Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
Čitajte!
Ilustrovan gospodarski list.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanilalse zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na 'I, strani 200 D. na >/, strani 100 D, na '/it strani 65 D, na j/m strani 35 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 par", najmanj pa skupaj 6D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Obseg: Citajte! — Živinorejci, nabavite si takoj seno! - Petindvajsetletnica »Čebelarskega društva za Slovenijo." — Kako je ravnati z letošnjim vinskim moštom in vinom, da ostane stanovitno. — Pripravljanje kislega zelja. — Pripravljanje kisle repe. —%Kmetijsko šolski vestnik. — Nove naredbe. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. - Listnica uredništva. '— Inserati.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz >Kmetovalca< so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
Na občni zbor Kmetijske družbe za S 1 o v e 11 i j o , ki bo v sredo 8. n o v e m b r a 1922. ob desetih dopoldne v d v o r a n i »M e s t n e g a doma« v Ljubljani, imajo pristop edinole zastopniki podružnic, izvoljenih v zmislu § 31. družbenih pravil, člani glavnega odbora, družbeni uradniki, ki jih glavni odbor določi, poročevalci listov in povabljeni zastopniki oblasti.
Polovično vožnjo po državni in po južni železnici imajo vsi zastopniki podružnic, ki se udeleže tega občnega zbora, v potniških vlakih, če se pri potniški blagajni in v vlaku izkažejo z doposlano jim poverilnico. Odprava se vrši na ta način, da kupi vsak delegat pri vstopni postaji celo vozno karto do Ljubljane in istotam zahteva, da se mu žigosa vozna karta in p o v e r i 1 n i c a z mokrim postajnim dnevnim žigom. Tako žigosana vozna karta, v zvezi s poverilnico, velja tudi za povratno vožnjo. Veljavnost te ugodnosti je od 7. d o 9. n o v e m b r a. Kdor vozno karto izgubi, odda v Ljubljani pri izhodu, ali je ne žigosa na vstopni postaji, mora za p o v r a t e k kupiti zopet celo karto. Prekinjenje vožnje ni dopustno.
Poveril niče za brezplačno povratno vožnjo veljajo le tedaj, če so žigosane na občnem zboru Kmetijske družbe.
/
(Odlok obratnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani štev. 3587—II—22, od 12. oktobra 1922. — Odlok ministrstva Saobračaja v Beogradu štev. 34843/22, od 17. oktobra 1922.)
Živinorejci, nabavite si takoj seno!
Cene suhi klajji (senu in slami) neprestano rasejo in bo bržkone kmalu vse seno, kjer ga imajo čez svojo potrebo, pokupljeno, zlasti od špekulantov. Pozimi in zgodaj pomladi teh krmil sploh ne bo dobiti, odnosno le po' pretirani ceni. Kmetijska družba za Slovenijo je že meseca avgusta nakupila primerno množino slame in sena ter sedaj oddaja samo še s e n o, ker je vsa kupljena slama že oddana. Družba oddaja sladko seno po 9.20 K za kg franko vseh železniških postaj v Sloveniji, in sicer le v celih v a go n i h. Naročitev na drobno družba ne sprejema.
Kmetovalce poživljamo ponovno, da potom svojih kmetijskih podružnic ali županstev takoj skupno naroče potrebno seno v celih vagonih ter jih nujno svarimo se zanašati na nakup konci zime ali pomladi.
Naročeno seno je naprej plačati, kajti družba je morala tudi vse kupljeno seno takoj plačati, je založila v to svrho denar po visokih obrestih in zato mora računiti le s takojšnjim plačilom, če naj ne trpi občutne izgube pri plačevanju obresti.
Naročniki na seno pa morajo z dostavo nakuplje-nega blaga potrpeti, kajti seno pride iz Slavonije in ker so vse železniške proge med Slavonijo in Slovenijo tako z vagoni zabasane, da potrebuje odpremljen vagon po več tednov preden pride na namembno postajo v Slovenijo.
