Leto XIII Štev. 78. Izh 3 jB dvdkret 113 teden in sicer vsak tnmk »r» nA i 1 — ! krono temeljne pristojbine te d v k - Petek. — Dopisi nai se Izvolijo pošiljati uredništvu, In sicer trankirano - Rokopisi se ne vračajo - Za inserate se plačuje r 0 vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za po! leta 4 krone, za četri leta 2 krom, ista naj se pošilja: Upravništvu ,,Domovine" v Celju. Deželnozborska volilna preosnova in Slovenci. Povsod se prebivalstvo veseli, abo pride čas, da zboruje zakonodajna korporacija dottčne dežele. štajarski Slovenci pa še nikdar nismo imeli vzroka se veseliti sklicanja štajarskega deželnega zbora, V Gradcu se še za nas nikdar ni sklenilo nič dobrega. Če se nam je kaj ma¬ lega podelilo, se nam je na drugi strani deset¬ krat toliko vzelo in dalo našim prenasičenim nemškim sodeželanom. Akoravno je v sedanjem zasedanju štajarskega deželnega zbora na dnev¬ nem redu velevažen predmet, namreč preosnova nazadnjaškega, v prid Nemcev, nemških mešča¬ nov in veleposestnikov, prikrojenega deželnczbor- skega volilnega reda, vendar niti to dejstvo v nas Slovencih ne more vzbujati prav nič veselja. Že naprej smo prepričani, da je sedanji naš de¬ želni zbor nezmožen za pravično preesnovo vo¬ lilnega reda Vendar posvetimo nekaj vrstic našemu dozdajnemu volilnemu redu za deželni zbor in predlogom glede preosnove istega Po¬ sebno se oziramo pri tem na predlog slovenskega poslanca Robiča in tovarišev. Ko smo pred nedavnim časom pisali o okrajnih zastopih, že takrat smo omenili, da kakor v državnem zboru je uveljavljeno tudi v deželnih zborih takozvano načelo zastopstva interesov, oziroma interesnih skupin. V vsi svoji nazadnjaški obliki vlada to načelo tudi v štajar skem deželnem zboru. Nekaj stotin veleposest nikov, kar je najbolj nazadnjaško, le onih, katerih posestva so vpisana v takozvane deželne deske, voli skoro eno četrtinko vseh poslancev. Inte¬ resna skupina mest in trgov ima tudi skoro eno četrtino zastopnikov, dočim imajo meščani še tudi v tretji skupini, namreč v skupini velike obrti iznova pravico voliti še povrh šest po¬ slancev. Kmetsko prebivalstvo pa, ki ga je šti rikrat toliko nego vsega ostalega prebivalstva voli malo več nego eno četrtinko vseh poslan¬ cev. Izven teh skupin imajo glas v deželnem zboru tudi trije Skrije in rektor graškega vse učilišča. Na pivi hip je videti, da je ta volilni red skrajno krivičen že zate, ker so kmetske občine, torej ljudstvo v najpravejšem pomenu besede, najslabše zastopane. Dvakratno krivičen, ker še celo mnogo trgov (zlasti slovenskih) ne sme vo liti v skupini mest in trgov ampak s kmetskimi občinami. Trikrat slednjič je ta volilni red kri¬ vičen, ker ne le ne pozna potemtakem načela enakosti volilne pravice, temveč sloni celo na sramotnem načelu posrednosti, kar se tiče vo litev v kmetski skupini; to se namreč pravi, da kmet ne voli svojega poslanca naravnost, ampak sme voliti vsaka kmetska občina nekaj vo¬ lilnih mož (500 prebivalcev enega volilnega moža) in šele ti volilni moži volijo poslanca. Kakor če bi kmet bil tak otrok, da bi bil preneumen, da voli kar naravnost poslanca. O splošnosti volilne pravice pa pri nas seveda sploh ni govora, kajti ne sme voliti vsak polnoleten, niti ne vsak moški deželan, temveč šele oni, ki plačuje naj¬ manj 10 K direktnega davka. Dočim se je za državnozborske volitve pri- krajševanje ljudstva vsaj nekoliko oblažilo, ker je že pod Taafejevim ministrstvom bil predpisani davčni znesek nekoliko znižan in je pod mini¬ strovanjem Badenija bila uvedena takozvana splošna volilna skupina, v kateri se voli gotovo število poslancev brez ozira na to, ali volilec plačuje davek ali ne, štajarski deželni volilni red v tem smtslu do sedaj nikakor ni izpreme- njen. Tudi sramotnega načela, da kmetje smejo voliti le posredno — po volilnih možih, se še v štajarskem volilnem redu ni opustilo, dočim so to sklenili že drugi deželni zbori zlasti kranjski in niž eavstrijski. Šele zadnja leta se vsled vse¬ stranskega pritiska tudi stranke štajarskega de¬ želnega zbora vsaj na videz trudijo volilni red preosnovati v pravičnejšem smislu. Vložile so svoje predloge za preosnovo vladajoča nemško- nacijonalna ali Deršatova stranka, nadalje stranka Rokitanskega, vodje takozvanih „bauernbuad lerjev". Oba predloga sta le pesek v cčt voliloev in kar se kmetskih in Tzlasti kar se slovenskih koristi tiče, popolnoma nesprejemljiva. Kmetskim koristim bolj ustrezaioč je predlog nemških kon servativnih kmetskih poslancev, zahteve Sloven¬ cev pa pevdarja predlog poslanca Rjbiča in ostalih slovenskih poslancev. O načelih tega piedloga z ozirom na dosedanje razmere in ostale predloge nekaj besed. Kakor nemški kmetski poslanci so tudi Slovenci za znatno zmanjšanje števila poslancev za veleposestvo, če se že sploh da veleposestvu posebno zastopstvo, kar je pa sicer nepotrebno. Robičev predlog pa tudi zahteva, da glede vo¬ lilne pravice v veleposestvo ne odločuje brezpo membno dejstvo, ali