Poštnina plačana v gotovini Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . ... L 2.500 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XIII. - Štev. 5 (625) Gorica - četrtek 2. februarja 1961 - Trst Posamezna številka L 30 K festivalu VSanremu La felicita costa un gettone... S tem stavkom se pričenja ena od mnogih popevčic, ki vam udarjajo v ušesa iz barov, gostiln in privatnih stanovanj. Na uglašeno kitaro vam pevec Celentano v razglašeno dušo modernega človeka v gornji popevčici takole »zavija in vpije«: »Če si žalosten, o mladi človek, zaigraj si; če te sreča zapusti, če ti je življenje pusto, zapomni si moj recept: poišči si plošče In si pripravi muziko, igraj in poj in svet ti bo postal čudovito lep. — če te stari gospod doma (oče?) zmerja, če ti je pošel denar za kino... kupi si „žeton” napravi se srečnega, zavrti si ploščo... Glej, kako na lahek način si zamišlja tnoderni človek, zlasti mladina, svojo srečo; dovolj je, da imaš zbirko mnogih Plošč in se na umeten način z ozirom na Posebne okoliščine zaziblješ v nirvano — namišljeno srečo. Kaj čudnega potem, če tovrstna podjetja, kot n. pr. Mr. Mitchell Williams Miilex, Columbias »Pop A. & R. nian« izdajajo popevčice (»šlagerje«) od 500 tisoč do 2 milijona in pol komadov Plošč v eni nakladi. Ko se je v teh dneh v Sanremu zopet vršil festival popevk, ki so jih milijonske množice v pozni noči poslušale ob televizijskih sprejemnikih in čakale »canzonis-sima za 1. 1961«, bi bilo zelo koristno, če bi skušal kdo malo razvozljati, odkod ima »pesem kričeča« toliko moč. Ta način petja je značilen pojav naše dobe, torej mora na nek način odgovarjati duševnemu razpoloženju sodobnega človeka. Pravzaprav je to petje obnovitev nečesa, kar je vzrastlo nekje drugod, v čisto svojevrstnem »kulturnem« svetu primitivnega človeka. Nekateri menijo, da Je ta način zijaške in zvijaške popevke nadomestilo za izživljanje najbolj elementarnih nagonov v človeku (po ljubezni, maščevanju nad dušno praznoto in gnilobo v človeški družbi, spolnosti itd...). V človeku je želja po uveljavljanju, po ljubezni in lepoti. Za vernega človeka je favno religiozno življenje — vzpon proti Bogu in večnim idealom tisti svet udejstvovanja, kjer postane velik, srečen. Modernemu človeku v veliki meri tega manjka, zato si išče raznih surogatov, ki naj bi mu bolno in prazno dušo izpolnili. Če se v ta svet zazibava tudi mladina katol. organizacij, je to glasen opomin odgovornim! Opomnim h koncu tole dejstvo: protestantski pastor Gtinter Hegele je začel pred kratkim izdajati poseben list »Plattentel-tor«, v katerem psihološko, umetnostno in Vzgojno ocenjuje popevčice novoizdanih Plošč. List ima velik vpliv — pravi o tej moderni popevki tole: »Vse kaže na to, da mnogi sodobni ljudje čutijo silno potrebo po razumevanju, lastnem spoznanju in skrbi za dušo.« Kaj bi mogli storiti? S smešenjem tega pojava ne dosežemo nič in je tudi žalitev človeškega dostojanstva. Začnimo ta problem študirati, naj pove svoje stališče mladina in potem tudi vsi, ki skušajo mladino razumeti in jo usmerjati k resničnim idealom. Ti pa so predvsem v duhovnosti, ne v materialnem uživanju in udobju. Treba je priostriti kritičen čut, da znam sprejeti, kar je v popevki res umetniško-človeškega, in odkloniti, kar je živalsko neukročenega. Staršem pa zastavim tole vprašanje: ali se zavedate, da svoje otroke (celo ljud-skošolske!), ko jih pustite gledati in poslušati popevke ob televizijskih sprejemnikih v družbi odraslih od 11» ponoči tja do 2» zjutraj, pravim, ali se zavedate, da jih telesno in duševno ubijate?! Otrokom jemati potreben počitek, je zločin proti 5. bož. zapovedi. Drug zločin pa je — izpostavljati jih pohujšanju! J2 - prizadeti opazovalec življenja na vasi. Novo leto — novi davki. Ministrski svet v Rimu je na svoji seji pretekli teden med drugim sprejel tudi zakonski dekret za povišanje neposrednih davkov ter raznih drugih davščin na vladne koncesije (avtomobilski patenti, dovoljenje za nošnjo orožja, dovoljenje za lov itd.). Sklenili so tudi uvesti nov poseben davek 10 % na plošče, magnetofonske trakove in druge podobne predmete. Vse te tri vrste poviškov davkov bodo vrgle državnim blagajnam 71 milijard lir, od katerih bo 31 milijard lir šlo za izboljšanje plač učnega osebja (učiteljev in profesorjev), osebja varnostnih sil ter za kritje manjšega dohodka zaradi znižanja davka na sladkor; ostalih 40 milijard lir pa bodo porabili za razne izboljšave, kot ureditev rečnih strug ter za obnovo Sardinije. To, kar se tiče povišanja dav- Še o sovjetskem kmetijstvu Ko je pred dvema letoma zvezda Hruščeva najviše sijala, je ta slovesno obljubil sovjetskim državljanom ameriško življenjsko raven. Toda sedaj, ko sta pretekli dve leti sovjetske sedemletke, je sam priznal, da kmetijstvo v Sovjetski zvezi močno šepa, da se ne razvija vzporedno s težko industrijo in z naravnim naraščanjem prebivalstva, da je nazadovalo namesto napredovalo. Tako se dogaja, da dežela, ki pošilja v vse-mirje težke sputnike in gradi velikanske električne centrale, še vedno ni rešila elementarnega vprašanja: kako zagotoviti svojim prebivalcem dovolj kruha. Kritike nad kmetijstvom, ki jih je Hruščev iznesel pred Centralnim komitejem KPSZ, je objavil tudi sovjetski list »Izvestja«. Kako velika dezorganizacija in ne-načrtnost vlada v sovjetskem gospodarstvu, je navedel Hruščev primer velikanske električne centrale na Rajkalskem jezeru