Lenartov
Iškariotovka
Juda Iškariot je izdal svojega Gospoda. Ko je pa zve-del, da je Gospod obsojen v smrt, se je začel kesati svojega grdega dejanja. Bilo je pa prepozno.
Njegovi nekdanji prijatelji — Gospodovi sovraž-niki — so ga pahnili od sebe. K Jezusu se ni več upal. Sram ga je bilo, in bal se ga je. Juda je pre-slabo poznal Jezusovo ljubezen; bil je slab učenec v njegovi šoli.
71
*inJcR^^oDupal. Bežal je iz mesta Jeruzalema in iskal kraja, kjer bi si končal življenje. j           Prišel je do vode. Toda preplitva je bila; ni bilo
f    mogoče, da bi v nji utonil.
Ob tisti vodi pa je rastla vrba. Dolge, tanke ši-
bice so rastle iz njenega ostarelega debla. Kakor na-
lašč je bilo to za Juda. Zvil jih je in se na njih obesil.
[           Vrba se je zgrozila. Ona da bi nosila Gospodo-
vega izdajalca! Njene dotlej sivkaste veje so zardele
od sramu, odtrgale so se od debla, in Juda Iškariot
[    je padel na tla.
Še zdaj vidimo vrbe z rdečimi vejami. Ljudje pravijo taki vrbi »iškariotovka«. Ko nabirajo otroci vrbje za butare, ki jih neso na cvetno nedeljo k bla-goslovu, se iškariotovke skrbno ogibljejo. Zakaj nje-nih vej se blagoslov cvetne nedelje ne prime.              ¦
Tako trdi ljudska pripovedka.                               ¦