214
Snaženje kože pri domači živali.
Kakoršna je živalina dlaka, tako je njeno zdravje. Ako ima žival lepo, svitlo, tesno na koži ležečo dlako je to navadno znamenje dobrega zdravja. Ako je pa živalina dlaka brez svita, mršava itd., je pa to gotovo znamenje motenega zdravja.
Najboljše sredstvo, živali obdržati lepo dlako, je skrbno snaženje njene kože. Na koži se nepretrgano nabira prah ali druga nesnaga, katera pride ali od živalinega trupla ali pa odzunaj kje. Vsa ta nesnaga mora se s skrbnim snaženjem odstraniti. Snaženje kože pa ni le zaradi snage dobro, ampak snaženje tudi pospešuje in oživlja delovanje kože ter brez dvombe vpliva na dobro zdravje in dobro rejo živali.
Uže iz starih časov vemo, da so naši pradedi dobro poznali važnost snaženja živaline kože. Angleži, ki nam morajo biti učitelji v izglednem živinar-stvu, na to delo zelo pazijo in od njih je rek: Dobro snaženje je pol krme.
Ce je toraj splošno znano, da je snaženje kože dobro sredstvo za ohranenje zdravja, smelo bi se misliti, da vsi kmetovalci brez izjeme svojo žival vsak dan dobro osnažijo, posebno pozimi, kedar nimajo izgovora zarad pomanjkanja časa. Če se pa ogledamo v hlevih naših gospodarjev, vidimo v tej zadevi še jako malo napredka. Konji se za silo osnažijo vsaki dan ali le nekaterikrat v tednu; pri goveji živini pa vidimo celi život z nesnago pokrit in vsaki kravi visi zaradi „lepšega" pol centa blata na zadnjih stegnili. S snaženjem prešičev je še veliko slabeje; mnogo gospodarjev je še celo napačnega mnenja, da prešič dobro vspeva  le  v blatu  in  vendar  nobena žival  ni tako
hvaležna, kakor prešič, če ga dobro snažimo,   kajti on poplača delo desetkrat tako drago z obilnim  špehom.
Angleži tako-le ravnajo pri snaženji živaline kože : Kakor hitro dobijo konji dolgo zimsko dlako, jih ostri-žejo. Ako ima konj dolgo dlako, ne da se koža tako dobro snažiti: kožine luknjice se vsled prahu in druge nesnage zamašijo in nasledek tega je, da konj nerad je, žalosten postane in se močno poti. Ko je ko nj enkrat ostrižen, omiti ga je treba dobro z miiom in vodo ter potem obdrgniti se slamo, da suh postane. Po tem delu konj precej raje je ter tudi pri težkem delu dobro izgleda. Striženje ima tudi to prednost, da se koža potem lože snaži.
Živali, ki jih hočejo pitati, Angleži tudi ostrižejo, nasledek se v dobri reji kmalu pozna. Vole za delo trikrat na teden obdrgnejo s krtačo iz železne žice narejeno. Ravno to delo izvrši se tudi, če je le mogoče, vsaki dan pri goveji živini, posebno pri mladi. Za molzne krave je pa snaženje kože neobhodno potrebno vsaj uže svitla dlaka tako ali tako je znamenje dobre molzne krave.