je posestvo vpisano v de želnih deskah. Da se zmanjša število veleposest niških poslancev, imamo dovolj vzroka zahtevati mi Slovenci. Saj štajarski veleposestniki ob vsaki priliki gredo roko v roki z nemškimi meščan skimi poslanci v boj proti kmetskim koristim. V narodaem oziru nam pa noben nemškonacijo- nalni poslanec ni bolj sovražen nego takozvano ntmškonapredno zastopstvo veleposestva. Seveda ni niti najmanj upanja, da se v tem oziru kaj v prid kmetov in v prid Slovencev izpremem. Večino imajo ravno nemški veleposestniki in meščanski poslanci. Ti pa ne bodo odstopili od krivičnih predpravic, ki jim jih zajamčuje dose¬ danji volilni red. Kaj tem ljudem mar, kaj ljud¬ stvo zahteva! Predlog nemške meščanske stranke (Der- 8chatta!) zahteva še celo pomnožitev števila poslancev za mebta in trge, akoravno mesta že do sedaj volijo nerazmerno veliko število Seveda se temu predlogu ustavlja,o nemški kmetski poslanci konservativci in le deloma in na videz B bauernbuadlerji“, prav odločno pa tudi slovenski kmetski poslanci. V zvezi z vsem tem zahtevajo nemški in slovenski kmetski poslanci znižanje zahtevanega davka za opravičenje vo liti v mestni skupini in sicer na 8 K direktnega davka. Robičev predlog in predlog nemških kon¬ servativcev zahteva tudi, da vsi trgi volijo v skupini mest in trgov, kar do sedaj ni bilo. Zlasti na Spodnjem Štajarskem so dosedaj volili vsi manjši (namreč slovenski!) trgi s kmetskimi občinami, tako da so Nemci v skupini mest in trgov temlažje prodrli z izvolitve nemških po¬ slancev. Seveda ni upanja, da bi se to načelo v novem volilnem redu izpremenilo, kajti večino imajo v deželnem zboru nemški mestni poslanci, ki se bodo v zvezi z nemškimi veleposestniki uprli vsaki izpremembi, ki bi bila v korist kme¬ tom in zlasti taki izpremembi, ki bi bila pra¬ vična za Slovence. V ostalem se splošno strinjajo zahteve obeh skupin nemških kmetskih in slovenskih poslan¬ cev. Vse te tri stranke zahtevajo pomnožitev I števila kmetskih poslancev, kar bi bilo edino J pravično. Istotako zahtevajo konservativni nem I ški in slovenski kmetski poslanci olajšanje vo- j litev v kmetskih občinah na ta način, da se ! volitev vrši na več krajih in ne za ceh okraj v enem mestu, ki je večini voliloev preveč odda- j ljeno. Vse kmetske stranke so tqdi edine glede zahteve da se uvede tajna volitev po listkih, • da vsakdo lahko odda svoj glas po svoji vesti j in ne da bi se moral bati, da bode kdo izvedel, j koga je volil. Voliti bi se pa v smislu zahtev kmetskih poslancev moralo tudi v kmetskih občinah za naprej naravnost in ne po volilnih možeh kakor j do sedaj. Kdor ima volilno pravica naj bi smel i naravnost voliti poslanca in ne najprej volilnega j moža, ki odda v imenu enih, ki so ga volili, ! svoj glas za tega ali drugega poslanca. Da bi se i dosegla pomnožitev števila kmetskih poslancev, j zlasti slovenskih, o tem seveda niti misliti ni, ' saj ima večino, kakor gori omenjeno, nemška meščanska stranka v zvezi z nemško zagrize¬ nimi veleposestniki. Najprej bi se še dalo upati, da se bodo dosegle zaželjene olajšave glede vo¬ litev v kmetskih občinah in da se uveljavi tudi načelo tajnih in neposrednih, direktnih volitev. Pa tudi to ob samo navidezni naprednosti nem¬ ških naprednjakov ni popolnoma zagotovljeno. Najznamenitejša točka v preosnovi dežel- I nega volilnega reda je pa zahteva, katero pov- dar^a zlasti tudi predlog slovenskih poslancev, i naj se uvede po načinu kakor za državni zbor | tudi v deželnem zboru takozvani splošni volilni , razred, v katerem bi prebivalstvo brez ozira ali j davke plačuje ali ne, po okrajih volilo za celo i deželo še povrh gotovo število poslancev. Da se uvede ta splošna kurija, ti zahtevi hočejo vsaj navidezno ustreči vse stranke. Seveda vladajoči stranki hočete ti kuriji prepustiti le kakih šest poslancev, dočim zahtevajo kmetski poslanci večje število. Ali se bode v tem oziru kaj do¬ seglo in koliko, je še zelo negotovo, kajti nem ške stranke bodo gledale na to, da bode na kmetsko ljudstvo prišlo kar najmanj poslancev, na pol milijona Slovencev hočejo preračuniti baje kar samo enega novega poslanca v splošni volilni kuriji. Če bi pa stvar bila taka, tedaj store Slovenci edino prav, ako v zvezi z nem¬ škimi konservativci ob sklepanju zopet zapustijo deželni zbor in onemogočijo sklepanje o še kri- vičnejšem volilnem redu nego je dosedanji. Sklenemo pa lahko kratkoma, da od vseh po¬ skusov volilne preosnove v našem deželnem zboru za nas Slovence ni nič ugodnega pričakovati in bi bila tudi velika zmota, sploh pričakovati pravico iz Gradca Najzdravejše načelo, katerega se držimo je pa, da neumorno delujemo za vse¬ stranski narodni napredek doma na Spodnjem Štajarskem, kajti to bode najzanesljivejša in naj¬ trdnejša podlaga naše boljše bodočnosti. 