GDK: 302:308:32:356 Težavnost dela sekačev* Marjan LIPOGLAVŠEK** Izvleček Lipoglavšek, M.: Težavnost dela sekačev. Goz- darski vestnik, št. 3/1992. V slovenščini s povzet- kom v nemščini, cit. lit. 12. S celodnevnimi merjenji pulza sekačev po vsej Sloveniji smo ugotovili, da povprečna težavnost sečnje pri sedanji tehnologiji ni bistveno manjša kot tedaj, ko so sekači še ročno lupili sortimente in izdelovali prostorninski les. Posamezni načini sečnje in izdelave in posamezne prvine dela se med seboj razlikujejo po težavnosti dela. Kljub velikim individualnim razlikam pri delovnem pulzu sekačev smo odkrili številne vplive delovnih raz- mer, lastnosti sekačev in delovnih učinkov na težavnost dela. Ključne besede: pulz, težavnost dela, sekač, delovne razmere. 1. METODIKA IN OKOLIŠČINE RAZISKAVE V petletni raziskavi smo ugotavljali težav- nost dela sekačev na vseh gozdnih gospo- darstvih Slovenije. Srčni utrip sekačev je najcelovitejše in zadostno merilo vseh de- lovnih obremenitev skupaj. Pulz smo sne- mali ves delovni dan na več načinov: - v letih 1987 in 1988 ročno z otipom in s pulzimetrom Seiko vsakih 5 oziroma 3 minute (obdelali smo podatke o 17 sekačih na 22 deloviščih 37 delovnih dni) - v letih 1988 do 1990 z beleženjem pulza s pomnilnikom Par vsakih 5 ali 1 O sekund (13 sekačev na 14 deloviščih 26 delovnih dni). Snemali smo večinoma v ugodnih vre- menskih razmerah, v zelo različnih delovnih razmerah, na zelo različnih deloviščih pa * Članek je povzetek rezultatov petletne raz- iskave, ki so jo v letih 1986-90 financirale gozdno- gospodarske organizacije Slovenije. •• Prof. dr. M. L., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija. 130 G. V. 3/92 Synopsis Lipoglavšek, M. : The Workload of Lumbermen. Gozdarski vestnik, No. 3/1992. ln Slovene with a summary in German, lit. quot. 12. Based on all-day recording of the heart-rate of lumbermen in the entire region of Slovenia, it has been established that the average workload in the present technology is not essentially smaller than it used to be in times when assortments were manually debarked and stacked wood was prepared by lumbermen. lndividual cutting and preparation ways as well as individual work ele- ments differ as to workload. Despite great indivi- dual differences in working, the heart-rate of lumbermen, numerous influences of working con· ditions, the characteristics of lumbermen and working effects on the workload we re established. Key words: heart-rate, workload, lumberman, working conditions. tudi pri tehnološko zelo raznolikem delu sečnje in izdelave. Tudi delavci so bili zelo različni. Snemali smo na Visokem Krasu, v Alpah, na Pohorju, na Panonskem obrobju, v smrekovih, jelovo bukovih, bukovih, hra- stovih sestojih, v debeljakih in v drogovnja- kih. Večina snemanj je bila pri sortimen- tnem načinu dela in pri izdelavi mnogokrat- nikov osnovnih dolžin neolupljenega lesa, vendar smo snemali tudi še klasične načine z lupljenjem in z izdelavo prostorninskega lesa pa tudi poldebelni, debelni in drevesni način sečnje in izdelave. Večinoma so se- kači delali posamič, vendar tudi v skupinah. Sekači, ki smo jih snemali, so bili stari , od 22 do 50 let in so imeli od 2 do 28 let delovnega staža pri sečnji. Pred začetkom snemanj smo ugotavljali tudi njihovo fizično zmogljivost. Muellerjev LPI oziroma indeks zmogljivosti, ugotovljen na ergometrskem kolesu, je znašal od 