v Sibiriji, ki bo lahko proizvajalo letno 20 milijard kilovatnih ur, toda ne ve se še, kdo bo to ogromno količino električne energije rabil, ker v onem kraju ni še ne ljudi in ne industrije. Še večji kaos in nedisciplina pa vladata na državnih posestvih, kolhozih in sovhozih, kjer se raz- Nesreče na Citiramo odlomke, ki so izšli v uvodniku osrednjega glasila Komunistične partije Kitajske Žen Min Ži Bao na dan 1. januarja 1961: V letu 1960 so kitajsko kmetijstvo doletele nenavadne naravne težave. Od skupne površine več kakor 106 milijonov hektarov v vsej domovini so elementarne nesreče v letu 1959 prizadele 40 milijonov hektarov, lani pa je bilo Prizadeto 60 milijonov hektarov — več kot polovica skupne obdelovalne površine. Od tega je škoda, ki je bila prizadejana kakim 20 do 26 milijonom hektarov, Posebno resna. V zadnjih sto letih niso zabeležili tolikšnih nesreč. Toda škodo in izgube so ljudske komune dosti zmanjšale s svojo vitalnostjo, s širokim uvajanjem tehničnih novosti... in posebej še zato, ker so se kitajski kmetje vztrajno bojevali pod vodstvom Komunistične partije. Pa vendar je škoda resna. Proizvodni načrti za leto 1960 v kmetijstvu in panogah, ki so navezane na kmetijske surovine, niso bili uresničeni... ... do današnjega dne je nekaj sto tisoč partijskih in vladnih funkcionarjev po vsej deželi zapustilo svoje položaje in 'se lotilo dela po kmečkih predelih... To veliko gibanje je vlilo ljudstvu v predelih, ki so jih prizadejale elementarne nesreče — vsem kmetom in vsem delavcem, ki jih je v tej deželi 650 milijonov — neskončno moč in zaupanje. ... Imperialisti in reakcionarji različnih dežel se veselijo, ko vidijo začasne gospodarske težave, ki so nam jih prinesle elementarne nesreče. Toda kmalu bodo u-gotovili, da so se veselili prezgodaj... Zen Min Ži Bao ni ravnatelji, upravniki in drugi funkcionarji skušajo okoristiti na račun države. Dogaja se ne samo, da prikrivajo neizpolnjene plane s kupovanjem pridelkov pri privatnih kmetičih ter krčijo število glav v hlevih, ker niso pridelali dovolj krme, ampak da na primer redijo v takih državnih hlevih prašiče čez uradno določeno težo. Odvišne kilograme mesa, ki gredo v več desetin, pa sami osebno prodajo ostalim državnim podjetjem, ki se bavijo s predelovanjem mesa. Posebno iznajdljivi so pa skladiščniki, ki merijo vlažnost žita kar tako na oči. Zato pa so priprave za merjenje vlage vedno pokvarjene... in vlažnost žita je zato vedno za nekaj odstotkov višja kot v resnici. Razliko potem spravijo v svoj žep in po nekaj letih si že zgradijo novo hišo... Prav tako na oči merijo maščobo mleka v zadrugah. Ljudje vedo za vse to, kar se dogaja, toda raje molčijo in skrbno obdelujejo svoje ohišnice (to je četrt hektarja zemlje, ki jo država dovoli vsakemu kmečkemu delavcu, da jo sam obdeluje) in se ne zmenijo, kaj se dogaja v kolhozih. Na tem koščku zemlje si pridelajo vsega nekaj, po možnosti redijo tudi kakšno kravo ali prašiča. Koruzo za te živali si poiščejo, kjer jo dobijo... Posledica je, da je pridelek koruze v kolhozih vedno nizek, ker je mnogo pridelka pobranega pred dozore-njem. — V mestih potem primanjkuje mleka in mesa. Ljudje si pomagajo vsak po svoje, kot vedo in znajo... Hruščev je seveda obljubil, da bo vse te nedostatke odpravil: »Ne moremo samo sanjati in obljubljati kakor Manilov v Mrtvih dušah ter posnemati duhovnikov, ki obljubljajo raj po smrti tistim, ki trpijo na tem svetu.« Kristus ni raja samo obljubil tistim, ki vanj verujejo in izpolnjujejo njegove zapovedi, temveč ga bo tudi gotovo dal; sovjetski komunizem pa že 44 let obljublja narodom raj vsaj na zemlji, a sedaj vemo vedno bolj gotovo, da jim tudi tega ne more dati. Kennedyjeva žena Kermedyjeva žena Jactjueline je bila proglašena od Združenja ameriške mode za najelegantnejšo žensko na svetu. kov na splošno. Navedli pa bomo še nekatere podrobnosti, ki bodo utegnile zanimati naše ljudi, male posestnike ter lastnike raznih motornih vozil. 5 % povišanja direktnih davkov se nanaša v glavnem na družbe in obligacije; izrecno so izvzeti kmetijski dohodki. Zaradi tega naši kmetovalci ne bodo prizadeti kar se tiče njihovih zemljiških dohodkov. Prizadelo jih pa bo 5% povišanje taks na dediščine. Kar se tiče povečanih davščin na razne vladne koncesije, naj o-menimo, da bo taksa za vozniško dovoljenje (avtomobilski patent) znašala 3000 lir namesto dosedanjih 2000 lir. Občutno povečane so tudi takse za nošnjo orožja ter licence za lov na divjačino. Državni proračun za 1. 1961-62 Italijanska vlada je odobrila tudi preventivni državni proračun za finančno leto 1961-62, ki predvideva 4030 milijard lir dohodkov ter 4315 milijard lir izdatkov. Državni primanjkljaj se bo v primeri s tekočim finančnim letom zmanjšal za deset milijard lir, ker je predviden na okrog 285 milijard lir. Preventivni proračun za novo finančno leto, ki se prične 1. julija, predvideva 383 milijard lir novih dohodkov ter 373 novih izdatkov. Ostanek 10 milijard bo šel za kritje primanjkljaja zadnjih let. Kot je razvidno, teži državni italijanski proračun k počasnemu uravnovešenju. Povečanje plač šolnikom Kot že rečeno bo večji del državnih dohodkov šel za občutno izboljšanje plač šolnikom in sicer v novem finančnem letu 1961-62, kar 96 milijard od skupnih 383 milijard lir novih dohodkov. Pravijo, da je to eno največjih povišanj profesorskih plač v zgodovini italijanskega šolstva. S napovedanimi poviški