Kmetijska družba pa pri tej priliki ne sme zamolčati svojega obžalovanja nad dejstvom, da vse vprek govori o silnem pomanjkanju sena, a njene podružnice in županstva se pa vendarle ne zganejo, da bi takoj zbrala naročila na seno in kupnino zanj ter bi potem pri družbi naročila cele vagone. Kmetijska družba je v očigled dejanskemu pomanjkanju sena v Sloveniji založila za nakup več milijonov kron in hoče s to pomožno akcijo pomagati živinorejcem, toda poklicani krogi kažejo nedopustno nebrižnost.
Petindvajsetletnica „Čebelarskega društva za Slovenijo".
..Čebelarsko društvo za Slovenijo" je praznovalo na dan 4. septembra 1.1. slavlje petindvajsetletnice svojega obstoja z društveim jubilejnim občnim zborom, s čebelarskim kongresom jugoslovanskih čebelarjev in z jubi-lejsko čebelarsko razstavo. Dasi je bilo mnogo neprilik in ovir, zato tudi malo časa pravočasno vse nameravano prirediti, je vendarle idealna požrtvovalnost društvenega odbora pod predsedništvom velezaslužnega mil. gosp. prosta K a I a n a , premagala vse težkoče, da je društvo lahko ponosno na svoj uspeli.
Čebelarstvo je sicer majhna, toda velevažna panoga kmetijstva, in naš list, kot uradno glasilo „Kmetijske družbe za Slovenijo", je tudi dolžan spominjati se te petindvajsetletnice, tembolj, ker je Kmetijska družba sprožila svojčas misel za ustanovitev samostojnega čebelarskega društva. Če se svoji dolžnosti zakasnelo odzovemo, se naj to oprosti z dejstvom, da ie opis slavlja izšel v 9. št. društvenega uradnega glasila „Slovenskega Čebelarja", ki je bila izdana šele v drugi polovici, tega meseca.
Čebelarstvo je bilo že izza starih časov med Slo-venci zelo razširjeno in izredno upoštevano, dokaz slovenska čebelna pasma „sivka", njen svetovni sloves in nenavadno teoretično znanje slovenskih čebelarjev, ki so bili učitelji umnega čebelarstva drugim večjim narodom. Zadnje dejstvo pa vzbuja upravičeno zavist zavednim zastopnikom drugih panog kmetijstva v Sloveniji, ki dobro vedo, da naše kmetijstvo še davno ni tako umno, kakor bi moralo biti, in to ravno zaraditega, ker se dela še veliko preveč s starokopitnim in nepremišljenim posnemanjem, namesto na podlagi preizkušene znanstvene teorije, kakor to dela takorekoč vsak čebelar. Kako ža-iostno je primerjanje slovenskega čebelarja, ki pozna ž i v 1 j enjes 1 o v s k o skoraj vsestransko svojo živalco, z večin oi kmetovalcev, ki silno malo ali nič ne vedo o ž i vi jen je slov ju kmetijskih rastlin in domačih živali. Umnega kmetovanja nikdar ne dosežemo, če ne posnemamo naših čebelarjev, ki so večinoma kmetskega stanu, če enako njim ne pričnemo splošno kmetovati na znanstveni podlagi! Uredništvo »Sloven-skega Čebelarja" morda upravičeno trdi: „P r a v a stanovska zavednost še daleko ni dovolj razvita in ima Čebelarsko društvo v tem o z i -ru še dokaj dela". To trditev smatramo za čebelarje v sedanjih razmerah delno pretirano, čemur pritrjuje poročilo jubilejnega občnega zbora samega, na katerem je bilo zastopanih 54 podružnic s 103 glasovi, in so v e n -d a r s k 1 e n i 1 i s 101 g 1 a s o m p r o t i 2, zvišati udnino na letno 160 kron! Ali ni to mar zavednost? Pri Kmetijski družbi za Slovenijo, ki je dokaj večja in vobče važnejša stanovska prosvetna k o r p o r a c i j a , se je pa boriti za polovico manjšo udnino, in to za ude, ki s svojim obratom več zmorejo nego vse časti vredni čebelarji, ki se v ogromni večini morajo šteti med najmanjše posestnike. Kje je prava stanovska zavednost, smemo z obžalovanjem vprašati pri udih Kmetijske družbe za Slovenijo.