0,9 do 4,1 ali od izjemno velike do slabe zmogljivosti. Pov- prečen LPI je bil okrog 3, kar kaže na povprečno zmogljivost. Naši sekači torej niso nič bolj zmogljivi od druge delovne populacije, čeprav opravljajo težko fizično delo. Na zmogljivost lahko vplivata tudi stopnja prehranjenosti in izčrpavanje pri delu. Ugotovili smo, da je zmogljivost naših sekačev odvisna od njihove telesne teže, in sicer imajo tisti močnejši tudi večjo zmog- ljivost, če jo merimo z LPI. V primerjavi z normalno telesno težo je bilo namreč več sekačev predebelih kot presuhih. Pri pov- prečni telesni višini 175,6 cm je bila telesna teža od 69 do 96 kg ali povprečno 81,5 kg. Pred delom smo vedno ugotovili tudi izho- diščni pulz med sedenjem. Razlika med njim in povprečnim pulzom med delom ali delovni pulz je pravo merilo težavnosti dela. Dogovorjeno je, da lahko znaša (povprečje za 8 ur) največ 35 utripov na minuto. Hkrati s snemanjem pulza smo posneli več podatkov in ocen o delovnih razmerah (sestoj, nagib terena, prehodnost, vejna- tost, temperatura), o opremljenosti seka- čev, o njihovi izobrazbi, o delovnih učinkih. Nekatere ugotovitve niso ravno razveseljive za stanje organizacije dela in varstva pri delu v do zdaj družbenem gozdarstvu Slo- venije. Večina sekačev je delala z ergo- nomsko ustreznimi motarkami, vendar smo srečali vmes tudi 7 let staro motorko Hus- qvarna 480 CD. Vzdrževanost motark ni bila vedno najboljša, vendar smo z njo lahko zadovoljni. Opremljenost sekačev z ročnim orodjem - tistim, ki je pri določeni Slika 1 : Močno nihajoči pulz sekača 250 utripov/min pulz 200 7!00 8:00 9:00 10:00 tehnologiji nujno potrebno, je bila v pov- prečju samo 82% (od 33 do 1 OO%) . Tudi zato je lahko težavnost dela večja- pomi- slimo npr. na sproščanje brez obračalke ali obračanje s sekiro. Še slabša je bila upo- raba osebnih varovalnih sredstev- v pov- prečju 50% (od O do 86 %). Tudi če spregle- damo zahtevo po obutvi s trdo kapico, je bila opremljenost ali bolje uporaba osebnih varovalnih sredstev samo pri treh sekačih (1 O%) popolna. Ob tolikšnih prizadevanjih in stroških za topli obrok med delom smo mi naleteli samo na 28% se kačev, ki so imeli med delom toplo malico. Še vedno ima velika večina sekačev od strokovne . izobrazbe za seboj samo nekajdnevni tečaj. Pač pa imajo veliko delovnih izkušenj, po- gosto tudi takih z neprijetnimi posledicami. Skoraj vsi so se namreč spomnili, da so že utrpeli resno poškodbo pri delu. Opazili smo, da neprimerna tehnika dela pogosto poleg povečanja nevarnosti povečuje tudi težavnost dela in zmanjšuje delovne učin­ ke. 2. TEŽAVNOST DELA Pulz sekačev med delom večinoma močno niha: visok je med težavnim produk- tivnim delom in nizek med dolgimi odmori (slika 1 ). Posamezni se kači pa so imeli tudi IF ura 11:00 12:00 13:00 14:00 G. V. 3/92 131 enakomeren utrip srca, ker s številnimi kratkimi oddihi med delom preprečijo velika nihanja. Kadar je bilo med delom premalo odmorov, je utrip med delom stalno nara- ščal, kar kaže na preveliko utrujanje in na pretežavno delo. Na veliko težavnost dela kažejo že visoke konice pulza, ki za kratek čas presegajo pri posameznikih celo 200 utripov na minuto. Frekvenčna porazdelitev delovnih pulzov vseh sekačev med vsem delovnim časom je zelo sploščena, približno simetrična nor- malna porazdelitev. Sestavljena je najmanj iz dveh zelo različnih porazdelitev, namreč tiste visoke med