo zdravje. Namesto diet moramo dosledno upoštevati načela pestre in uravnotežene prehrane (8,11). Zmerna telesna dejavnost je med doje- njem zaželena, saj koristi splošnemu zdravju ženske. V poporodnem obdob- ju izboljša razpoloženje doječe mate- re in zmanjša morebitne simptome poporodne depresije. Zmerna telesna dejavnost v kombinaciji z uravnoteže- no prehrano in dojenjem pomaga pri postopni izgubi telesne mase (28). Kofein, alkohol in nikotin Živila in tekočine, ki vsebujejo kofe- in (kava, pravi čaj, čokolada, nekatera zdravila, nekatere brezalkoholne pija- če in energijske pijače), naj doječa mati uživa v zmernih količinah. Ker kofe- in prehaja v materino mleko, se lahko pri velikem vnosu kofeina pri otroku pojavita nemir in nespečnost. Doječe matere naj dnevni vnos kofeina omeji- jo na 200 mg, še bolje pa je, da napitke s kofeinom zamenjajo z brezkofeinski- mi (29,30). Učinki uživanja alkohola med dojenjem so kompleksni in odvisni od vzorca materinega pitja. Pitje alkoholnih pijač med dojenjem strogo odsvetujemo, saj etanol prehaja iz krvi v materino mleko. Izsledki nekaterih raziskav kažejo, da lahko že ena merica alkohola dnevno negativno vpliva na razvoj motoričnih in umskih sposobnosti otroka, alkohol pa tudi zmanjšuje količino proizvede- nega mleka in spremeni njegov okus, kar lahko vpliva na dojenčkov tek in zmanjšuje željo po dojenju (31,32). Če se mati odloči, da bo v času dojenja ob posebni priložnosti kljub tveganju posegla po alkoholni pijači, naj bo izje- mno pozorna na zaužito količino ter na čas med pitjem in dojenjem, saj bo na tak način preprečila morebitno škodo, ki jo lahko pri dojenem otroku povzro- či alkohol. Med zaužitjem ene merice alkoholne pijače in dojenjem naj mine- jo vsaj 2–3 ure (33). Tudi nikotin, tako kot kofein in alkohol, prehaja v materino mleko, zmanjša nje- govo sintezo ter vpliva na spremembo okusa in sestavo materinega mleka. Ocenjujejo, da je vsebnost maščobe v mleku doječih žensk, ki kadijo, nižja za kar 19–26 %. Pri kadilkah so poleg manjše vsebnosti maščob opazili tudi zmanjšan prenos dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin v materi- no mleko, med njimi tudi DHK, ki je izje - mno pomembna za razvoj očesnega ozadja in možganov dojenčka (32). Wini- arska (34) v raziskavi poroča, da imajo ženske, ki kadijo, v mleku več težkih kovin. Zaskrbljujoča je predvsem pri- sotnost kadmija, saj poslabša presnovo mikroelementov, kot so baker, železo, magnezij, selen in cink. Pomanjkanje omenjenih elementov lahko povzroči zaostanek v mentalnem in telesnem razvoju otroka. Doječe matere naj zato ne kadijo niti aktivno niti pasivno (11). Zaključek Materino mleko je za novorojenčka najprimernejša hrana in v prvih šestih mesecih pokriva vse njegove prehran- ske potrebe. Ker na hranilno sestavo materinega mleka vplivajo materin življenjski slog ter njena prehrana in prehransko stanje, je pomembno, da mati sledi smernicam uravnoteženega prehranjevanja za doječe matere. Urav- notežena prehrana in zdrav življenjski slog sta ključna elementa, ki vplivata na rast in razvoj otroka, zato sta dol- goročna naložba, s katero otroku že od vsega začetka zagotovimo optimalne pogoje ter omogočimo najboljše raz- mere za dolgo in zdravo življenje. Literatura 1. World Health Organization. Infant and Young Child Feeding: Model Chapter for Textbooks for Medical Stu - dents and Allied Health Professionals. Geneva, World Health Organization; 2009. 