Glasom blagajniškega poročila so navidezno računski zaključek za leto 1921. Slov. Čeb. društva spravili tem potom v ravnotežje, da so udnino za leto 1922. vpisali med dohodke leta 1921. in tiskarniške stroške za »Slovenskega Čebelarja" le do vštevši 3. št. letnika 1921. So pač dandanes težkoče pri vseh enakih društvih, ki jih ne zakrivi malomarnost, in zopet se je kazala zavednost udov-čebelarjev, ki so soglasno dali odboru ab-solutorij.
Udom »Kmetijske družbe za Slovenijo" pa na srce polagamo, prečitati 9. št. „Slov. Čeb." in opozarjamo na spis P. Angelusa o čebelarskem kongresu, ki med drugim piše: »Čeravno se je predvsem povdarjal gospodarski pomen čebelarstva in se prerešetavalo, kako bi se moglo čebelarstvo povzdigniti, je vendar na kongresu prevladal idealizem, katerega je malo kalila odurna politika."
Strokovno prosvetno društvo, kakor je »Čebelarsko društvo za Slovenijo", ki tako močno sloni na zavednosti in idealizmu svojih udov, bo gotovo premagalo težave sedanjih časov, ki so skoraj v vsej Evropi enake, zato mu bo pa Bog dal svoj blagoslov, ki bo trdna podlaga njegovemu bodočemu procvitu.
Čebelarsko društvo vsled svojega delovanja naravnost izziva vsestranske podpore, in kdor se med našimi udi bavi s čebelarstvom ter ni še njegov ud, ta mora brez odloga postati, če mu je res kaj mar za razvoj te najlepše panoge kmetijstva.	G. P.
Kako je ravnati z letošnjim vinskim moštom in vinom, da ostane stanovitno.
Vsled vednega deževja pred in med trgatvijo, kar je povzročilo precejšnje gnitje grozdja, je prišlo med zdravo grozdje kolikortoliko tudi nekaj gnilega in plesnivega ter blatnega grozdja, kar daje moštu neprijeten okus! Tudi vino bo imelo ta neprijeten okus in bo jako nestanovitno, če se že z moštom ne bo pravilno ravnalo.
V očigled takim nedostatkom, svetujem vsem vinogradnikom, tudi onim, ki so trgatev in prešanje pravilno izvršili, da svoj mošt pretočijo kakorhitro popolnoma po-kipi in se že nekoliko učisti, da se s sedanjim pretakanjem dobro prezrači (zategadelj se ne sme s sesalko pretakati) in loči od glavne že sesedle smrdljive godle. To pretakanje se torej izvrši 2—3 tedne po trgatvi. S tem, da se mošt tako temeljito prezrači in loči od glavne nesnage, postane prijetnejšega okusa ter boljše in hitrejše dozoreva.
Ako ima močan okus po gnilobi ali plesnobi, naj se tak mošt pri tem pretakanju močno zažvepla (bolje žveplati kakor bisulfati), t. j. pretoči v čist, močno zažveplan sod, mu doda obenem gotovo množino eponita. (Na vsakih 100 litrov mošta 4—5 dek in vse dobro premša.) Zvep-leni dim pomori vse dobroto mošta kvarljive bakterije, eponit pa mu odtegne slab okus. Kdor eponitu ne zaupa, naj poprej v mali množini z enim hektolirom poskuša. Prilično enak uspeh se doseže z lipovim ogljem.
Drugo pretakanje naj se izvrši, ko se eponit popolnoma sesede in ko se mošt ali vino že nekoliko učisti.
Mošt pa, odnosno vino, ki se sedaj pretoči in ki je drugače zdravo, kateremu se torej pri pretakanju ni ničesar dodalo, tudi ne zažveplalo, lahko ostane do spomladi nepretočeno. Spomladi (marca — aprila) se mora pa tudi to vino pretočiti.	Fr. Gombač.
Pripravljanje kislega zelja.