456 Interpelacija državnega poslanca dr.Ploja in so- drugov na ekso. pl. Korberja, ministra notranjih zadev, gledčnepostavnega postopanja pri volitvah v gornjerad- gonski okrajni zastop. „Dne 11. septembra 1903 so se vršile volitve za gornjeradgonski okrajni zastop iz skupine kmetskih občin. Pri tej volitvi se je udeležil kot zastopnik občine Hrastje-Mota Jakob Černjavič, posestnik na Moti, v resnici pa je bil izvoljen Jakob Misleta, posestnik na Moti. Volilno legitimacijo je dobil od c. kr. okraj nega glavarstva Ljutomer Jakob Černjavič, vkljub temu da ni bil izvoljen, in se je na podlagi te legitimacije udeležil volitve kot volil mož za imenovano občino. Jakob Černjavič je oddal svoj glas za pri¬ vržence I. Wratschkove stranke katera je tudi z enim glasom zmagala. Jakob Misleta je bil odločen pristaš na¬ sprotne stranke I. Wratschko ta, tako da se je z nepostavno udeležitvijo Jakoba Černjaviča izpre- menil volilni rezultat, in da so zmagali privrženci g. I. Wratschka, med tem ko bi bila sicer zrna gala nasprotna stranka. Jakob Černjavič se je torej udeležil volitve na podlagi kazenskega dejanja, bodisi da je fal- zificiral volilni protokol, bodisi da se mu je nalašč 'poslala od c. kr. okrajnega glavarstva ljutomer¬ skega legitimacija. K temu še omenimo, da se je enak slučaj primenl v občini Grabonoš, kjer ie dobil legiti- mac jo Jožef Šijanec, in le vsled reklamacije občinskega predstojništva je c kr. okrajno gla¬ varstvo legitimacijo pravemu volilnemu možu gosp, Antonu Sattlerju poslalo. Podpisani torej vprašamo: „„a) Ali hoče c. kr. ministrstvo za no¬ tranje zadeve nemudoma poizvedovati, na kateri podlagi je v imenovanih dveh slu¬ čajih izdalo c. kr. okrajno glavarstvo v Lju tomeru volilne legitimacije. b) Zakaj je v občini grabonoški prvotna legitimacija bila dostavljena privržencu g. I. Wratschka in ne izvoljenem možu? c) Na kak način je prišel Jakob Černjavič do volilne legitimacije za občino Hrastje Mota? d) Ali je pripravljeno c kr. m ; nistrstvo no¬ tranjih zadev skrbeti zato, da se v slučaju kazenskega dejanja nemudoma odstopijo akti c. kr, državnemu pravdništvu v Mari¬ boru in ob enem sistirati konstituiranje gornjeradgonskega okrajnega zastopa. 11 ” Dunaj, 24. septembra 1903. Klaid, Berka, Spinčič, Šuklje, Vukovič, Povše, Dr. Gladyszavski, Robič, Dr. Žitnik, Borčič, Dr. Hrubaa, Dr, Stojan, Dr. Koudela, Žtčkar, Dr. Ploj, Pfeifer, Perič, Šupuk, Dr. Gregorčič, Barvvinski. Dr. Šušteršič.“ Celjske in štajarske novice. (Imenovanje svetnikov v Celju) Nemški krik torej vendar ni bil zastonj. V Celje sta imenovana dva nova svetnika za okrožno so¬ dišče in sicer oba — Nemca, Adalbert Kotzian iz Celja in J. Muiley iz Ljubljane. Slovenščine sta sicer oba zmožna in tudi nismo slišali o njih doslej preveč pritožb o zapostavljanja na šega jezika v uradovanju, vendar je škandal, da slovenski poslanci niso dosegli niti toliko, da bi bil imenovan vsaj en Slovenec, tako da bode odslej za skoro izključno slovensko okrožje celj¬ sko izmed osmih svetniških mest sedem zase¬ denih od Nemcev. KSrber je, kakor je iz tega razvidno, popolnoma pod komandom Daršate! Zoper ta, Slovence prezirajoča imenovanja slo¬ vesno protestujemo! (Himen,) Poročil se je v soboto, dne 3. t. m. g. dr. Anton Božič, c. kr. avskultant v Celju, z gco. Olgo Filipičevo, hčerko slovenskega odvet¬ nika g, dr. Filipiča v Celju Častitamo! — V ne¬ deljo, dne 4 t. m. se je poročil g. Franc Strupi, trgovec v Celju, z gco. Karolino Drofanikovo iz Št. Jurija ob juž. žel. Bilo srečno! (O ta „nemška“ nemščina.) Ni čuda, ako prinašamo tupatam kak duševni umotvor naših nemčurjev, naših ponemčenih Slovencev, ki se odlikujejo po grozni dovršenosti v jeziku in pi¬ savi, ni čuda pravimo, saj ti naši ljudje nimajo prilike, da bi se navadili nemščine, dasiravno so hudi „Nemci“. Pač pa se nam zdi čudno, da čitamo enake umotvore celo v izložbah nemških trgovin v Celju in specijelno v izložbi knjigotrž- nice, za katere lastnika se celo zahteva nižja gimnazija, da dobi koncesijo, in celo v izložbi knjigotržca, ki se šteje med prve stebre celjskega nemštva, knjigotržca Rascha. Tam čitamo na neki izloženi 3liki dosiovno: „pasendes Wei- nachts - Geschenk nach jeder photografbchen Aufnahme vergiossert ge m a le n.” Seveda med celjsko nemščino in pismeno je precejšnja raz lika pač dosti, dosti večja kakor med spodnje- štajarsko in pismeno slovenščino in Celjani pač nimajo ušes za 0 neudeutscb' 1 . (Pri celjskem mestnem uradu vse v redu ?) Mi smo sicer zmiraj mislili, da je pri celjskem mestnem uradu vse v najlepšem redu. Pa ljudski glas je božji gla3. Zato smo v naši zadnji šte vilki objavili dopis iz občinstva v katerem naš dopisnik izraža dvome, ali morebiti vendar kaj ni v redu Naš dopisnik omenja tudi mestnega ekonoma Drganca ter vpraša državno prav- ništvo, ali je istemu tudi že kaj znano o govo¬ ricah, ki po mestu krožijo, češ, da v mestnem uradu ne vlada vzoren red, Vpraša se v oni notičici državnega pravnika, ali je res, da so mestni gospodje, ker se baje računi niso vjemali, (nikakor pa nismo rekli, da računi, katere je Drganc. predložil) hoteli svojo jezico izpustiti nad ekonomom