2. Eidelman AI, Schanler RJ. Breastfeeding and the use of human milk. Pediatrics 2012; 129(3): 827–41. 3. Dosegljivo na: https://www.who.int/health-topics/ breastfeeding#tab=tab_1. 4. Dieterich CM, Felice JP, O’Sullivan E, Rasmussen KM. Breastfeeding and health outcomes for the moth- er-infant dyad. Pediatr Clin North Am 2013; 60(1): 31–48. 5. Chu DM, Meyer KM, Prince AL, Aagaard KM. Impact of maternal nutrition in pregnancy and lactation on offspring gut microbial composition and function. Gut Microbes 2017; 8(2): 457–70. 6. Segura SA, Ansótegui JA, Díaz-Gómez NM. The importance of maternal nutrition during breastfeed - Slovenska pediatrija 4/2022.indd 188 21/12/2022 21:26 Slovenska pediatrija 2022 | 189 ing: Do breastfeeding mothers need nutritional sup - plements? An. Pediatría (English Ed.) 2016; 84(6): 347. e1-3 47.e7 7. Fidler Mis N, Širca Čampa A. Prehrana doječih mater: nova spoznanja in priporočila - Zbornik preda- vanj. Celje: Splošna bolnišnica 2004: 109–18. 8. Fajdiga Turk V, Blaznik U. Prehrana mladostnic ter žensk v rodnem obdobju, nosečnic in doječih mater. In: Drglin Z, Pucelj V, Mihevc Ponikvar B, Tomšič S, Renar I, Broder M, Dravec S, eds. Priprava na porod in starševstvo. Nasveti in pogovori o dojenčku. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018: 14–23. 9. Marangoni F, Cetin I, Verduci E, Canzone G, Gio- vannini M, Scollo P, et al. Maternal Diet and Nutrient Requirements in Pregnancy and Breastfeeding. An Ital - ian Consensus Document. Nutrients 2016; 8(10): 629. 10. Cervera P, Ngo J. Dietary guidelines for the breast-feeding woman. Public Health Nutr 2001; 4(6a): 1357–62. 11. Fidler Mis N. Dojenje in prehrana doječe matere. Ljubljana: Pediatrična klinika, Oddelek za neonatologi- jo; 2011. 12. NIJZ. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil - Tabelarična priporočila za otroke (od 1. leta starosti naprej), mladostnike, odrasle, starejše odrasle, nosečnice ter doječe matere. Dopolnjena izdaja. 2020; 10. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/files/ uploaded/referencne_vrednosti_2020_3_2.pdf. 13. Dosegljivo na: https://zdaj.net/wp-content/ uploads/2021/02/Prehrana-dojece-matere.pdf. 14. Dosegljivo na: https://www.prehrana.si/ moja-prehrana/nosecnice-in-dojece-matere. 15. Antonakou A, Skenderi KP, Chiou A, Anastasiou CA, Bakoula C, Matalas AL. Breast milk fat concentra- tion and fatty acid pattern during the first six months in exclusively breastfeeding Greek women. Eur J Nutr 2013; 52(3): 963–73. 16. Koletzko B, Godfrey KM, Poston L, Szajewska H, Van Goudoever JB, De Waard M, et al. Nutrition during pregnancy, lactation and early childhood and its impli- cations for maternal and long-term child health: The early nutrition project recommendations. Ann Nutr Metab 2019; 74(2): 93–106. 17. Morrison JL, Regnault TRH. Nutrition in pregnan- cy: Optimising maternal diet and fetal adaptations to altered nutrient supply. Nutrients 2016; 8(6): 3–7. 18. Bates CJ, Prentice A. Breast milk as a source of vitamins, essential minerals and trace elements. Clin Pharmacol Ther 1994; 62(1–2): 193–220. 19. Benedik E. Sources of vitamin D. Int J Vitam Nutr Res 2018; 92(2): 118–25. 20. Hribar M, Benedik E, Gregorič M, Blaznik U, Kukec A, Hristov H, et al. A systematic review of vitamin D status and dietary intake in various Slovenian popula- tions. Zdr Varst 2022; 61(1): 55–72. 