Kislo zelje je v naši domovini splošno priljubljena prikuha. Okusnost kislega zelja je pa odvisna od pravilne priprave. Ce kislo zelje počrni, je dokaz, da se ni dovolj solilo in ne takoj po ribanju vtlačilo v kad, oziroma da se je premalo potlačilo in otežilo s kamenjem. Če je shranjeno v pretoplem prostoru, ki ima nad 13° C, postane rado slinavo. Tuj, neprijeten okus pa dobi, ako niso pripomočki kakor ribežen (noži), kad, pokrov in kamenje pred uporabo dovolj skrbno očiščeni. Razentega dado obte-žilni kamni, ako jih mlečna kislina razjeda, kislemu zelju neprijeten okus. Zato naj se v to svrho apnenca ne uporablja. Pa tudi od zelja samega je odvisen okus kislega zelja. Trde glave poznega zelja so najboljše za pripravljanje trpežnega, okusnega kislega zelja. Čimbolj so zelj-nate glave trde, tembolj so beli in nežni notranji listi, tem boljše je-kislo zelje, ako se drugače pravilno pripravi. Tudi se dado trde glave lepše ribati, kakor pa puhle.
Posekanim zeljnatim glavam je obrati zunanje liste, potem jih je za par dni nekje pod streho naložiti na kup in pokriti bodisi z odejami, ali s snažno suho slamo. Vsled tega se kup prične potiti in zelje zoriti. Glave dobe lepo, belo barvo. Ko je to doseženo, je zeljnatim glavam otre-biti vse zelene, nesnažne, gnile in drugače pokvarjene liste. Nato je glave zrezati v polovice in kocene izrezati. Če je pomikač v ribežnu dovolj velik, se puste lahko tudi cele glave, ter se kocenasta sredina izreže z nožem ali z nalašč zato pripravljenim svedrom. Ribanje se vrši s posebno pripravo, ki ji pravimo noži, ponekod pa ribežen.
Ti noži naj bodo tako urejeni, da režejo drobno in enakomerno.
Zribano zelje se v večjem snažnem škafu zmeša s primerno množino soli in kimine. Soli se lahko tudi pri vlaganju v kad, a zato je treba že dobre vaje. Na 10 kg zribanega zelja se računi okoli XA kg soli in 1 dkg kimine. Nekateri vlagajo med posamezne plasti zelja tudi kosce kutin in hrena ter nekoliko brinjevih jagod. Ti dodatki so stvar okusa, neobhodno potrebni pa niso.
Kadi, sodčki ali škafi, ki se rabijo za kislo zelje, je pred uporabo skrbno umiti. Najbolje je, če se jih popreje en teden napolni vsak dan s svežo vodo, potem pokuha s kropom, kateremu se dodene nekoliko sode in nato zopet izplakne z mrzlo vodo. Na isti način je očistiti pokrov in obtežilni kamen.
Preden se zelje vloži v kad ali slično posodo, je na dnu naložiti snažne zeljnate liste, istotako se jih vlaga med napolnjevanjem kadi ob strani, da ne pride zelje v dotiko z lesom. Enakomerno razloženo in s soljo dobro premešano, zribano zelje, je plast za plastjo trdno potlačiti s širokim, lesenim težkim batom, tako da stopi vlaga črez. Vendar ne sme biti zelje zmečkano, ampak samo stisnjeno Ko je kad približno polna, se položi na vrh čiste zeljnate liste in pokrije s primernimi deskami ali s preluknjanim pokrovom, na katerega je naložiti čisto kamenje v taki množini, da leži zelje prav trdno in da stopi voda kmalu čez pokrov.
Par centimetrov pod zgornjim robom kadi naj bo luknja s cevjo, skozi katero odteka odvišna voda v— zelj-nica v podstavljeno posodo.