Drgancem, dasiravno je očividoo, da če krivda koga zadene, zadene nekega dru- zega nego Drganca, ker on ne gospodari z mest¬ nim denarjem, ampak pokvarjene mestne ulice daje tlakati. V takem smislu je torej slovenski davkoplačevalec ponižno vprašal državno prav- ništvo, koliko je na onih govoricah resnice. Toda celjski Nemci B nove“ slovenščine nočejo raz¬ umeti, ako se jih v „novi“ slovenščini kaj ne¬ prijetnega vpraša. Napravili so užaljen obraz in celo zagrozili, da bode namesto, da bi oni stvar pojasnili, Drganc, za katerega smo se mi zaradi njih neopravičene grožnje z odpustitvijo poteg¬ nili, nas celo tožil za to dobroto. V nemškem celjskem lističu je čitati, da je dobil isti uradno (!) potrdilo od mestnega magistrata, da Drganc tam nič kriv ni! Toda ljube duše, stvar stoji neko¬ liko drugače Mi tako vemo, da je kriv menda kdo drug nego Drganc, če je na splošno razšir jenih govoricah kaj resnice. Toda pojasnila, ali se -z našim denarjem v mestnem uradu pravilno gospodari ali ne, nam s tem še niste podali. Mi nočemo imeti potrdila o tem, ali je v mest¬ nem uradu vse v redu, od mestnega urada sa¬ mega ampak od višjih oblasti, kajti to vemo, da mestni urad ni poklican, da bi izdal verjetno potrdilo o neredu ali redu v lastni hiši. Zato kot davkoplačevalci še enkrat energično vpra¬ šamo pristojne oblasti, kaj je resnice na govo¬ ricah, da v mestnem uradu celjskem baje ni vse v redu? (Celjski razbojniki obsojeni.) Vršila se je obravnava v znani zadevi, ko so celjski razboj¬ niki napadli iz Šmartna v Rožni dolini se vra čajoče Slovence, pri čemer je bila gospa Ma¬ rija Tovornikova težko poškodovana, Storilca tega zločina sta bila neki Maks Dobovičnik iz Celja in vojak 87. polka neki Kriter, kateremu je g. Tovornik odvzel ob isti priliki bajonet. Do bovičnik je stal te dni pred celjskim sodiščem in je bil obsojen na 14 dni zapora, poostrenega z dvema postoma, ker je gospo Tovornikovo udaril s kolom po ustih, kar je bilo spoznano za lahko telesno poškodbo. Kriter, ki je prizadel omenjeni gospej težko rano na glavi, bo sojen pred vojaškim sodiščem. Tako je končno ven¬ darle dobilo lopovstvo celjske nemčurske zalege svojo zasluženo kazen. (Kako B nemški“ Ce ! jani pokopljejo svoje mrliče.) Umrla je pretekli teden ženica nekemu „pravemu“ „nemškemu“ Celjanu. Mož vzlic svo¬ jemu B stramm“ prepričanju še m tako daleč dognal, da bi sedel na polnih vrečah zlata in srebra, čemur'je najbrž tudi nekoliko krivo vedno suho gdo, kar je občni znak naših celjskih po¬ uličnih baronov. Pa, umrla je ženica in mož jo je „sine lux, sine crux“ zabil v podolgovato „kišto“, naložil na ročni voziček in odpeljal na pokopališče. Otroci so mu tiščali. Ko pripeljajo do ..Straussa”, oče ustavi in se gre nekoliko „pokrepčat”, otroci ostanejo zunaj in odgovarjajo na vprašanja, kaj je v „kišti“, z besedami: „naša mama”. Oče se pokrepča in sprevod se pomika dalje proti ..špitalskemu” pokopališču Nesreča je hotela, da je ob potu jarek, in še druga ne¬ sreča, da se je ta voziček prevrnil v ta jarek. Bila je pa zopet sreča, da se je končno posrečilo „kišto“ spraviti zopet na voz. Končno le pripe .ljejo na pokopališče, kjer razloži mož „kišto‘ { raz voziček in jo se z besedami: „tu-le jo imaš, pa naredi ž njo, kar hočeš, 1 ' izroči grobarju, ki je ves zapanjen gledal ta prizor. Grobar se obo¬ tavlja, ali nesrečni udovec se z besedami: ..nazaj je ne bom vozil “ hitro poslovi in odide. Naj pa še kdo reče, da celjski „ Nemci 11 niso na najvišji stopinji kulture (Dobrna.) Tudi za shod na Dobrni, ki bode dne 18 oktobra t. 1. se delajo živahne priprave. Govorila bosta izmed poslancev dr. Ivan Dečko, deželni in g. Žičkar, državni poslanec. Shod bode ob 3 uri popoldne. Natančneje prihodnjič. (Velenje.) Za shod v Velenju, ki bode pri hodnjo nedeljo, vlada splošno navdušenje. Kmetje se bodo udeležili iz vseh bližnjih in daljnih krajev. Govorilo se bode v prvi vrsti o kmetijskih in drugih gospodarskih zadevah. Torej kmetje, na shocj! (Državni poslanec vitez Berka), kateri je bil pred kratkim operiran, je toliko okreval, da bodo mogel v nedeljo, dne 11. oktobra t. I. na politični-m shodu v Velenju poročati o svojem delovanju v držsvnem zboru. (Narodna vzgoja) Pri zborovanju ,,sui- marke" v Siovenjemgradcu nagiašal je nek go¬ vornik, da bi posebno učiteljstvo moralo na učence uplivati, da se narodno vzgajajo. Vsak predmet daje k temu dovolj priložnosti: ,,Uči telji, vskliknil je govornik, vzgajajte nemški vam izročeno mladino našega ljudstva! 