List 6.
Ne dajte se vsem ljudem križem ženiti!
Se se spominjamo, kako krepko se je gosp. dr. J. Bleiweis v deželnem zboru poganjal za to, da ne bi se smel ženiti vsak berač in da bi županije imele moč zabraniti take ženitve zgolj le „na hlače", in je pobijal razloge grofa Antona Auersperga, ki je zagovarjal pravico, da se sme ženiti vsak berač. Kako je neki to, kdo je kriv, da so županije zdaj vendar brez prave oblasti zoper to nadlogo ? *) Ali mislite, da po tej „frajosti" pomoč dojde cesarstvu, ali deželam, ali soseskam? Za Boga! da ne. Po tem nimajo niti cesarstvo, niti dežela, najmanj pa občine koristi, marveč veliko škodo. Pregovor je ta: „če kmet ne orje, gospod bi moral lačen biti", in „če kmet trte ne sadi, gospod bi moral vodo piti". In ravno po ženitbi vsakega postopača se godi kmetu velika krivica; če že ena sama oseba živeti ne more, kako bo tak svojo ženo, in če mu Bog še otrok d&, družino preživiti mogel? Kako drugače kakor s sleparijo ali tatvino. In če takošnega postopača nesreča zadene, da zboli in je za delo nezmožen, ali da pride v kak večleten zapor, kdo bo takrat njegovo ženo in otroke živil? Kdo drugi kakor njegova občina (soseska). Naj tedaj slavni deželni odbor to reč iznova prinese v deželni zbor, da se prenaredi nesrečna postava,   ki  množi   siromašino po deželi,   da
*) Nesrečni §. občinske postave je tega kriv.          Vred.
------   42    ------
je groza. Kmetu se že tako huda godi, — v nebo vpijoča krivica je, da se mu še veče butare nakladajo s tem, da se sme vsak berač ženiti v nadlogo svojih sosedov, *)
*) „Novice" so že lani povedale, da bo deželni odbor prinesel to stvar v prihodnji zbor , ker on sam najbolje čuti to veliko nadlogo; al zdaj so mu po postavi roke vezane, da ne sme proti njej delati, če tudi se vpira kar le more beraškim ženit vam.
Vred.