so zadovoljni šolni-ški sindikati, ki so v nasprotnem primeru, da bi se jim ne ugodilo, grozili s stavkanjem. Novi koeficienti, po katerih se računajo plače šolnikov, so za posamezne kategorije naslednji: Ruolo C (učitelji): 220, 250, 290, 402 Ruolo B: 250, 290, 402, 520 Ruolo A: 290, 402, 440, 520, 580 Ravnatelji I. kategorije: 580, 700 Ravnatelji II. kategorije: 520, 580 Če gorne količine pomnožimo s 3000, dobimo letno plačo. Ponovno znižanje cene bencina Ministrski svet je odobril ukrep, po katerem bodo znižali ceno navadnemu bencinu za nadaljnje 4 lire pri litru, to se pravi od sedanjih 100 na 96, super pa so pocenili od 110 na 106 lir za liter. Ukrep bo stopil v veljavo s prvim februarjem. To je že tretje znižanje bencina v enem letu. Cena bencina je tako prišla na srednjo evropsko ceno. Leta 1958 je normalen bencin stal 142 lir liter. Novembra istega leta so ceno znižali na 135, leta 1959 na 125, leta 1960 na 120, 110 in končno na 100 lir. Znižanje cene bencina je zelo pospešilo prodajo. Država ni pri znižani ceni ničesar zgubila, nasprotno povečana prodaja je celo zvišala državne dohodke. Predvidevajo, da bo poraba goriva še nadalje narastla predvsem zaradi povečanja motornih vozil. Najdražji bencin je danes v Franciji, kjer stane 124 lir liter, Medtem ko se italijanska cena približuje srednjeevropski. TELEGRAMI CAPE CANAVERAL: V torek 31. januarja so Amerikanci z uspehom izstrelili v vesolje šimpanca v raketi Redston, ki spada v program »Mercury« za izstrelitev človeka. Kapsula z opico je padla v morje, in tu so jo pobrali ter našli vesoljsko potnico živo in zdravo. Ta izstrelitev predstavlja nov korak za prvi človeški vesoljski polet. MILAN: Zaključila so se avstrijsko-itali-janska pogajanja o Južni Tirolski, toda s trenutnim neuspehom. Pogajanja sta vodila zunanja ministra Italije in Avstrije, Segni in Kreiskv. Avstrijska vlada predlaga sedaj nov sestanek v Salzburgu. BOČEN: V par dneh so na Tirolskem zabeležili kar dva atentata: prvi v Ponte Gardena, kjer so neznanci porušili ital. spomenik, drugi pa v rojstni hiši nekega ital. senatorja. Domnevajo, da so oba atentata izvršili južnotirolski skrajneži. Zgleda, da je vse v zvezi z neuspehom milanskih pogajanj. DUNAJ: V Avstriji so prišli sedaj na sled nekaterim najožjim pomagačem nacističnega zločinca Eichmanna, ki so se »proslavili« z množičnim iztrebljenjem Judov. Na splošno se širi mnenje, da se po Avstriji skriva še mnogo nacističnih prvakov. IZ JUGOSLAVIJE Porast cen v Jugoslaviji Porast cen v Jugoslaviji je iz dneva v dan vedno bolj vznemirjajoč pojav. Jugoslovanska ekonomija je dospela na zelo nevarno križišče in vsak zgrešen korak bi imel lahko nevarne posledice. V letu 1960 so cene narastle za 12 od sto, potem ko so v vseh osmih prejšnjih letih narasle za 19 od sto. V prvih dvajsetih dneh letošnjega leta pa so cene znova poskočile za 15 od sto; v nekaterih kategorijah, kakor n. pr. pri cenah mednarodnih železniških vozovnic, pa celo za 100 od 100. Ljudsko mnenje je zelo vznemirljivo. Gospodinje se vračajo s trga s skoro praznimi torbami. Podražil je sladkor, olje, moka in v kratkem se bodo dvignile cene mesu, tobaku in mleku. Podražile so avtobusne in železniške vozovnice in bili odvzeti vsi popusti. Medtem pa so plače povišali samo za 5 od sto. Država trdi, da je bil sedanji položaj predviden in da bo trajal vse dotlej, dokler ne bo prišlo do ekonomske reforme, do ravnovesja cen, ko se bodo nekako izenačile s svetovnimi tržnimi cenami. Med gostinjskimi nameščenci je vzbudila veliko nejevolje prepoved napitnin. Nihče izmed nameščencev ne bo smel več vzeti ponujene napitnine, ker bo ta že vključena v računu. Po izjavah nameščencev pa so bile večkrat napitnine višje kot plača sama, odtod njihova nejevolja, pa čeravno člen nove odredbe pravi, da »sprejem napitnine ni več v skladu z našimi socialnimi odnosi. Ta človeka ponižuje in je kvarna za njegov značaj...« Jugoslavija bi z vsemi temi špekulacijami rada izvršila denarno reformo, da bi se tudi dinar vključil med druge valute, vsaj kar se tiče njene trgovine z inozemstvom. Potrebovala pa bo za to reformo najmanj dve leti, zato bodo v Jugoslaviji na vidiku še druga presenečenja. Za opazovanje sončnega mrka Francoski in holandski astronomi so že prispeli v Split, da bi od tam laže opazovali popolni sončni mrk, ki bo 15. februarja. Obe skupini sta že postavili inštrumente, ki so za to priliko bili nalašč poslani iz Pariza oziroma iz Utrechta. Francoski astronomi so se utaborili v trdnjavi »Spanjol« na Hvaru, holandski pa v nekem borovem gozdiču na otoku Brač. Jugoslovanski astronomi se bodo utaborili tudi na Hvaru. Sped. in abbon. post. - I Gruppo Krščanski nauk BOGA MOREMO SPOZNATI TUDI PO USTVARJENIH REČEH Ne samo potom razodetja spoznavamo Boga; razumen človek more Boga spoznati po vidnem stvarstvu. »Zelo nespametni so namreč bili vsi ljudje, v katerih ni bilo božjega spoznanja, ki iz vidnih dobrin niso mogli spoznati Njega, ki je, in ki pri opazovanju del niso spoznali umetnika. Če so se čutili njihovi moči in dejavnosti, niso spoznali koliko močnejši je njih Stvarnik. Zakaj iz velikosti in lepote se s primerjanjem spozna njih Stvarnik.