1 Zatorej mi kličemo našim slovenskim učiteljem: „vgajajte slovenski vam izro¬ čeno mladino našega ljudstva, učite jo ljubi ti in spoštovati svoj materin jezik, da ne postane v poznejših letih, odpadnik in izdajica svojega naroda! (Občni odbor v Mrčniseli) je v svoji iz vanredni seji dne 4. t. m. imenoval ,g. Osvalda Pustišeka častnim občanom, za njegove zasluge kot bivši obč. tajnik. (Uradna slovenščina pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuju) Lansko leto objavili smo nek odlok navedenega glavarstva, v katerem se stranki naznanja, da je c. kr. dež. fin. r a vna teljstvo v Gradcu ne dovolilo odpisa zemljiškega davka, ker se je pri do- tičnem pregledovanju škoda ni čez en četrt konstatirale. Stranka, ki je pre¬ jela navedeni odlok, mislila je, da se pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuju iz nje norca delajo, kajti to je vendar nemogoče, da se nekaj ob enem je in ni konstatiralo. Dotična stranka, ki razume le par besedic nemški, je na be- sedi „n;cht bewilligt“ podčrtani, spo¬ znala, da se jej ni nič dovolilo. Torej čujte in strmite! Slovenski kmet, ki zna le nekaj besedic nemški, je nemški tekst razumel, dočim „uradae slovenščine” o kr. okrajnega glavarstva ni mogel razumeti. In zdaj pa recite, da nimajo oni nemški časniki prav, ki trdijo, da slovenski kmet bolje razume nemščino, kakor „novo slovenšči no”. Seveda take „ novoslovenščine' kakor jo rabijo nemški uradniki pri c. kr. okraj nem glavarstvu v Ptuju bi tudi sam hudič ne mogel razumeti. Da se pa od lanskega leta pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuju ni nič na boljše obrnilo, da je še ,, uradna novoslovenščina" nemških uradnikov vedno v najlepšem cvetu, kaže nam zopet odlok omenjenega glavarstva št. 6252 z dne 19. sept. letošnjega leta v ka¬ terem stoji dosiovno: „Dae 21 junija t. 1. ivršeno daljno eksekucijsko postopanje pa je prepisati temu, ker se je dne 18. maja 1903 pri davčnem uradu v Rogatcu vplačani znesek c. kr. glavni davkariji v Ptuju ni naznanil, torej se tudi po pravek v zapisniku dolžnikov obristitev (obve- 457 stitev) eksekutoitja (eksekutorja) ni mogla pravo i časno izvršiti. Take pačenje slovenskega ,ezika je ”P rav škandal in P°«*aU bodemo oba odloka pravnost ministrstvu, da se bode isto prepričalo da tako spakedrane slovenščine, kakor jo K0 ’ vorijo in pišejo naši nemški uradniki noben Slovenec ne more razumeti. (Kateri mesec v letu ima največ rejencev?) Naša župnija Št. Peter pri Mariboru ima okolu 2400 duš. Njena glavna posest so vinogradi Dobil sem slučajno v roke nje krstno knjigo ter našel, da se je porodilo v letih 1882—1892 kakor sledi: meseca januarja 69, februarja 69, marcija 76, aprila 62, ma;a 66, junija 60, julija 63 av¬ gusta 62, septembra 50, oktobra 65, novembra 62 in decembra 72 otrok (Javna predav anja o tuberkulozi) in drugih nalezljivih boleznih, o razkuževanju in prvi po¬ moči pri nezgodah imel bode pnčeaši z 18. oktobrom od 8 —9. ure zjutraj v risarski sobi obrtno nadaljevalne šole v Toplicah pri Zagorju ob Savi okrožni zdravnik g. dr Zarnik Zglasiti se je 11. oktobra ob 8. uri zjutraj v sobi imeno¬ vane šole. (Kaj bo z Bračkom?) Bračku bivšemu na¬ čelniku okrajnega zastopa v Gornji Radgoni bode menda počil žolč, pa ne moremo pomagati. Ako človek umira, se mu telo trese, krči se in ste¬ guje, obhaja ga smrtni strah, in mrzel znoj mu pokriva čelo. Isto se godi sedaj Bračku, ko umira njegova slava, ko se mu trese stolec, za kate¬ rega je v smrtnem strahu. Besni, rjove in tuli, da je groza. V Okoslavcih je bil pred kratkem pri seji. Zlelaval je predstojnika, in se drl nad njim ter mu zapovedoval, kedaj mora biti kaj gotovo. Okoslavski predstojnik g. Kurbus namreč ni volil gospoda očeta Bračka, pa tudi ne „go- spodara“ Bračka, ampak narodno. Pred volit¬ vami ni bil Bračko z njim strog, ker se je bal za prestol, sedaj pa je videl, da mu ga tudi ta pomaga rušiti, pa postopa z njim, kakor tudi z drugimi župani prav po očetovsko strogo. Kajne Bračko, »kjer se očetovska beseda ne posluša, sila naj vlada! 0 Iz teg. vidimo, da se le še s silo vzdržuje na načelniškem stolcu. Ko je pri tej seji v Okoslavcih nekaj nemški narekoval, se mu je povedalo, da se v slovenski občini piše slovensko, ne pa nemško, kar mu je tako za¬ prlo zapo, da je kakor kip obmolčal. Pozneje je butal ob tla, misleč menda, da je rimski vojsko¬ vodja Pompej, in da bodo na to butanje tudi vstajale legije vojščakov, kolikor jih bo hotel, pa nič ni bilo, Duška svoji jezi ni dal z rohne¬ njem: »Da bi ti vozgrivci mene vlačili po caj tengah, ko mam že sere (.sive) lase in sem toliko dobrega storil! 0 Haba! Rekel je, da mu od vseh strani sveta ljudje pišejo, ker bi bili radi z ore- hovskim prerokom v zvezi, kar ga pa najbolj jezi. Bračkove jeze se ravno ne bomo preveč ustrašili, ampak mn bomo kmalu pokazali, kako se bo znašal nad ljudmi, kateri ga ne marajo. Volitev je ljudska volja in ljudska volja je božja volja, ne Bračkova. Slovence je dovolj dolgo imel za norce, dalje ne bo. Kakor smo slišali od nekaterih prejšnjih odbornikov okrajnega za stopa, Bračko ni pri oni svetovpoznani tožbi z železnico toliko koristil, kakor se baha. To so storili prejšnji odborniki, ki so morali hoditi k zaslišanju, če bi rad Bračko o tem kaj več vedel mu pa povemo, in povemo mu tudi, da si ni zaslužil nagrade, katero so mu dali Nemci in nemškutarji v okrajnem zastopu, ne da bi Slovenci privolil.. In temu mora biti konec. »Gorje