Interpelacija državnega poslanca Zičkarja in tovarišev do Nj. ekscelence ministerskega predsednika kot vodjo notranjega ministerstva in do Njeg. ekscelence pravosodnega ministra. (Po stenog. zapisniku.) V št. 35. «Slov. Gosp.» ,dne 1. sept. 1898 je bil naslednji članek natisnjen: ,,Crospod Zoff. Čitateljem »Slov. Gosp-< je dobro znano, kdo je gospod Zoff. On je vodja okrajnega glavarstva v Slovengradcu. A dasi je tudi tako velik gospod, »Slov. Gosp.« se ga ne boji in zato bo mu danes nekoliko zrahljal njegove nemške kosti. Gospod Zoff je prišel na svoje sedanje mesto iz največjega spodnještajarskega nemčurskega gnjezda, iz Celja. Med naSim ljudstvom pa se že udomačuje pregovor, ki se izključno nanaša na Nemce, da vse slabo, kar doleteva štajarske Slovence, izhaja iz Celja. Tudi Zoffa je prinesel vladni veter iz Celja. Ob prsih ŠtepiSnikovih, Rakuševih, Eksovih se je nasrkal duha, ki Slovencem nikakor ni prijazen. In ta duh jdiha sedaj gospod Zoff z odprtimi ustmi v Slovengradcu. Posebno rad se obrača proti nemško-slovenski meji v marenberškem okraju. Morda misli, da bo s svojim dihom kar naenkrat zadušil obmejne Slovence ? Toda gospod Zoff se moti. Prej bo on pobral svoja šila in kopita iz Slovengradca nego bo zadnja slovenska pesem odmevala raz radlske planine. Občina Sv. Primoža nad Muto dela gospodu Zoffu veliko žalost, ker ima na županskem stolu narodnega Slovenca. Gospod Zoff pa ima zavedne Slovenee tako rad kakor mačeha pastorko. Zato se dogaja, da župan iz Št. Primoža in vodja okrajnega glavarstva iz Slovengradca ne obCujeta ravno najljubeznivejše med seboj. Zraven tega se še gospod Zoff vedno ni privadil tudi ostremu zraku marenberških in slovengraških gora, kajti opazuje se, da je pogosto hripavega glasu, ki ne ugaja ušesu, posebno slovenskemu ne. Vsled hripavosti pa se glasi njegov glas tako odurno, kakor kadar se zdira kak hud gospodar nad svojim hlapcem. Župan iz Št. Primoža je bil načelnik krajnega šolskega sveta pri St. Jerneju. Prišel je navskriž s šolskim vodjo in cela preporna reč je prišla pred okrajni šolski svet, kateremu načeluje sedaj gospod Zoff kot vodja slovengraškega glavarstva. Slovenski župan je stal torej pred gospodom Zoffom. In ta mu je začel pridgovati na dolgo in široko v nemškem jeziku o dolžnostih in pravicah krajnega šolskega načelnika. 2upan je prosil, naj vsaj slovenski govori, a Zoff je rekel, naj bo tiho, kajti sedaj govori on, gospod Zoff, vodja slovengraškega glavarstva. In končal je celi svoj govor s tem, da mu je rekel, če se ne bode ravnal po njegovih navodilih, ga bode kaznoval s 50 gld. globe. Župan pa bi mu rad razjasnil celo zadevo, in zato ga je prosil, naj mu bo dovoljeno nekoliko v slovenskem jeziku govoriti, a gospod Zoff je odgovoril: Haben Sie mich verstanden ? Wir sind schon fertig! Ali ste me razumeli ? Sva že gotova! Kmalu polem je bila seja okrajnega šolskega sveta, in v tej seji se je določila globa 50 gld. za slovenskega župana iz Št Priraoža nad Muto. Mogoče, da se je vodja okrajnega glavarstva kje dal poučiti o preporni zadevi, a pri slovenskl stranki tega ni storil. In vendar, da se resnica prav spozna, treba je slišati oba zvona. Drugi slučaj! Nekdo je hotel dobiti pri županu od Št. Primoža nad Muto živinski list. Ta pa zahteva najprej ogledni list. Ker tega stranka ni imela, ji odreče župan, kakor je postavno, tudi živinski list. In vsled tega je bil poklican na uradni dan v Marenberg. Zopet je stal slovenski župan pred gospodom Zoffom. Najprej ga vpraša visoki gospod, ali je že izročil posle krajnega šolskega načelnika svojemu nasledniku. Kajti omeniti moramo, da je bil župan tudi odstavljen od načelništva takrat, ko se mu je določila globa 50 gld. Ker §e ni potekel obrok, v katerem je bil župan dolžen odložiti svoje posle, še tega tudi res ni storil. In tako je tudi sedaj vodji glavarstva odgovoril. Na to mu odgovori gospod Zoff jako Ijubeznivo: »Ako ne boste tega izročili, pridem jaz z žandarii k Vam!« Potem se je začela razprava o živinskem listu. Govoril je le gospod Zoff, in govoril je tako glasno in rabil take besede, da se mu je župan, ki je le priprosti kmet, kar čudoma čudil. Rekel \e tudi, da je škoda za občino, da ima takega župana ter obljubil županu, da bo ga tudi od županstva odstavil. In zopet mu je narekel globo 50 gold. Doslej Se župan ni ničesar smel govoriti v svojo obrambo. Dovedel pa je s seboj štiri može kot priče. Prosil je torej, naj vsaj ti smejo govoriti. A gospod vodja je rekel, da on ničesar ne potrebuje. Ko so možje vendar po sili hoteli govoriti, rekel jim }e z močnim, čudno močnim glasom, da naj bodo tiho, da on ničesar ne potrebuje. Zupan pa še vedno ni nehal in vsaj toliko je dosegel, da mu je gospod vodja stavil nekatera vprašanja. Nazadnje prosi tudi gospod župan, naj se mu obsodba na 50 gld. da tudi pismeno, da lahko vloži priziv. Toda do danes še se mu ni vročila pismena obsodba, akoravno je od iste dobe preteklo že pet mesecev. Tako ravna gospod Zoff s slovenskimi župani. Mogoče, da bo postal gospod Zoff glavar okrajnega glavarstva v Slovengradcu, kajti pri nas je vse mogoče. Toda Slovenci si usojajo pred imenovanjem izreči vsaj Jedno prošnjo. Naj se gospodu Zoffu v dekretu ostro zabiči objektivno občevanje s stran-kami in ako mogoče, naj se mu pošlje z dekretom vred tudi knjiga »Olikani Slovenec«. Štev. 35. «Slov. Gospodarja,* katera je priobčila navedeni članek, je c. kr. državno pravdništvo v Mariboru zaplenilo. Podpisani poslanci si dovoljujejo vprašati gospoda ministerskega predsednika: I. Ali je Njeg. ekscelenca voljna ukreniti, da se natančno in nepristransko preiščejo vse obtožbe, katere je prinesla dne 1. septembra 1898. št. 35. «Slov. Gosp.» nasproti gospodu vodju c. kr. okrajnega glavarstva v Slovengradcu ? II. Kaj namerava Nj. ekscelenca storiti, da cesarski uradniki s slovenskim ljudstvom občujejo prijazno in nepristransko ? Istotako si dovoljujejo podpisani poslanci vprašati Njegovo eksceienco pravosodnega ministra: Kaj misli Njeg. ekscelenca ukreniti, da se v bodoče ne bodo več dogajale take konfiskacije, ki so po najtrdnejšem prepričanju podpisanih poslancev popolnoma neopravičene. Dunaj, dne 27. oktobra 1898. J. Žičkar in 22 tovarišev.