« (Modr 13,1). Le opazujmo naravo, zvezde neba in reči na zemlji. Začudili se bomo čudovitemu redu, ki med njimi vlada. Vsa živa in neživa bitja imajo svoj določeni prostor in namen v naravi. Nekdo je moral biti, ki je ta red zamislil in ga izpeljal. Moral je biti neskončen veleum in neskončna moč. Koliko so se že trudili učenjaki, da bi po dolgih tisočletjih vsaj do lune prišli; če se jim bo to le posrečilo, kje je še vsemirje, po katerem so razvrščeni milijoni ozvezdij! Dalje kot bi v vsemirja prodrli, vedno naprej bi jim kazala pot — konca pa ni. Bog daj, da bi v svoji onemoglosti našli vsaj vsemogočnega Stvarnika! — Pa tudi na zemlji, kako je vse modro in smotrno urejeno! Vsako posamezno živo bitje je umotvor zase. Rastlina in žival sta tako smotrno ustvarjena, da lahko živita, rasteta in se množita. In naše telo, kaka umetnina je! Misli na svoje oči, ki so živ fotografski aparat. Kdo je tisti mojster, ki ga je sestavil? Pa še nekaj je v nas, ki nam priča o Bogu — to je glas naše vesti. Ta nam pove, kaj je dobro in kaj je hudo. Ta glas nam govori če hočemo ali če nočemo. Mi si tega glasu nismo mogli dati, drugi ga nam tudi niso dali. Ta glas se oglaša vsem ljudem, vseh časov, vseh krajev, vseh narodov. Sveti postavodajalec in pravični sodnik nam je to zavest položil v srce. Smo pač vsi od istega Boga ustvarjeni. »Neumnež pravi sam pri sebi: Ni Boga.« (Ps 13, 1). Bog pa nas ni le ustvaril, on tudi po očetovsko skrbi za vse svoje stvari najbolj pa za nas, po svoji podobi ustvarjene in za večnost namenjene ljudi. Kakor je nekdaj skrbel za izraelsko ljudstvo, ki ga je vodil 40 let skozi puščavo v obljubljeno deželo, tako skrbi za nas na potu v nebeško domovino. Razsvetljuje nas s svojim naukom, varuje nas pred dušnimi sovražniki, posvečuje nas s svojo milostjo, hrani nas s kruhom iz nebes. Ker imamo ne le dušo ampak tudi telo, skrbi on tudi za naše zemeljske potrebe, za zdravje, obleko, hrano. »Ne skrbite torej in ne poprašujte: Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali s čim se bomo oblačili? Zakaj po vsem tem se povprašujejo pogani. Saj ve vaš nebeški oče, da vse to potrebujete. Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse to se vam bo navrglo.« (Mt 6,31-33). Psalm 22. pa pravi: Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. To skrb za vsa ustvarjena bitja imenujemo božjo previdnost. Kako potolaženi moramo biti pri zavesti, da smo v božjih rokah. Sv. Avguštin je napisal: Bog skrbi za vsakega posameznika izmed nas, kakor da bi bil on sam, in za vse, kakor za enega samega. življenja Cerkvena hierarhija v Indoneziji Sveti oče je v Indoneziji ustanovil redno cerkveno hierarhijo. Država je razdeljena na šest cerkvenih pokrajin, ki obsegajo 27 škofij in nadškofij. Indonezija se odslej ne prišteva več med misijonske pokrajine in zato ni več odvisna od kongregacije za širjenje vere. Indonezijska Cerkev ima 1,177.000 katoličanov in 63.000 katehumenov. Za dušno pastirstvo skrbi 963 duhovnikov, ki jim pomaga 539 misijonskih bratov, 2472 redovnic in 4619 ka-tehistov. V malem semenišču je 1419 dijakov, v velikem semenišču pa 126 bogoslovcev. Razveseljivo je dejstvo, da število katoličanov precej naglo narašča. V zadnjih desetih letih se je število povečalo skoraj za 400.000 vernikov. Tudi duhovniški poklici med domačini so precej številni. Različna mera Vatikanski Ust L’Osservatore Romano prinaša nekaj misli ob novem filmu »Dvajset tisoč mUj po zemlji«, ki je bil izdelan v Rusiji v frattcosko-ruskem sodelovanju. Režiral ga je italijanski režiser Marcel Pagliero. Ruski sodelavci so izredno pazili, da se v filmu ne žali čut sramežljivosti in da se življenje prikazuje takšno, kakršno bi moralo biti, ne kakršno je. V celem filmu sta samo dva poljuba in še za tista se je moral režiser dolgo pogajati. Rusi so mnenja, da mora film vzgajati. List potem pripominja, kako nerazumljivo je s tega vidika zadržanje italijanskih komunistov in laicistov, ki krčevito zagovarjajo svobodo izražanja v iilmih, in to celo tedaj, ko gre očividno za nemoralne prizore, ki na gledalce vplivajo škodljivo. 3 milijone pezet v eni uri Na radijski poziv za pomoč 100 potrebnim otrokom so v Madridu zbrali v nekaj več kot eni uri 3 milijone pezet, to je približno 30 milijonov lir. Tudi ob drugih podobnih prilikah se je zelo izkazala radodarnost Špancev. Belgijski katoliški časopisi Na podlagi ankete, ki so jo izvedli člani belgijske Katoliške akcije, so ugotovili, da 44 procentov vsega belgijskega prebivalstva bere vsak dan katoliške časopise, Smrt kardinalov rimske kurije navadno ubeži radovednosti vsakdanjega življenja. Njihovo deio, ki je vedno prikrito preprostemu človeku, ostane tajno javnosti in ga pozna le Gospodar življenja, kateremu ne uide niti najbolj skriti vzdihljaj krščanske ljubezni. Na podlagi tega dejstva zgleda čudno, da je smrt kardinala Fumasoni-Biondija neka izjema za slovensko javnost. Mariborski škofijski list (št. 111) poroča, da je bil v petek 9. novembra 1960 ob 6. uri nem vencu. Nenadna sprememba japonske politike do misijonov zahteva ustanovitev domače hierarhije; zatem pride Kitajska, ki predstavlja za Cerkev največjo narodno organizacijo. Indija je postala neodvisna in s tem povečala misijonske probleme. Afrika je prišla do križpotja in dosledno je bilo nujno spremeniti načrte. Z eno besedo, vsepovsod velika odgovornost za vestnega človeka. Kardinal Fumasoni-Biondi je poznal kultete in duhovnik naše lavantinske škofije g. dr. Franc Ksaver Lukman poslal od teh dijakov osem v Rim, kjer jih je pokojni kardinal Fumasoni-Biondi sprejel na misijonski študijski zavod za širjenje vere. Na tem zavodu jih je ob očetovski naklonjenosti prefekta Fumasonija sedem dokončalo bogoslovne nauke, eden od njih pa je umrl.