produktivnim in one nizke med neproduktivnim časom. Primerjava re- lativnih frekvenčnih porazdelitev z doseda- njimi raziskavami (SUŠNIK 1972) kaže, da je absolutni pulz pri sedanji tehnologiji sicer nižji, vendar ne bistveno, od onega pred leti, ko so sekači še ročno lupili v gozdu (slika 2). še bolj kaže na neznatne razlike zdaj ugotovljeni povprečni delovni pulz (preglednica 1 ), ki na večini sečišč presega dopustnih 35 utripov na minuto (Seiko 46%, Par 69%, skupaj 56%). Preglednica 1 : Pulz med delom Če na nekaterih sečiščih delo sekača ni pretežavno, pa spada v vseh primerih med zelo težavna dela, saj je delovni pulz vedno nad dopustno mejo ali tik pod njo. Delo sekača je tudi pri sedanjih tehnologijah najtežavnejše med gozdarskimi deli in ga tako izčrpava, da še vedno potrebuje in zasluži beneficirano delovno dobo. V dvaj- setih letih od njene uveljavitve nismo mogli ·dovolj narediti, da je ne bi več potreboval. Kolikšr.a je ob spremembah tehnologije še preostala fizična zahtevnost dela, pa ne vemo, ker med delom nismo ugotavljali porabe kisika. Delovni pulz je med vsemi skupki prvin dela (produktivni čas, neproduktivni čas, delovni čas) značilno različen, posamezne prvine dela pa se med seboj in od povprečja po težavnosti dela ne razlikujejo vedno značilno. Vendar pa lahko prvine dela po višini delovnega pulza oziroma po težavno- sti rangiramo v najmanj štiri skupine (pre- glednica 2). Produktivni čas Delovni čas abs. pulz del. pulz u/min u/min Snemanje Seiko n =37 121 51 Snemanje Par n= 26 124 54 Skupaj n=63 122 52 Snemanja 1971/72 ig l. 134 54 (SUŠNIK) Ist. 127 47 Slika 2 : Kumulativne trekvenčne porazdelitve pulza 100 oo 60 •o 2 0 132 G. V. 3/92 % relotlvna fre kve nca 60 60 100 t20 1 1 140 / 1 / / / / / 160 abs. pulz del. pulz u/min u/min 106 36 112 42 109 39 ? ? SPRAVILO : z goscnjčar jem flaL -- s kolesnikom (1979) SE:Č~JA -- ltstovcev (SUŠNIK L972) --- · iglsvcev (SUŠNIK 1972) -- produkt l vni čas 1989 -- - dcl evni čos 198<) pulz u/tnin Preglednica 2 : Težavnost elementov dela Delovni pulz Rang u/min Najlažji približno 1-4 13-30 Lahki 33-47 5-8 Težki 45-53 9-14 Zelo 51-68 15-20 težki Če hočemo zmanjšati težavnost dela se- kačev, moramo torej najprej odpraviti tiste delovne postopke, ki so najtežavnejši, ali pa predvsem pri njih izboljšati tehniko dela, znanje sekačev in delovna sredstva. Če­ prav so individualne razlike v težavnosti dela med sekači zelo velike in se sekač vedno znova prilagaja z različnim prizade- vanjem zahtevam dela, lahko trdimo, da način dela oziroma tehnologija vendarle pomeni tudi različno zahtevnost dela za sekača. Tehnologija, ki ob stalnem strem- ljenju ali kljub stremljenju za preseganjem norme in zaslužkom omogoča več odmorov med delom, pomeni manjšo težavnost dela (preglednica 3). Preglednica 3 : Težavnost tehnologij dela Tehnologija dela Naj lažja Lahl\a Srednje težka Težka skupinsko delo s traktoristom izdelovanje dolgega lesa v lubju sortimentni način izdelave v lubju - z izdelavo prostorninskega lesa, - z ročnim lupljenjem poldebelni in debelni način sečnje listavcev Kaže, da je sečnja listavcev težavnejša od sečnje iglavcev in da sta debelni ter poldebelni način težavnejša od sortimen- tnega načina sečnje in izdelave, tudi če ·med sortimente štejemo mnogokratnike osnovnih dolžin. 