21. Velkavrh M, Paro-Panjan D, Benedik E, Fidler Mis N, Godnov U, Soltirovska Salamon A. The influence of maternal levels of vitamin d and adiponectin on anthropometrical measures and bone health in off- spring. Macedonian Academy of Sciences and Arts, Section of Biological and Medical Sciences 2019; 40(3): 91–8. 22. Benedik E, Fidler Mis N. New recommendations for vitamin D intake. Zdrav Vestn 2013; 82 Suppl 1: 145–51. 23. Allen LH, Hampel D. Water-soluble vitamins in human milk factors affecting their concentration and their physiological significance. Nestle Nutr Inst Work- shop Ser 2019; 90: 69–81. 24. Delovna skupina za pripravo D-A-CH referenčnih vrednosti za vnos hranil. Referenčne vrednosti za vnos hranil (prevod iz nemškega jezika). Ljubljana: Ministrst - vo za zdravje 2004; 1–25. 25. Benedik E, Fidler Mis N. Praktična navodila za preh - rano vegetarijanskih nosečnic in vitamin D. Nova pri - poročila - kontracepcija, porod in prehrana dojenčka: zbornik predavanj z recenzijo. Ljubljana: Zbornica zdra - vstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester – babic, 2012: 13 str. 26. Orel R, Sedmak M, Fidler Mis N. Vegetarijanska prehrana pri otrocih – praktična navodila. Zdrav Vestn 2014; 83: 169–81. 27. Willi S, Stamm L, Aldakak L, Staub K, Rühli F, Bend - er N. National guidelines on nutrient reference values for the healthy adult population and for pregnant or lactating women are based on heterogeneous sources of evidence: review of guidelines. Nutr Rev. 2021; 79(4): 462–78. 28. Nguyen PTH, Binns CW, Nguyen CL, Van Ha AV, Chu KT, Duong DV, et al. Physical Activity During Pregnancy is Associated with Improved Breastfeeding Outcomes: A Prospective Cohort Study. Int J Environ Res Public Health 2019; 16(10): 1740. 29. McCreedy A, Bird S, Brown L, Shaw-Stewart J, Chen Y. Effects of maternal caffeine consumption on the breastfed child: a systematic review. Swiss Med Wkly. 2018; 148:w14665. 30. Wilson J, Tay R, McCormack C, Allsop S, Najman J, Burns L, et al. Alcohol consumption by breastfeeding mothers: Frequency, correlates and infant outcomes. Drug Alcohol Rev 2017; 36(5): 667–76. 31. Gibson L, Porter M. Drinking or Smoking While Breastfeeding and Later Academic Outcomes in Chil- dren. Nutrients 2020; 12(3): 829. 32. Napierala M, Mazela J, Merritt T A, Florek E. Tobac - co smoking and breastfeeding: Effect on the lactation process, breast milk composition and infant develop- ment. A critical review. Environ Res 2016; 151: 321–38. 33. Wilson J, Yang Tay R, McCormack C, Allsop S, Najman J, Burns L, et al. Alcohol consumption by breastfeeding mothers: Frequency, correlates and infant outcomes. Drug Alcohol Rev 2017; 36(5), 667–76. 34. Winiarska-Mieczan, A. Cadmium, lead, copper and zinc in breast milk in Poland. Biol Trace Elem Res 2014; 157, 36–44. asist. Neža Lipovec, mag. inž. preh. Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija in Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija asist. Kaja Kranjc, mag. inž. preh. Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija doc. dr. Evgen Benedik, univ. dipl. inž. živ. tehnol., klinični dietetik Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija in Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija e-naslov: evgen.benedik@kclj.si prispelo / received: 29. 8. 2022 sprejeto / accepted: 15. 11. 2022 Lipovec N, Kranjc K, Benedik E. Prehrane doječe matere. Slov Pediatr 2022; 29(4): 185−189. https://doi. org/10.38031/slovpediatr-2022-4-02. Slovenska pediatrija 4/2022.indd 189 21/12/2022 21:26