« Pisec je užival očetovsko ljubezen pokojnega prefekta nad 18 let in ve, da so vse besede le nejasen odsev resnice. Kar- 1 35 procentov bere nekatoliške in 21 procentov ne bere vsak dan časopisov. Katoliško časopisje je najbolj razširjeno v flamskem delu Belgije, kjer doseže celo 61 procentov. Katoliška revija v Ghani Z novim letom so misijonarji v afriški državi Ghana začeli izdajati mesečno družinsko revijo »Svet«. Revija izhaja v 100 tisoč izvodih in je prirejena po istoimenski reviji, ki izhaja na Irskem, v Angliji in v Avstraliji. Evangelij po hotelih Po kanadskem zgledu so sedaj tudi v Nemčiji v mestu Regensburg skušali uvesti po hotelih evangelij, ki naj bi bil na razpolago po vseh sobah. Predgovor s priporočilom v evangeljski knjigi je napisal nadškof Mihael Buchberger. Leto dni v službi potrebnih Vodstvo Katoliške akcije za dekleta v Berlinu je povabilo članice, naj bi se stavile na razpolago za eno leto za pomoč potrebnim po raznih zavetiščih in zavodih. Velikodušna dekleta bodo najprej o-pravile kratek tečaj, da se pripravijo na delo, ki jih čaka, nakar jih bodo dodelili dobrodelnim zavodom. Kardinal Doepfner je pobudo toplo pozdravil. Prepoved verouka na poljskih šolah Poljske komunistične oblasti so sklenile ukiniti verouk po poljskih šolah. To bo sedaj nov člen v verigi preganjanja, ki tako teži verno poljsko ljudstvo. Komunistična taktika se ne bo nikdar spremenila. Njihov glavni cilj je uničenje vsega, kar je božjega, pa četudi bodo na videz podpirali Cerkev. Bogoiskatelji Tako bi lahko imenovali dijake pravoslavne teologije iz Grčije in Jugoslavije, ki so se vpisali na katoliško teološko fakulteto na Dunaju, z željo, da bi se pri tem čistem viru katoliških resnic z njimi seznanili. Dunajski visoki cerkveni krogi so to njihovo željo podprli s tem, da so ustanovili poseben odbor, ki bo skrbel za njihovo vzdrževanje. zvečer v stolnici »slovesni pontifikalen Requiem za pokojnim kardinalom.« Še več! »Med sv. mašo je imel prevzvišeni gospod škof govor, v katerem je opisal duhovniško pot pokojnega kardinala, zlasti njegove izredne zasluge za misijone, nato pa njegov pomen za našo škofijo.« Poleg važnosti umrlega kardinala za misijone so omenjene tudi njegove zasluge za mariborsko škofijo, torej indirektno za ves slovenski narod. Zato je primerno, da spozna njegovo osebnost tudi širša slovenska javnost. Zgodovina misijonov se bo večkrat ustavila pri imenu Fumasoni-Biondi. In to ne samo zaradi dejstva, ker je bil prvi apostolski delegat na Japonskem, ali pa zaradi dolgega vladanja (saj je bil rdeči papež nad 25 let!), ampak v glavnem zaradi zgodovinskega dejstva, da je ravno on krmaril misijonsko barčico v času, ko je bilo treba spreobrniti zaradi silnih svetovnih tokov smer in skoraj radikalno nadomestiti tradicionalne načine delovanja z novimi, ki odgovarjajo sodobnemu čutenju. Naj zadošča nekaj dejstev. Število domačih škofov je silno narast-lo; marsikatera dežela je na koncu njegovega vladanja popolnoma spremenila zunanji obraz. V Afriki hitro raste število domačih škofov, dobila je nadškofe in prvega kardinala. Ustanovil je domačo hierarhijo na Kitajskem in skoro po vsej Afriki. Kakšno delo za organizacijo katoliške Cerkve po svetu in kakšna odgovornost! Božja previdnost je prihranila pokojnemu kardinalu težke čase za misijone; za to delo pa ga je primemo pripravila. Kot profesor na univerzi Propagande je kmalu pokazal svoje zmožnosti in postal v kratkem uradnik na kongregaciji za širjenje vere. Med svetovno vojno je zapustil na željo sv. očeta sveto mesto in odpotoval za apostolskega delegata v Indijo, kjer so ga čakali silno zapleteni problemi. Komaj je razčistil položaj, ga preseneti brzojavka sv. očeta Pija XI.,- naj se nemudoma poda na Japonsko. Težko delo! Saj je prvi apostolski delegat in je treba premagati začetne težave. Vsi ga gledajo nezaupno, a mladi nadškof ne obupa. Pridobi si splošno simpatijo in ob njegovem odhodu je marsikomu hudo, da zapušča mladi in prijazni prelat japonsko prestolnico. Po nekajletnem tajništvu na kongregaciji Propagande v Rimu je bil imenovan za apostolskega delegata v Washingtonu, kar pomeni neki presledek v njegovem dolgoletnem misijonskem delovanju. Ob vrnitvi v Rim ga čaka odgovorno mesto — misijonski papež Pij XI. mu prepušča vodstvo misijonov in Rimljani ga bodo odslej imenovali: »rdeči papež«. Problemi se vrstijo kot jagode na rož- Slovence in jih tudi silno cenil. Kot apostolski delegat v Ameriki se je seznanil s takratnim jugoslovanskim poslanikom profesorjem Pitamicem in ga izredno spoštoval. Na stara leta se je večkrat spomnil nanj in živo opisoval, kako je vestno prihajal z irskim poslanikom vsako nedeljo k njegovi maši na apostolsko delegacijo in redno pristopal tudi k obhajilu. Pokojni je bil protektor Slovenskih šolskih sester. Bog mu je namenil to službo, ki v mirnih časih ni preveč odgovorna, ravno v trenutku, ko je tudi našo slovensko žensko kongregacijo zadela silna preizkušnja. Iz sovražnosti do vere in domovine so jim zaprli materno hišo v Mariboru; vojna vihra je razpodila redovne skupine. V teh težkih dneh so našle vrhovne predstojnice v kardinalu Fumasoni-Biondiju preizkušenega svetovalca, junaškega vzpodbudnika in neomahljivega branilca svojih pravic. Neizrekljivo zahvalo pa dolguje umrlemu prefektu propagande mariborska