Ako ima prostor, kjen stoji kad z zeljem, 15° C, se prične zelje v kratkem Kisati. Po četrtem tednu je navadno dovolj kislo za uživanje. Sedaj je treba pene, ki so se na vrhu nabrale, posneti, kamne in pokrov odložiti, zgornje cele liste odstraniti in kad ob robu nad zeljem, kakortudi desko, pokrov in kamenje čisto umiti. Nato je zelje pokriti z v slani vodi ožetim, čistim, platnenim prtom, na katerega pride pokrov in kamenje.
Ako ni stopila voda črez pokrov, oziroma če bi kad izprva kje točila, tedaj je doliti toliko prekuhane in zoper ohlajene slane vode, da stoji črez pokrov. V tem primeru se vzame 3 dkg soli na 1 liter vode. Zeljnata voda mora vedno pokrov pokrivati, sicer se zelje kvari.
Za dobro kisanje je treba primerne toplote v shrambi, nekako 15° C. Ako je prostor prehladen, se se^eje na ta način, ako se odpro vrata ob solnčnih dneh, Ko se je zelje že skisalo, je s primernim odpiranjem ponoči shrambo ohladiti kolikor mogoče pod 15° C; vendar se naj na to pazi, da zelje ne zmrzne v kadi preje, ko se je zadostno skisalo, sicer ne postane dovolj kislo, oziroma okusno in dobi neprijetno bledo barvo. Pri vsakratnem odjema-nju je površino zelja vzravnati. Vsak teden enkrat je pa zelje, kad, prt, pokrov in kamenje skrbno umiti.
Pripravljanje kisle repe.
Slično, kakor kislo zelje, se pripravlja kisla repa, ki je ponekod prav priljubljena jed. V to svrho je repo dobro umiti, olupiti in na repnem ribežu zribati. Zribano repo se osoli in s kimino potrosi enako kakor zelje, ter se plast za plastjo vlaga v kad in trdno potlači. Na vrh se pregrne snažen platneni prt, nato pokrije z deskami ali s primernim, preluknjanim pokrovom ter obteži s ka-menji, da stopi repnica čez pokrov. Poznejša oskrba je ista, kakor pri kislem zelju. Glavni pogoj za dobro ohranitev kisle repe je snaga in hladna shramba.
Nekateri si pripravljajo kislo repo tudi na ta način, da stlačijo celo, dobro umito, neolupljeno repo in vinske ali sadne tropine, plast na plast v kad. Vse skupaj obte-žijo s pokrovom in kamni ter nalijejo toliko čiste vode, da stopi ta črez pokrov.
Na ta način repa prav dobro okisne in dobi kisli sadni ali vinski okus. Pred uporabo jo je olupiti in na-ribati.
Tako pripravljenje kisle repe je posebno priporočljivo za pozno uporabo.	Z____c.
KMET. ŠOLSKI VESTNIK.
V državno kmetijsko šolo na Grmu je bilo letos sprejeti.i 52 učencev, in sicer v letno šolo 17, v I. zimski tečaj 21 in v II. zimski tečaj 14 učencev. Vsi učenci so Slovenci, in sicer je 16 Gorenjcev, 16 Dolenjcev, 3 Belokranjci, 5 Notranjcev, 6 Primorcev, 3 Štajerci in 1 Korošec. Starost učencev je 15/4 do 23 let. Šolsko leto se prične dne 6. novembra 1.1.
. Nezadosten obisk na državni kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. Za prihodnji 11 mesečni tečaj se je priglasilo premalo učencev. Slabo znamenje časa, da zanimanje za kmetijsko strokovno izobrazbo stalno pada. Poprej je bilo vedno dovolj prosilcev, da se je zamoglo sprejeti le najboljše. Sedaj se ne spravi niti polnega števila skupaj, dasiravno je ta zavod posebno praktično urejen in nudi ravno v razmeroma kratki učni dobi kmečkemu naraščaju posebne ugodnosti. Kaj se torej zahtevajo še nove kmetijske šole, dokler ne znajo kmetje obstoječih dovolj ceniti?! Menda je maloštevilni prijavi kriva povišana oskrbnina? Tista pa niti ne odgovarja današnjim cenam. Tri kure nanesejo na leto v jajcih toliko vrednosti, kolikor znaša ta celoletna oskrbnina. Ali je pa temu vzrok nesimpatična kolekovina za prošnje? To je pač predpis. Prošenj, ki niso kolekovane s 14 Din, se ne sme upoštevati. Največ bo pač krivo pomanjkanje delavcev na kmetih, oziroma Visoke mezde. Prihodnost pa zahteva žrtve v tem oziru. Bližajo se časi in razmere, ko bodo duševne zmožnosi zopet bolj odločilne nego fizično delo; najbrže bolj nego kdaj poprej. Prevdaren kmečki oče naj bi torej žrtvoval za eno leto vrednost dela svojega sina. Ker je dosedaj še premalo učencev prijavljenih, se podaljša rok za prijave in se sprejemajo, pa le kolekovane prošnje, celo še do 10. novembra.	I. Belle.