mu, kdor ni sam svoj gospod 0 , pravi pesnik, dvakrat gorje onemu, ki ni zmožen po¬ stati sam svoj gospod, trikrat gorje onemu, ki bi lahko pa noče. Zato, na delo! (Volitve v Gornji Radgoni.) Na drugem mestu objavljamo interpelacijo o sleparstvu pri volitvah v Gornji Radgoni, če se glas Bračko- kovega privrženca Černjaviča razveljavi, kar se po pravici pričakuje, mora se razpisati za kmečke občine nova volitev, ker je sicer na obeh straneh število glasov enako. Ker bode pa mesto Černjaviča v tem slučaju volil Mtsleta za Slovence in ker tudi znani Muhič vsled sramo¬ tenja, ki ga je doletelo vsled izdajstva o Bračku noče nič več slišati, dobe Slovenci prav lahko večino v kmetskih občinah in s teth tudi ob enem večino v okrajnem zastopu, kjer že deset let gospoduje nemčurska stranka! (Od Mure.) K zadnjemu poročilu ped tem naslovom je še dodati, da se je Hrašovec proti večim izrazil, da je bil med dotičniki. katere so hoteli (oziroma zdaj že deloma so) Bračkijanci voliti v okrajni zastop. Gotovo so ga s tem bo teli na svojo stran prikleniti. Kajti Bračkovi pristaši se krčijo, kakor število podgan na po¬ tapljajoči se ledji. Jasno je, da je dotičnik, ki je volil Hrašovca namesto Miklna, volil po prvot¬ nem načrtu, kateri se je v zadnjem hipu radi tega, ker jim je bil Vrbnjak naredil črto preko računa, moral izpremeniti (Runec) Dne 27. sept je priredilo »Kme¬ tijsko društvo Lišnica in okolica 0 na vrtu g. Anošeka svojo letošnjo tombolo, ki se je vse stransko jako ugodno obnesla. Do sto razno¬ vrstnih dobitkov je razveselilo marsikaterega gosta, katerih se je zbralo v tolikem števi u, kolikoršnega nismo niti pričakovali. Počastili so nas s svojim obiskom Ormožani, Velikonedeljčani, Trgoviščani in celo Ljutomerčani. Da pa je tom¬ bola tako sijajno uspela, se imamo zahvaliti seveda cenjenim darovalcem lepih dobitkov, pred vsem milost, gospej Seršencvi, gg Goričanu. Gom- zeju, Miklun, Šapecu, Jurci, Havelku in Lončar- revcu. Hajdinski tamburaši so pod vodstvom kapelnika, g učitelje Pogru;ca, izborno igrali in peli. Hvala jim ! ,. Kmetijskem društvu “ pa častitamo na tako lepo uspeli prireditvi, (Vprašanja na c. kr. glavarstvo v Ljuto¬ meru) S katero pravico je upokojeni učitelj Budna v občinskem odboru negovskem? S ka¬ tero pravico hodi volit v okrajni zastop? S ka¬ tero pravico je voljen Winkler v okrajni odbor, ko pa stanuje redno izven okraja gornjeradgon- skega? — Niše občine pa opozarjamo že v naprej na odgovor, ker Budna baje niti vinarja ne plačuje okrajnih doklad za okraj Gornja Rad gona, Ali more biti znano to slovenskim občinam? Odgovor: more že, mora ne! In c kr. glavarstvo? Odgovor: mora že, more ne! (Ljutomer.) Bil sem v Ljutomeru po opravkih. Srečal sem se z znancem in izvedel sem o nekem dopisu slovenskega kmeta iz Št. Jurja na Ščavnici na nek c. kr. urad. Temu dopisu se je pa vse uradništvo, namreč nemško, na ves glas smejalo, ker je bil pisan v grozno slabi nemščini. Videl sem že dopise z vsakovrstnimi neumnostmi, pa tako neumega, s tako strašan¬ skimi pravopisnimi in slovničnimi napakami še nikoli. Drugače je bil spisan čedno. Vsi uradniki, vse kar je moglo, se je smejalo in krohotalo, j ter zasmehovalo neumne Slovence, da pišejo tako kitajsko nemščino. Tak človek misli, da se ! bo prikupil našim Nemcem, pa povzroči zasmeh in sramotenje ce le samemu sebi, ampak tudi | celemu narodu. In Nemci se pa smejejo, češ, taki so vaši ljudje. Ali je to narod? Ljudstvo, čemu se sramotiš samo? Ako tudi znaš nemški, ne piši nič v tem jeziku, ampak v slovenskem, v materinem! Saj ima naš jezik iste pravice, in uradniki so zaradi vas, ne pa vi zavoljo njih. Če hočejo jesti kruh, pridelan z vašimi žulji, naj se učijo tudi vašega jezika. Dopisujte toraj slovenski, zahtevajte slovenske dopise in nemške j vračajte! (V Zagreb dne 11. oktobra!) Sprejeli smo j iz Zagreba navdušen poziv na Slovence, naj se j udeležimo odkritja Starčevicevega spomenika dne 11. oktobra v Zagrebu. V petek objavimo ta navdušeni poziv, že danes opozarjamo vse, katerim je mogoče, naj se pripravijo za prihodnjo nedeljo v Zagreb k ti veliki svečanosti. Odbor prosi, da se udeležba zaradi lepšega sprejema istemu že naprej naznani na naslov: »Odbor za slavu otkrica Starčevicevog spomenika, Zagreb, Iliča 21“ Torej, kdor more, 11. okt. v Zagreb! Rdeče vino in vinska kupčija. Znano je, da v umnem vinogradarstvu ali pravzaprav kletarstvu govorimo danes le o belem ! v i n u in črnini; rdeče vino je pa nekaka meša ! niča belega in črnega vina, ki pride za sp'cšni i promet malo v poštev, ampak je le bolj lokal¬ nega pomena. Škoda, da po nekaterih krajih še vedno nočejo tega uvaževati. Nove bridke skušnje jih bodejo pa izučile; ali take skušnje so drage. Preteklo leto se je z nova pokazalo, da so rdeča vina pridelovalcem ostajala v kleti. Ne govorim tukaj o kranjskem cvičku, ki se še vedno prodaja po neprimerno nizki ceni. Vendar pa smelo trdim, da ne bo nikdar dosegel tiste trajne, širokoznane