škofija. »Leta 1941,« tako poroča obvestilo, »ko so zaradi okupacije naši lavantinski dijaki in bogoslovci iskali zavetja izven škofije, je takratni profesor teološke fa- Sv. oče Janez XXIII. podeljuje absolucljo ob mrtvaškem odru kardinala Fumasoni-Biondi j a dinal je poznal vsakega slovenskega bogoslovca in se zanimal zanj, še ko so začeli zapuščati bogoslovje in odhajati na apostolsko delo. Živ dokaz njegove ljubezni do naše domovine je dejstvo, da je sprejel pet Slovencev v službo Propagande; od teh so štirje bivši gojenci. Osem bogoslovcev na Propagandi! To je bil edinstven slučaj in zgleda, da bo tudi zadnji. Za hip so se odprla vrata in veter božje previdnosti jih je spet zaprl. Predolgo je bil Slovencem prikrit obraz bogoslovja za širjenje vere; predolgo nismo poznali miniaturne slike katoliške Cerkve. Zato danes tem bolj občutimo veliko milost, ki nam jo je prinesla vojna in se z ginjenim srcem poslavljamo od umrlega kardinala Petra Fumasoni-Biondija. Iz srca nam privre misel, ki jo je izrazil prevzvišeni mariborski škof msgr. dr. Maksimilijan Držečnik: »Hvaležen spomin na pokojnega kardinala naj utrdi v nas misijonsko misel, da bomo z molitvijo in žrtvijo doprinesli tudi mi delež k razširjenju božjega kraljestva na zemlji.« Maksimilijan Jezernik „Katoliški glas“ in „Družina“ Že v januarju sem dobil v roke Družino, verski list iz Nove Gorice. To je edini verski list za vse verne Slovence v Jugoslaviji. Ker sem imel tedaj pred seboj na mizi ravno Katoliški glas, sem naredil malo primere med Katoliškim glasom in Družino. 1) Družina je tiskana na precej slabšem papirju kot Katoliški glas. 2) Družina ima 8 strani, Katoliški glas 4, toda vsaka njegova stran je ravno za dve strani Družine. Tako je torej Katoliški glas prav iste velikosti kot Družina. 3) Božična Družina je 12. številka v letu. Na 5. strani je obvestilo, da je z njo zaključen IX. letnik. Katoliški glas od 29. dec. 1960 ima pa številko 51 (!) v letu 1960. 4) Verni Slovenci na Goriškem in Tržaškem imamo razen Katoliškega glasu še Mladiko, Knjižice in Naš Vestnik. Pa tudi verni Slovenci na Koroškem imajo svoj verski tisk, ravno tako oni v Združenih državah v Ameriki in v Avstraliji. Zlasti lepega imajo oni v Argentini. Verni Slovenci v Jugoslaviji pa: v Ljubljani nič, v Mariboru nič, samo v Novi Gorici en sam mesečnik. Zakaj tako? Zato, ker brezbožna oblast celi ljubljanski škofiji in celi mariborski škofiji ne dovoli nobenega verskega lista, v Novi Gorici pa dovoli mesečnik Družina. Ta mora biti tak, kakršnega dovoli oblast. Taka je pač komunistična »svoboda«. Slov. duhovnik v Italiji 40 milijonov za novo cerkev Milanski trgovci so zbrali 40 milijonov lir in jih poklonili kardinalu Montiniju za novo cerkev posvečeno svetemu Frančišku Asiškemu in ki naj bi bila cerkev trgovcev. Kardinal se je za nabrani denar zahvalil ter poudaril, kako je tudi sveti Frančišek našel pot k Bogu in da v materialnih dobrinah ni vse bogastvo, marveč je treba gledati tudi na moralna in verska vprašanja, katerih pravilna rešitev zadovolji duha. Nove orgle pri Sv. Petru V baziliki sv. Petra v Rimu bodo v kratkem postavili nove orgle, ki jih ser daj izdelujejo v Cremi. Sedanje orgle so zelo stare in neprimerne. Postavili so jih za vladanja papeža Gregorija XVI. AL. PAVLIN Letošnji popofini sončni mrk Naše skupno romanje OD 1. JULIJA DO 6. JULIJA Na letošnjo pepelnično sredo 15. febr. bodo prebivalci Srednje Italije deležni izrednega dogodka: priče bodo namreč popolnega sončnega mrka. Taki dogodki so zelo redki. Od zadnjega popolnega sonč-nega mrka, ki je bil viden v Italiji, je minilo 22. decembra lani ravno 90 let. Prihodnji pa bo nastopil šele 3. septembra 2081. leta, torej čez dobrih 120 let. Tega Popolnega sončnega mrka ne bo seveda nihče izmed nas dočakal; mnogi pa bodo doživeli popolni sončni mrk, ki bo viden v Avstriji 11. avgusta 1999. leta, torej čez bobrih 38 let. ' Sončni mrki so vzbujali že od nekdaj veliko zanimanje, posebno pa popolni sonč-ni mrki, ki spremenijo dan v pravo ‘noč. ^ starih časih so vzbujali grozo in splošni preplah. Stari Kitajci so bili prepričani, da jim hoče ob sončnih mrkih neki zmaj Požreti Sonce, Zato so poskušali z vpitjem ln vsakovrstnim ropotom preplašiti zmaja ter ga prisiliti, da bi izpustil oziroma izbljuval Sonce, ako ga je že požrl. In ker ■>e zmaj svojo žrtev vedno izpustil, so bili 0 uspešnosti svojega kričanja in ropotala še bolj prepričani. Podobno prepričanje o zmaju ali neki iVeri, ki hoče požreti Sonce, je vladalo tudi pri raznih ameriških plemenih in Horda se najde kako podobno prepričanje tudi dandanes pri kakem zaostalem Plemenu sredi afriških ali brazilskih pragozdov. Na splošno pa je dandanes vsakemu človeku, ki živi sredi kulturnih narodov, znano, da zaradi sončnega mrka ne preti ne nam ne Soncu nobena nevarnost. Mnogo pa je ljudi, ki imajo o sonč-n,h in luninih mrkih zelo nejasne pojme. Nekaj o sončnih in luninih mrkih Kako pride torej do sončnega oziroma Aninega mrka? Stvar je, ako se ne spustimo v podrobnosti, precej enostavna. Kakor vsako razsvetljeno in neprozorno telo, lrtiata tudi Zemlja in Mesec svojo senco. Qbe senci imata obliko stožca. Ker ima žemlja veliko večji primer kot Mesec, je tudi njena senca temu primemo veliko daljša in širša od Mesečeve sence. Ako pride Mesec pri. svojem kroženju ‘Okoli Zemlje v senco Zemlje, nastopi lu-11111 mrk; ako pa pride Zemlja v Meseče-v° senco, imamo