URN_NBN_SI_DOC-YWGORUD3

Bibliotekarz. Warszawa, 40(1973). Glasilo Združenja poljskih knjiž­ ničarjev tudi to leto ostaja na svo­ ji visoki strokovni ravni in skrbi za vsestransko poučenost bralcev o razvoju knjižničarstva doma in v svetu; tudi v tem letniku so ena­ komerno zastopani prispevki z vseh področij knjižničarstva. Med članki o splošnih knjižničar­ skih, kulturnih in družbenih vpra­ šanjih naj omenimo W. Wilbikowe poročilo o mednarodnem letu knji­ ge v svetu in na Poljskem. Zgodo­ vinski prispevki v tem letniku go­ vore o razvoju poljskega mladin­ skega knjižničarstva; leta 1972 so namreč praznovali 50-letnico, od­ kar je bila 1.1922 v Lodžu ustanov­ ljena prva mladinska knjižnica. Zelo podrobno sega v zgodovino poljskega knjižničarstva članek J. Wröblewskega o dejavnosti Društva ljudskih čitalnic v pomoč žrtvam vojne 1914—1918, v katerem je med drugim navedeno tudi, koliko knjig je bilo poslanih poljskim ranjen­ cem, ki so se zdravili v — Ljublja­ ni. Prispevki o knjižnih fondih in bralcih obravnavajo vprašanja vo­ jaških, mladinskih, tehničnih in drugih knjižnic; posebej naj ome­ nimo M. Drzewieckega članek Avdiovizualno gradivo v knjižni­ cah; poskus karakteristike in kla­ sifikacije, kjer avtor razpravlja o tem vprašanju z gledišča raznih tipov knjižnic. Zelo aktualno vpra­ šanje obravnava L. Bilinski v član­ ku Problem selekcije leposlovja v javnih knjižnicah. Kritično raz­ pravlja o načelih za selekcijo, ki jih je izdalo ministrstvo za kulturo in umetnost in ki imajo za glavni kriterij kroženje knjige. Med član­ ki o informaciji, bibliografiji in do­ kumentaciji poroča W. Adamiec o zasedanju pod geslom Informacije o knjigi za bralca, ki je bilo decem­ bra 1972 v Warszawi in so se ga udeležili zastopniki založb, tiska, radia in televizije, šolskih in javnih knjižnic in mladinskih organizacij. To je bilo prvič, da so se na Polj­ skem zbrali vsi, ki so odgovorni za informacijo o knjigah; načeli so ve­ liko vprašanj in postavili mnogo zahtev, ki pa še ne bodo kmalu uresničene. J. Daszkowski v članku Verifikacija bibliografskega opisa navaja težave pri identificiranju primarnih dokumentov po raznih virih, ker še nimamo enotnega na­ čina citiranja. Pri tem opozarja na razne pripomočke za informacijo in na njihove značilnosti. Članki o gradnji in opremi knjižnic prinaša­ jo med drugim načrte nove knjiž­ nice v Bielsku-Biali in številne ilu­ stracije tipske opreme, s katero je opremljena knjižnica v Koszykowi. Oba prispevka o izobraževanju knjižničarjev izzvenita kritično. A. Gawroriski v članku Metodični kabineti ali ... spominske sobe ugotavlja, da so metodični kabineti, ki naj bi bili pripomoček instruk- torske službe, zastareli, nimajo ustreznega osebja ipd.; bolje bi bi­ lo, da bi jih bilo manj, pa ti sodob­ ni in sposobni za svoje naloge. Tudi U. Szajko ni zadovoljna s tečajem konservacije knjig v Jarociniu, ker je bil preveč teoretičen in ni bilo dovolj možnosti za praktično delo. V rubriki Knjižnična mreža in knjižničarstvo na Poljskem govori več člankov (L. Kowalczyk, D. Prze- mieniecka in J. Wojciechowski) o občinskih knjižnicah. Tudi na Polj­ skem se pripravlja večja samostoj­ nost občin, ki bodo prevzele neka­ tere naloge okrajev. V skladu s tem živahno razpravljajo o bodoči ob­ liki in vlogi občinskih knjižnic; ve­ činoma se zavzemajo za decentrali­ zacijo in za njihovo večjo samo­ stojnost. Posebno številni so pri­ spevki s področja zamejskega knjiž­ 108 Knjižnica 18(1974)1-2