slave, ki jo vživan. pr. pristna »kranjska klobasa". Kajti ta diši vsakemu zdra¬ vemu človeku, medtem ko se cviček p'je le bolj doma. Na mislih imam druge pokrajine, koder so nasadili tudi že lepe nove vinograde, — a pre¬ malo so gledali na kakovost dotičnih vrst vinske trte. Žalibože. da se to ponavlja še dandanes tuintam. Mnogim je načelo: najboljša trta je tista, ki največ rodi. — Ako tako delamo, smo na krivem potu Od dveh skoraj čisto enako velikih vinogradov dal je lani eden 60 hi vina po 30 K = 1800 K, drugi pa samo 44 hi vina toda po 52 K = 2288 K, torej po vrednosti 488 K več nego prvi, t. j. 27°/ 0 . Kvalitetne vrste trt saditi se dobro poplača; saj imamo tudi take, ki obilo rodč. Poleg tega, da se po nekaterih krajih še vse premalo ozira na vrste, ki dajo žlahtno kap¬ ljico, zagreši se češče na ta način, da nekater- niki ne ločijo niti belega grozdja od črnega priliCno trgatve, ampak pomešajo drugo z drugim, J in tako dobijo rdeče vino. Še celo bolano in 1 gnilo pomešajo med zdravo. Vino iz takega ; grozdja nima ne prave barve, ne harmoničnega S okusa in se pogostoma težko čisti, a še težje i proda. Vino mora imeti gotova svojstva, da dobi odjemalcev iz drugih dežel. Skušnje nas pa dovolj učijo, da so rdeča vina za izvažanje brez pravega pomena. Proč torej z rdečim vinom zlasti po ,Spod- ! njem Štajarskem ! Sotelski. Društveno gibanje. (Društveno naznanilo.) Dne 11. oktobra 1.1. priredi »Kmetijsko društvo Lešnica in okolica pri Ormožu 0 svoje mesečno zborovanje; ob tej priliki predava g, A. Kosi o umnem kletarstvu s posebnim ozirom na naše razmere. Gostje dobro došli! Zbirališče: runečka šola. Začetek ob 2. uri popoldne. Društveno predstojništvo. (Društvo »Zvezda 0 na Dunaju) vabi k za¬ bavnemu večeru, ki bode v nedeljo 4. oktobra 1903 na Dunaju v dvorani »Zum Regensburger- hof°, I., Sonnenfeisgasse 2. Začetek ob 6. uri zvečer. — O p o m n j a: Neudje plačajo za dru- 1 štvene svrhe po 40 vin. za vsak zabavni večer. Prihodnji zabavni večeri društva »Zvezde 0 bodo i 1, novembra, 6. decembra 1903, 3. januarja, 7. | februarja, 6. marca, 10. aprila (to je drugo ne¬ deljo) in 1. majnika 1904 v omenjeni dvorani. Društveni izleti bodo ob nedeljah: 5 junija, 3. Ju¬ lija in 7. avgusta 1904. — Iz pravil društva »Zvezde 0 naj se blagovoljno uvažujejo sledeči paragrafi: § 2. Namen društvu je izobrazba, za- i bava in podpiranje udov, kar doseza, društvo s I predavanji, poukom v raznih strokah, petjem, ! glasbo, gledališkimi predstavami itd, ter s ped- ; piranjem svojih udov, izjemoma tudi neudov, ako | so Slovenci. Društvo daje podpore, brezobrestna j posojila, slednja le, ako jamčita dva uda. Poli- i tika se iz društva izključuje. — § 5. Društvo ; imej vsaki mesec ali vsaj štirikrat na leto svoje navadno zborovanje Poleti prireja društvo po sklepu odbora namesto zborovanj, društvene izlete. — § 7. Ridni udje društva morejo biti na Dunaju ali v okolici živeče osebe slovenskega rodu iu sicer moškega in ženskega spola raznih stanov. Ude sprejema odbor ter jih sme tudi od- ' klanjati; vzroka za to pa ncu ni treba nazna- | njati. Udje so častni, ustanovniki, redni udje in : podporniki. Izključevanje udov vrši odbor, dotič | nikom pa je naznati vzrok; zoper to ima do- j tičnik pravico pritožbe pn občnem zboru Čast- ! nim udom imenuje društveni občni zbor one i može, ki so si za društvo pridobili posebnih zaslug Us f anovnik plača enkrat za vselej 40 K, ali pa štirikrat v teku enega leta po 10 K. Podpornik plača na leto 4 K, redni ud pa na leto po 2 K in eno krono vp snine, Iz društva izobčenim smatrati se imajo oni redni udje, ka teri svo| h doneskov v roku treh mes> cev po izvršenem opominu ne plačajo. — Slovence in 458 Slovenke na Dunaju vabimo vljudno, da blago- vole pristopiti kot udje društvu „Zvezdi“. Dunaj, dne 1. oktora 1903 Odbor. Slovenska tvrdka I Druge slovenske novice. (Nedeljski počitek pri deželni brambi.) Domobranski minister je odredil, da se ima čast nikom in moštvu deželne brambe dovoliti ne deljski počitek izvzemši le neizogibne slučaje, redne službe, marše povodom velikih vaj, az- stence itd. (V Za gorju) se je tudi začel štrajk. Za vzdrže¬ vanje redu se je število orožnikov povišali, ki pa do sedaj še niso imeli nikakega posebnega opravka, ker so rudarji hairni in le v postavnih mejah zahtevajo zboljšanja svojega stanja Že limo jim najboljšega uspeha. Živeli delavci! (Brzojavna tajnost.) Osrednja poštna in brzojavna uprava je izdala pred kratkim naredbo, po kateri daje poštno ravnateljstvo posameznim uradom dovoljenje za prepis brzojavk v vsakem slučaju posebej. Isto velja tudi za vpogled ori¬ ginalov oddanih brzojavk. Odpošiljatelj se mora legitimirati, ako hoče informacij o svoji oddani brzojavki, Izvenuradnim osebam se originalne brzojavke nikakor ne smejo izročati. (Iz Koroškega) se nam poroča o slučaju uradnega preziranja našega jezika, kakor kaj takega če nismo slišali. Zgodil se je ta slučaj v Ružeku, na slovenskih tleh, in je