soončni mrk. Ker pa je Mesečeva senca v oddaljenosti Zemlje ze-ozka, pokrije le majhen del Zemljine Površine. Zato je popolni sončni mrk viden le na omejenem pasu zemeljske površne. Pri popolnem luninem mrku pa po-^rije Zemljina senca vso Mesečevo površino. Razlika med sončnim in luninem mrku tudi v tem, da je Sonce pri popolnem sončnem mrku le zakrito našim očem, Medtem ko je Mesec pri luninem mrku resnici zatemnjen. Iz tega sledi, da je ^nin mj-k viden v vseh tistih krajih, ki )m»jo takrat Mesec na nebu; sončni mrk le v tistih, čez katere potuje takrat Mesečeva senca. Sončni mrk nastopi lahko le takrat, ko 'e Mesec med Soncem in Zemljo, to je ^ novi luni ali mlaju; lunin mrk pa le takrat, ko je Zemlja med Soncem in Me-Secem, kar se lahko zgodi le ob polni luni 'a't ščipu. Ako bi se držal Mesec sončne ^fnice (ekliptike), bi imeli ob vsaki polni 11 lunin mrk, ob vsaki novi luni pa sonč-111 ttirk. Toda Mesec ne potuje po sončni tlrnici, ampak le v njeni bližini. Pol me-potuje pod sončno tirnico, pol me-Seca pa nad njo. Pri tem seka dvakrat sončno tirnico. Obe točki, kjer seka Mesec sončno tirnico, sta tako imenovana Mesečeva vozla in le takrat, ko se na teh vozlih srečata Sonce in Mesec, pride do sončnega mrka; petnajst dni prej ali pozneje, navadno tudi do luninega mrka. Mesečeva vozla pa nista stalna, ampak se premikata v nasprotni smeri Mesečevega premikanja na nebu, in sicer vsako leto za skoro dvajset stopinj. Po 18 letih in 11 dneh se vrneta zopet na prvotno mesto. Ta doba 18 let in 11 dni se imenuje Sarosova doba. Po tej dobi pridejo Sonce, Zemlja in Mesec v isto medsebojno razmerje in sončni in lunini mrki se vrstijo v skoro istih presledkih kot v prejšnji Sarosovi dobi. Sarosovo dobo so poznali Babilonci in Kitajci že kakih dva tisoč let pred Kristusom in ravno na podlagi te dobe so znali napovedovati sončne in lunine mrke. To seveda ne pomeni, da so razumeli tudi bistvo in vzroke teh izrednih nebesnih pojavov. O sončnih mrkih moramo povedati še par stvari. Sončni mrki so lahko popolni ali delni ali obročasti. Popolni so, ako nam Mesec zakrije vso sončno površino. Delni so, ako pokrije le del sončne površine. Obročasti pa so, ako pokrije Mesec skoro vso sončno površino, toda tako, da ostane rob Sonca vsaj za trenutek nezakrit. Do obročastega sončnega mrka pride lahko le tedaj, ko je navidezni premer Meseca manjši od navideznega sončnega pre-mera. To se zgodi, ako je Mesečeva senca prekratka, da bi dosegla Zemljo. Dolžina Mesečeve sence se zaradi različne oddaljenosti Meseca od Sonca neprenehoma spreminja. Čim oddaljenejši je Mesec od Sonca, tem daljša je njegova senca. Omenili smo, da pokrije Mesečeva senca pri popolnem sončnem mrku razmeroma majhen del zemeljske površine. Ako bi se znašli na Mesecu ter s kakim astronomskim daljnogledom opazovali popolni sončni mrk na Zemlji, bi •videli, kako se majhna, eliptična senca pomika preko Zemlje od zahoda proti vzhodu. Ta prizor pa bi trajal kvečjemu 4 ure in 38 mi' nut. Vsi kraji, preko katerih bi potovala ta senca, bi bili priča popolnega sončnega mrka. V vsakem teh krajev pa bi trajal popolni sončni mrk v najbolj ugodnem slučaju le osem minut. Daleč naokoli pa bi se razprostirala cona delnega sončnega mrka. Delni sončni mrk traja v posebnih krajih v najugodnejšem slučaju nekaj nad dve uri. (dalje prihodnjič) a r I L M Cenzura Splošno je znano, da ni cenzura še nikoli uživala simpatije od nikogar. Cenzorjev poklic ni lahek. Proti cenzuri so naperjene vsakovrstne kritike, ki označujejo težnjo, od katere prihajajo. Po mnenju nekaterih so komisije napačno sestavljene, bodisi ker je preveč magistratov, bodisi ker manjkajo v njih ljudje iz filmskega sveta. To in podobno se govori proti komisijam, ki imajo dolžnost cenzurirati film, kadar je to potrebno. In ta dolžnost ni lahka, nasprotno: odgovornost njenih članov je velika. Nekatere prizore, včasih po cele filme morajo pregledati petkrat, šestkrat, preden se začne debata. Jasno je, da bi bila najlažja pot pustiti vse kot je, brez vsake spremembe. To ne bi povzročilo nobenih sitnosti in težav in ne bi dalo pobudo za nobeno polemiko. Vendar to ni vedno mogoče: rečemo lahko, da je vedno manj mogoče. Držati se je treba nekega zakona, imeti je treba odgovornost, ki je ni mogoče zanemariti. Zato mora priti do natančnega in skrbnega pregleda, med katerim morajo ti ljudje vpoštevati vse kvarne elemente, smoter in namen filma, estetske vrednote in še mnogo drugega. Ni namreč neke jasno začrtane meje med dovoljenim in nedovoljenim. Včasih je razlika v mišljenju velika celo med samimi katoliki, medtem ko je na umetniškem polju tudi najbolj konstruktivna kritika polna protislovij. Tudi med izobraženimi ljudmi vlada lahko velika zmešnjava idej: katera naj bi bila morala, ki se je ne sme žaliti, katoliška ali laična? In zakaj ne bi obstojala enaka svoboda v kinematografskem kot v književnem izražanju? In če je resničnost taka, kot je, zakaj je ne bi prikazovali na filmskem platnu? Ako lahko prinašajo časopisi vsak dan opis najstrašnejših zločinov, največjih življenjskih tra- Argentina potrebuje 150 inženirjev Argentina potrebuje 150 inženirjev in specializiranih delavcev za neko važno metalurško podjetje. Začetna plača za inženirje znaša od 15 do 18 tisoč pesov, za specializirane delavce pa od 8 do 15 tisoč pesov (pesos = približno 7.30 lir). — Interesenti dobe vsa potrebna navodila na