3. VPLiVI NA TEŽAVNOST DELA Z linearnimi regresijami in z multiplo ko- relacija med povprečnim delovnim pulzom Prvine dela vožnja na delo in z dela, odmori, pripravljalno-zaključni čas vzdrževanje motorke, hoja med odmori, hoja navzdol, zastoji krojenje, hoja navzgor, prehod, prežagovanje, podiranje, kleščenje zlaganje vej, beljenje panjev, izdelava prostorninskega lesa, lupljenje, obračanje, sproščanje v produktivnem času vsega delovnega dne in 24 vplivnimi spremenljivkami smo iskali možne vplive delovnih razmer, lastnosti sekačev in delovnih učinkov na težavnost dela. Za posamezno od obeh skupin sne- manj ali tudi za vsa snemanja skupaj smo statistično zanesljivo dokazali le nekatere vplive. Multipla korelacija kaže, da so ti vplivi številnejši, kot bi lahko zaradi velikih individualnih razlik med sekači sklepali samo na podlagi enostavnih linearnih re- gresij. Preglejmo nekatere vplive in jih skušaj mo razložiti (slika 3). Samo za natančnejša snemanja s pomnilnikom Par velja, da je težavnost dela večja pri večjem nagibu terena, slabši prehodnosti, večji razdalji med odkazanimi drevesi in višji povprečni dnevni temperaturi zraka. Te zakonitosti so razumljive, saj slabše terenske razmere otežujejo predvsem gibanje sekača po de- lovišču. Razlike v težavnosti dela posamez- nih prvin dela so večje na strminah kot na položnem terenu. Nasploh nismo mogli ugotoviti, da bi bila težavnost dela odvisna od velikosti (volumna) drevesa ali povpreč­ nega volumna izdelanega kosa. Za snema- nja s pulzimetrom Seiko pa vendar velja, da je povprečna težavnost večja, kadar iz enega drevesa izdela sekač manj kosov oziroma manj izdelkov. To je skladno z ugotovitvijo, da je sortimentni način izde- lave lažji od debelnega. Na posameznih sečiščih pa smo vendarle dokazali, da je težavnost dela večja pri večjem neto vo- lumnu in pri večjem prsnem premeru dreve- sa. Zanimiva in presenetljiva pa je ugotovi- tev, da je pri večji vejnatosti dreves pov- prečni delovni pulz v vsem produktivnem G. V. 3192 133 času manjši. Razložimo jo lahko s tem, da kleščenje dolgo traja, ni pa najtežavnejša delovna operacija. Trajanje delovnika med našimi snemanji ni vplivalo na težavnost dela, torej tudi skrajševanje ali podaljševanje delovnika ne vpliva na povprečni pulz, saj se sekač pri visoki težavnosti dela temu prilagaja z več ali manj odmori ali s prizadevnostjo pri delu. Pač pa smo ugotovili, da boljša izraba delovnika: to je večji delež produktivnega časa in večji delež motornega žaganja povečuje težavnost dela. Prav tako prese- ganJe norroe povzroča večjo težavnost de- la. Ze SUSNIK (1972) je ugotovil, da delo na normo najbolj izčrpava sekače. Čeprav so povprečni dnevni učinki zelo različni (v 1m3 izdelkov je zelo različna količina dela), trdimo s tveganjem nekaj nad 5 %, da je težavnost dela odvisna tudi od učinkov v produktivnem času dela. Opisane zakonito- sti smo ugotovili pri povprečnih delovnih razmerah, ki jih ponazarjajo številke v pre- glednici 4. Pri proučevanju vpliva lastnosti sekačev na težavnost dela smo zanesljivo ugotovili le, da je delo za fizično manj zmogljive sekače težavnejše. Nič posebnega, vendar to hkrati do neke mere pove, da pri sečnji in izdelavi še vedno močno prevladujejo Preglednica 4: Delovni učinki pri snemanjih pulza Dnevni učinek Učinek v produktivnem času Preseganje norme Neto volumen drevesa Neto volumen kosa % ODVmOST PUL2A V PROD. ČASU OD HA{;]BA TE~E~n Par V : iS, i8 t 8,597 Xi : R : 8,57 .. Snemanja razpon 3,5-34,0 1,8-7,0 66-190 Seiko povpr. 