tako kričeč, da zasluži zelo resnega promatranja. Dr. Brejc je zastopal slovensko stranko proti slovenski stranki Pri obravnavi je sodnik, dasiravno so bila povabila slovenska, izjavil, da se bo obrav- nalo v nemškem jeziku, ker sodnik ni zmožen slovenščine. Seveda je dr. Brejc najodločnejše protestiral proti takemu postopanju, na kar sodnik stori formalni sklep, da se bo obravnavalo v nemškem jeziku in zapove dr. Brejcu, da mora nemški govoriti Nasprotnikov zastopnik dr Mit teregger je zahteval, da naj se dr. Brejca, ako ncče nemški govoriti, naravnost kontumacira, česar sa pa sodnik ni mogel storiti ampak je poklical najprej nakega pisarja, potem pa kan- celista za tolmača, ali oba sta izjavila, da nista slovenščine toliko zmožna. Sodnik nato preloži obravnavo, da se bo dobilo tolmača, dr. Brejca pa obsodi da mora plačati stroške preložbe. — In to naj bo c. kr. sodnik, kateremu naj ljudstvo zaupa, da bo pravično sodil! Sramota za našo justično upravo, da trpi take politične sodnike na tako odgovornih mestih. (Korberja bodo spustili v morje) dne 21 t. m. v Trstu, namreč Lloydov parobrod, kateremu bodo dali ime ministrskega predsednika. Koiber pride sam v Trst, da prisostvuje slavnosti. (C. in kr. častniki pa laska irredenta.) Ni še dolgo temu, kar so se udeležili v Ljubljani častniki nemške irredentovske veselice ob priliki štiridesetletnice „turnferajna“ in sedaj se poroča da so se v Gorici tamošnji c. in kr. častniki veselice zloglasnega laškega irrendentovskega društva „Lega nationale", pri kateri je bilo — kakor v Italiji. Udeležba pri Prešernovi veselici v Ljubljani je bila častnikom prepovedala. Živela naša slavna c. kr. armada! (Zborovanje laskih dijakov), ki se je vršilo prošli ponedeljek, se je vršilo v takem zmislu, da so vsi listi zaplenjeni, ki so natančnejše po¬ ročali o tem zborovanju. Lahko si je misliti, kaj se je vse govorilo. Laška meja se je gotovo po¬ maknila do sedanje Kranjske. (Novo vojno ladjo „Nadvojvoda Karol”) so spustili v nedeljo zjutraj v Trstu pri sv. Mirku v morje. Nova ladja je dolga 118 55 m, široka 21'72 m in drži 10 600 tonelat. Ta ladja je naj¬ večja ladja naše vojne mornarice in izgradili se bodeta še dve enakega modela. Loterijske številke. Trst, dne 3 oktobra 1903: 17, 78, 2 72, 31. Line, , . „ „ 76 68 27 78 89. Samostaler\ trgovski sotrudnik izurjen v manufakturni stroki se sprejme pri tvrdki Iiadislav Hudjek, Krapina, 4 U) l Gajeve ulice št. 75. Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Vincenc Čamernik kamnoseški mojster Gelje * UST o v a ulioa št- 11 + Celje priporoča k sezoni svojo mnogobrojno zalogo raznovrstnih $ grobnih # spomenikov iz različnih marmorjev, granita in syenita po konkurenčnih cenah. Cerkvena, monumentalna in vsa v to stroko spadajoča dela. (412) Postrežba točna in solidna. 8 —l |< sezoni! Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič Celje, Stajarsko * * * Podružnica ¥ Kranju, Gorenjsko priporoča svojo veliko za¬ logo različnih poljedelskih strojev, kakor: gepeljne, mlatil¬ nice , čistilnice, slamoreznice, mline in stiskal¬ nice za grozdje in sadje, vetr¬ nice, brane za njive in seno¬ žeti, pluge itd. po najnižjih cenah. ( 398 ) -20 ! uj3 l Kuharica bolj stara, izurjena v vseh strokah gospodinjstva in poljedelstva, slovenščine in nemščine v govoru in pisavi zmožna in z dobrim letnim spričevalom išče službe v župnišču. Naslov pove upravništvo „Domovine“ v Celju. ri nnirmnini rn n fimm rn n m n nrn 1 m m n 1 iiun 111111 n 111 MK Mia Mia Mia Mia Mia Mia Mia Mia Mia II! * ? * Vožnje torte in tovorni listi t ERIKO Kralj, belgijski poS-tnl parnik. m X;W.V.V.; Učenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj tiskarna D. Hribarja v Celju. Lepa posestvf 15 minut iz mesta Celja, z lepo, eno- Afejk nadstropno hišo in gospodarskimi po- VPr slopji ter 12 orali pred vodo varnim f zemljiščem in lepimi etavbišči, je takoj \ (410) 3-2 za prodati. U Več pove JOSIFINA NASKO v Celju. _J ®1 E® ® ® ® !♦$%* !%!*%• ;*Xv ♦ivx>*v!**i*t<*!K<*x*K*x%*>>*^*t*«%%*t* .t.itt t.1 ‘ _ 1 .V.V.v.-.V.VV.V.V.V.V.V..V.VV«V. _ ’.V*V.V. * Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV. Wienergiirtel 20 ali pa Julij Popper, Sudbahnstr. Nr. 2, Innsbruck. V.V Xv.« v.v Molitvene bukviee imiiimiuimunniinmiiiiiiinniit l UfUiT priproste, kakor tudi v najfinejih vezih, po vsakoršni ceni pri Posebno opozarjamo preč. g. katehete in duhovščino na velik izber molitvenikov za šolarčke, kakor tudi odrasle. «i* Trgovina z železnino „MERKUR“ PETE! Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, -rablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter ol. v za okna vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd Tr..erze, cement, stresne lepenka, trsje za obijanje strope. (Štorje), lončene cev,, .amokolnioe, opra. za strelovode, ter vse . stroko že- lezne trgovine spadajoče predmete ^ Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ^ * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.