pokrajinskih uradih za delo ali pa naravnost na vodstvu odbora CIME - Rim, ulica Po, 32. gedij, zakaj ne bi bilo isto dovoljeno filmski kameri? S takimi izgovori se mnogi obračajo proti cenzuri, češ, umetnost mora biti svobodna. Morala, ki jo morajo , cenzorji braniti, je skupna vsem ljudem. Meje kinematografskega izražanja so mnogo manjše od literarnega. Lahko se namreč prikazuje zlo, vendar je absolutno nemogoče fotografirati vso resničnost. Nekateri pravijo, da je verizem in neorealizem literarno gibanje z vsemi svojimi pravicami. Iz pornografije se ni nikdar rodila umetnost; mnogi režiserji so ustvarili nepozabne u-metnine, tudi s pomočjo neorealizma, vendar se zato niso zatekli k prikazovanju najbolj nizkotnih in podlih človeških dejanj. Film lahko obravnava katerokoli življenjsko problematiko, tudi najdelikat-nejšo, le da ne prestopi meje dostojnosti, da ne postane predstava šola za zlo in pokvarjenost. Nekateri so mnenja, da se je treba proti preveliki prostosti boriti s prostostjo. To bi bilo isto, kot dovoliti tatu, da še naprej krade. Nehvaležen je cenzorjev poklic, a nadvse potreben, zlasti danes, ko je prišlo v modo prikazovati na platnu najbolj pereče, najbolj delikatne intimne človeške probleme in to brezobzirno, realistično, surovo. Če je res, da je lahko film odlično in učinkovito vzgojno sredstvo, je prav tako res, da lahko vsadi v dušo mladega človeka strup, ki mu lahko za vedno zagreni in pokvari življenje. Mira Romarska bazilika v Pompejih v nočni razsvetljavi OPIS ROMANJA Sobota 1. julija, ob 20. uri odhod z glavne postaje v Trstu. Nedelja 2. julija (praznik Marijinega obiskovanja). V zgodnjih jutranjih urah sveta maša v baziliki »svete hišice« v Loreto in kratek ogled bazilike. Zvečer-okoli šeste ure prihod v Neapelj. Ponedeljek 3. julija: Obisk Pompejev, kjer bo v Marijinem svetišču sveta maša. Po zajtrku ogled izkopanin starega mesta. Popoldne ogled mesta Neapelj (z avtobusi). ' Torek 4. julija: Prosti dan v Neaplju. Možnost za izlete. Cit bo organiziral izlete v Sorrento in Amalfi, na otok Capri in na Vezuv. Sreda 5. julija: Zjutraj prihod iz Neaplja v Rim. Prevoz z avtobusi k Svetemu Petru in k avdijenci pri svetem očetu. Po kosilu z avtobusi ogled mesta. Po večerji prevoz z avtobusi skozi razsvetljeno mesto na postajo Ostiense, od koder odpelje vlak ob 22. uri proti Trstu. četrtek 6. julija: Ob osmih zjutraj prihod v Trst. VPISOVANJE: V Trstu pri slovenskih dušnih pastirjih; v Gorici pri upravi Katoliškega glasa (Riva Piazzutta, 18). Vpisovanje traja do velike noči. Priporočamo, da se vpišete čimprej. Stroški: Lir 21.000 + 1.000 lir vpisnine (skupno lir 22.000). V tej vsoti je vključeno: vožnja, prehrana od prihoda v Neapelj do odhoda iz Rima, prevoz z avtobusi pri ogledu Neaplja (3. julija in Rima). V tej vsoti niso vključeni stroški za morebitne izlete 4. julija. Železničarji, ki imajo prosto vožnjo, plačajo lir 15.500 -f lir 1.000 vpisnine. Otroci do 14. leta pa lir 18.000 + 1.000 vpisnine. — Stroški za izlete: Sorrento in Amalfi lir 2.000. Otok Capri lir 2.700. Vezuv lir 1.900. Pri vpisu je treba povedaiti, če kdo želi na izlet in kam. Plačevanje: Celotna vsota mora biti plačana do zadnjega maja. Pri vpisovanju plačate lir 1.000 vpisnine (ki se v slučaju odpovedi ne vrne) in nekaj na račun potnih stroškov. Drugo plačujete lahko v obrokih do konca maja. Opomba: O krajih, ki jih bomo obiskali, govori Mohorjeva knjiga »Vodnjak je globok«. V Katoliškem glasu bomo pa tudi kaj napisali o teh krajih. ROMARSKI ODBOR F. S. Finžgar - devetdesetletnik V Ljubljani je pretekli teden obhajal 90 letnico rojstva starosta slovenskih u-stvarjajočih umetnikov, Franc S. Finžgar. Finžgar je začel pisateljevati že kot študent. Preko mladinskega lista »Vrtec« je prešel k reviji »Dom in svet«. Živel in trpel je s svojim ljudstvom, zato so tudi njegove povesti in romani tako naši in topli. Njegova dela poznajo sedaj tudi drugi narodi. Dr. Kolednik, neumorni prevajalec naših del, je prevedel v nemščino Finžgarjevo »Deklo Ančko«, ki bo brez dvoma zagledala luč tudi še v prevodih drugih jezikov. Finžgar je ustvaril tudi največje slovensko epsko pripovedno delo, roman »Pod svobodnim soncem«, ki je po statistikah tudi najbolj čitana knjiga. Podaril je slovenskemu ljudstvu tudi vrsto iger, zelo priljubljenih po naših o-drih: »Divji lovec«, »Veriga«, »Razvalina življenja«, »Naša kri« in druge. Finžgar bo vedno ostal ljubljenec dobro-mislečega katoliškega slovenskega ljudstva, pa četudi so naši nasprotniki njegovo srčno dobroto in plemenitost na večer njegovega življenja izkoristili v svoje namene. Velikemu umetniku in vzornemu duhovniku kličemo tudi primorski Slovenci: ša. na mnoga leta! Vohun iz Vatikana 37 0 spisu o. Petra Leonija *>r*r- Mariza Perat Zadnje negotovosti Dospeli smo do cilja. Tedaj me je moj ^astnik peljal v neko drugo taborišče v 'zini. Tam sem ostal celo tisto noč. bi: aslednje jutro sem lahko v miru ma- al, nakar so me zopet prišli iskat. Zdaj S trie namreč v neko celico in mi izro-cili 11 novo obleko ter mi rekli, naj se prevlečen-^ Ostal sem tam še cel tisti dan 1,1 naslednjo noč. Duh po svobodi in poljanah . ^ jutru 2. maja sem že zelo zgodaj ma-. al. zadnjikrat v ujetništvu, nakar le Prišel častnik v civilu ter me od-Vedel ven ;n mj sporočil, da sem prost. Nepopisna je bila sreča tistih trenutkov, ^cPrav je popolna svoboda bila šc daleč. sva s častnikom korakala zopet na