14,25 4,13 115 0,69 0,30 Snemanja razpon 3,9-36,4 1,4-10,9 84-256 Par povpr. 18,84 5,68 147 0,57 0,29 OOOISICOST PULZA OD 111:1'0 UOLIJII!A ORL'\JESA 9A 88 t~ lovni pu Jz v prod uH lvnM c~tu sekač B. ~J. l. dan 2. dan V: 43.03 t 7,~25 XB ; R: 6,3g, 2~------~------~------~------~ 28~--+---~--~--+---+---b---~~ 6 18 28 38 ~8 8 8. 5 i. S 2.5 nog[h ;( OOOISKOST PUl21\ OD PRrSWHJA HO~E B8 delovo! p~II v 78 do lwne. easu 66 .. . • Se i ke + Par vo lwsen drevesa a3 OW l SHOST PU11A OD Z110GLJ 1 UOST 1 SW\CL\1 98 delovni puli v 86 produktivne. Času 78 • Se iko 68 t Par . ' x • • 3.S V : 28,64 t 0,0753 X ; R ~ 0,31• SB 48 38 V o 39,93 t ~, 2% X ; R : O, 25 18 26 -i------X.+--+---+---+----I-----'1----1f-----l 68 se 188 126 148 168 tae 288 228 248 21>6 8. 5 u z. s 3. s u preseg4njo nor-o :.! mog lj Ivost LPI 134 G. V. 3/92 fizične obremenitve delavcev. Sklepamo lahko, da na delovni pulz vplivajo tudi tiste lastnosti sekačev, ki vplivajo na njihovo zmogljivost, npr. telesna teža ali starost, vendar z linearnimi regresijami tega nismo mogli dokazati. Multipla korelacija pa je za naša snemanja (ni mogoče posploševati brez pridržkov) presenetljivo pokazala, da s starostjo in delovnimi izkušnjami (staž) težavnost dela pada. Temu je morda kriva manjša stopnja prizadevanja pri starejših, sicer ponavadi manj zmogljivih delavcih. Presenetljivo je tudi, da smo ugotovili, da je delovni pulz sekačev z boljšo strokovno izobrazbo višji. Tudi tu lahko dejanske od- visnosti zamegli stopnja prizadevanja, saj mora pravilno opravljeno delo zmanjševati težavnost. Multipla korelacija pa je pokaza- la, da so poleg vseh omenjenih vplivov s težavnostjo dela (delovnim pulzom) pove- zani še rastlinska združba na sečišču, tra- janje delovnika, telesna teža sekačev, pa tudi uporaba osebnih varovalnih sredstev. Vsi ti vplivi oziroma povezave niso tesne. Očitno je namreč, da se sekač pri svobod- nem ritmu dela vedno znova prilagaja in težavnost dela je ravnotežje med njegovimi sposobnostmi in motiviranostjo za delo. Z izboljšavami organizacije in tehnike dela, nagrajevanja, z več znanja vseh seka- čev, ko bi namesto moči bolj uporabljali razum, bi bilo zagotovo mogoče zmanjšati tako veliko težavnost dela sekačev in hkrati dosegati vso delovno dobo boljše delovne učinke. Povzetek Težavnost dela sekačev smo ugotavljali z zapi- sevanjem srčnega utripa ves delovni dan po treh metodah : z o tipom na roki, s pulzimetrom Se iko in s pomnilnikom Par. Obdelali smo 63 delovnih dni 30 sekačev na 36 deloviščih v zelo pestrih sestojih in delovnih razmerah po vsej Sloveniji pri različnih načinih sečnje in izdelave. Sekači so bili stari 22-50 let z 2-28 let delovne dobe pri sečnji. Njihova fizična zmogljivost je bila povprečna (LPI okrog 3, od 0,9 do 4,1 ). Povprečna telesna teža je bila 69 do 96 kg ali povprečno 81 ,S kg - pri povprečni telesni višini 175,6 cm. Sekači so upo- rabljali večinoma ustrezne motorke, opremljenost s potrebnim ročnim orodjem je bila 82%, z oseb- nimi varovalnimi sredstvi samo 50%, samo 28% sekačev je imelo med delom toplo malico. Frekvenčna porazdelitev pulza vseh sekačev kaže, da je težavnost dela v sedanjih tehnologijah v povprečju nekaj manjša kot pred leti, ko so sekači še ročno lupili les. Vendar razlika ni bistve- na, saj je delovni pulz med produktivnim časom skoraj enak in zelo visok (52 u/min). V delovnem času pa na 56% delovišč presega dopustno mejo 35 utripov na minuto in znaša povprečno 39 u/min. Sečnja ostaja še naprej najtežavnejše delo v gozdarstvu in je zelo težko ali pa pretežko delo. Beneficirana delovna doba sekačev je še vedno potrebna. Najtežavnejše· prvine dela so: zlaganje vej, beljenje panjev, izdelava prostorninskega lesa, lupljenje, obračanje in sproščanje (del. pulz 51-68 u/min}. Med načini dela je najlažje skupin- sko delo s traktoristom, najtežja sta poldebelni in debelni način sečnje listavcev, drugi, sortimentni načini pa so po težavnosti v sredini. Za posamezna snemanja, za skupine snemanj ali redkeje za vsa snemanja skupaj smo kljub velikim individualnim razlikam med sekači ugoto- vili nekatere vplive na težavnost. Težavnost dela povečujejo: nagib in slabša prehodnost terena, razdalja med drevesi, temperatura zraka, velikost drevesa, velikost izdelanih kosov, boljša izraba de lovnika, večji delovni učinki oziroma preseganje norme in manjša fizična zmogljivost sekačev . Presenetljivo pa težavnost dela zmanjšujejo: večja vejnatost dreves, starost, delovni staž in slabša strokovna izobrazba. Te vplive je mogoče pojasniti z različno stopnjo prizadevanja sekačev, ki se ob svobodnem ritmu dela v gozdu lahko stalno prilagajajo raznim razmeram in 1ehnologi- jam ter uravnavajo težavnost svojega dela. Izbolj- šave pri najtežavnejših delovnih postopkih, zlasti znanja in tehnike dela sekačev, bi lahko zmanj- šale zahtevnost zelo težkega dela pri sečnji. BEANSPRUCHUNG VON WALDARBEJTERN BEIM HOLZFALLEN Zusammenfassung Die Untersuchung erfasste 30 Arbeiter im Alter von 22 bis SO Jahre mit 2 bis 28 Jahren Berufser- fahrung. Bei einer durchschnittlichen KorperhOhe von 175,6 cm und K6rpergewicht von 81,5 (69- 95} kg konnte die physische Leistungsfahigkeit der Arbeiter nur als mittelmassig bezeichnet wer- den. Das LPI nach MOller betrug durchschnittlich nur 3 (0,9-4, 1 ). Die Untersuchung erfasste Wei ter 63 Arbeitstage und 36 Arbeitsplatze in sehr ver- schiedenartigen waldbestanden und Arbeitsver- haltnissen im gesamten Slowenien, sowie vers- chiedene Arbeitsverfahren. Es wurde Pulsfre- quenz wahrend genzer Arbeitstage mit Betasten, mittels Pulsmeter Seiko und mit dem Pulsspeic- hergerat Par aufgenommen. Die beim Fallen und Aufarbeiten verwendeten Motorsagen waren ergonomisch meistens an- nehmbar. AusrOstung der Arbeiter mit dem not- wendigen Handwerkzeug war unvollkommen und mit 82% vom erforderlichen Stand geschatzt. Noch schlechter war es mit der erforderlichen personlichen Shutzausrustung, von der nur etwa die Halfte vorhanden war. Nur 28% der Arbeiter wurden wahrend der Arbeit mit einer warmen Mahlzeit verpflegt. G. V. 3/92 135 Die Verteilung der Pulsfrequenzen bei allen Arbeitern hat gezeigt, dass die durchschnittliche Beanspruchung he ute nur unwesentlich unter der Beanspruchung vor einigen Jahren, als das Holz noch von Hand entrindet wu rde, liegt. Der Arbeits- puls wahrend der effektiver Arbeitszeit ist mit durchschnittlich 52 Schlagen pro Minute noch immer sehr hoch. Die zulassige Dauerbelastungs- grenze wahrend der ganzen Arbeitszeit von 35 Herzschlagen pro Minute fOr den Arbeitspuls wu rde in 56% der Arbeitstage Oberschritten. Sonst lag der Arbeitspuls nur knap unter dieser Grenze. Holzfallen bleibt noch weiterhin die schwerste. Arbeit in der Forstwirtschaft. Eine Be- nefizierung der Arbeitszeit der Holzfaller durch Altersversicherung ist weiterhin berechtigt. Als besonders schwer haben sich folgende Arbeitselemente erwiesen: Beseitigung von Schlagabraum, Entrinden von Stocken, Aufarbei- ten von Schichtholz, Entrinden, Wenden, zu Fali Bringen. Die Pulsfrequenz betragt dabei 51-68 Herzschlage pro Minute. Wahrend die Halb- stamm- und Stammethode bei Fallen von Laub- baumen besonders anstrengend ist, ist die grup- penarbeit mit dem Schlepperfahrer relativ leicht. Alle Sortimenten verfahren nehmen eine mittlere Stellung ein. Trotz der grossen individuellen Unterschiede zwischen den Arbeitern haben sich an einigen Arbeitsplatzen bei einigen Aufnahmegruppen (Seiko, Par) und weniger bei allen Aufnahmen folgende Faktoren als erschwerend fur die Arbeit erwiesen: steiles oder sonst schwieriges Gelan- de, grossere Entfernungen von Baum zu Baum, hohe Lufttemperaturen, zunehmende Baumdi- mensionen und Stickgrossen, bessere Arbeits- zeitausnOtzung, h6here Arbeitsleistung, Akkor- dubersteigen und unbefriedigend_~ physische Lei- stungsfahigkeit der Arbeiter. Oberraschender- weise haben sich folgende Faktoren als erleic- htern erwiesen: stark ere Astigkeit gefallter S tam- me, hi:iheres Lebensalter und damit langere Be- rufserfahrung, mangelhafte Berufsausbildung der Arbeiter. Man kann sich das auch durch die freie Gestalltung des Arbeitsablaufes sowie durch die Anpassung des Leistungsgrades an wechselnde Arbeitsverhaltnisse und Verfahren erklaren. Er- leichterungen der schwersten Arbeitselemente sind durch weitere Studien der Arbeitsweisen und -Verfahren zu erreichen. 136 G. V. 3192 LITERATURA 1. Bombosch, F. : Ergonomische Beanspru- chugsanalyse bei der Waldarbeit, Mitteilungen der forstl. Versuchs- und Forschungs anstalt Ba- den-Wuertemberg, H 139, Freiburg/B, 1988. 2. Buchberger, J. : The assesment of work stress on the basis of continually monitored heart rate, Occupational health and rehabilitation of forest workers FAO/ECE/ILO Kuopio 1985, Hel- sinki 1986. 3. Duerr, H., Wencl, J . (ured.): Arbeitstechnis- che und arbeitsphysiologische Studien uber Ein- mannarbeit bei Hauungsarbeiten, FBV A Wien 1961. 4. Kaminsky, G.: Arbeitsphysiologische Grundlagen fOr die Gestaltung, der Forstarbeit, Mitt. Bund. Forsch, Anst. Forst. U. Holzw. 46, Hamburg 1960. 5. Lipoglavšek, M.: Načini nagrajevanja in te- žavnost dela, Gozd. v. 41 (1983) št. 1 O. 6. Lipoglavšek, M.: Težavnost dela sekačev, Elaborat raziskovalne naloge, BF Ljubljana 1991. 7. - : Pulsfrequenz aund Arbeitsuntersuchun- gen, Schriftenreihe Arbeitswissenschaft und Pra- xis B. 28 Beuth-Vertrieb, Berlin-Koeln-Frankfurt/ M 1973. 8. Rebula, E.: Panožni normativi - priloga k Samoupravnemu sporazumu o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za usmerjanje pri razporeja- nju dohodka ... , Splošno združenje gozdnogo- spodarskih organizacij. Ljubljana 1984. 9. Sušnik, J., Fras, J.: Analiza delovnega me- sta gozdnega delavca sekača s posebnim po- udarkom na telesnih obremenitvah, Beneficirana delovna doba v gozdarstvu, IGLG, Ljubljana 1972. 10. Tomanic, S. eta.: Naprezanje radnika_pri šumskim radovima, Radovi 25 (1990) št. 1, Su- marski institut Jastrebarsko, Zagreb 1990. 11 . Vik, T.: Measurements of work load during forestry work, Methods in ergonomic research in forestry, IUFRO Hurdal 1971 . 12. Wencl, J.: Ergonomische Untersuchungen bei der Holzernte nach dem Sortimentsverfahren, Ergonomics, applied to Forestry, Wien, Ossiach 1983.