NOVE NAREDBE.
i A
m
Sestava nove uvozne carinske tarife. Ministrstvo trgovine in industrije je v sporazumu s finančnim ministrstvom sestavilo komisijo za izdelavo splošne carinske tarife., ki ma proučiti vse predloge gospodarskih krogov glede zvišanja ali znižanja uvozne carine za posamezne uvozne predmete. Ta komisija hoče to izpremembo izvršiti čim temeljiteje in pri tem v polni meri upoštevati želje vseh interesentov; vsled tega želi, da vsakdo, ki ima kako željo glede izmene carinske tarife, isto tudi da v vednost gorenji komisiji, seveda natančno pojasnjeno in dobro utemeljeno. Da se. tej komisiji olajša delo, želi, da se vsaka tarifna postavka posebej z utemeljevanjem vred predloži na posebni poli papirja. Utemeljevanje mora biti izčrpno, jasno, podrobno in temeljito, toda ne preobširno. Vse take predloge je doposlati najkasneje do 15. novembra t. 1. Kmetijski družbi v Ljubljano, ali pa do 1. decembra t. 1. naravnost na ministrstvo tr-. govine in industrije v Beograd. V interesu kmetijstva je, da se kmetovalci sami v čim večjem številu zanimajo za to velevažno vprašanje in pravočasno pošljejo utemeljene predloge na eno ali drugo mesto.
Znižanje tarife za prevoz živalske krme. Ministarstvo Poljoprivrede i Voda v Beogradu sporoča pod br. 28.147/IV., z dne 4. oktobra tekočega leta, da je prometni minister pod
K M Br. 30.162/22 g dovolil olajšave za prevoz tritisoč vagonov živalske krme za pasivne kraje, in sicer: 1. Za seno in s 1 a m o se bodo računile voznine po tarifnem razredu „C" za 5000 kg, po specialni tarifi br. „3" za 10.000 kg; 2. z a zrnato hrano in mlinske proizvode (moka, otrobi itd.) se bo računila tarifa, ki je bila v veljavi 30. junija 1.1. (popust 33%). Znižane tarife veljajo pod sledečimi pogoji: 1. Tovorni list mora biti naslovljen na Kmetijsko družbo, kmetijske podružnice, zveze kmetijskih zadrug ali občine. 2. Tovornemu listu se mora priložiti uverenje, izdano od strani Ministarstva Poljoprivrede i Voda (Odeljenje za stočarstvo), v katerem bo označeno, da je pošiljatev namenjena za preskrbo revnih krajev. Uverenje mora biti žigosano in numerirano od strani Ministarstva Saobračaja. Duplikat tega uverenja, istotako žigosan in numeriran od Ministarstva Saobračaja, mora prejemnik pred prejemom blaga predati železniški postaji. Ako unikat tega uverenja ni priložen tovornemu listu, ali ako se pri izdajanju pošiljke ne predloži duplikata, računila se bo polna voznina. Krma se more nakupovati in izvažati iz Vojvodine, Srema, Vzhodne Slavonije in Podunavja. Za Slovenijo je odobreno, da se lahko uvozi 1000 vagonov živinske krme. — Kmetijska družba, kmetijske podružnice, zveze kmetijskih zadrug in občine, ki reflektirajo na te znižane tarife, naj takoj prijavijo število vagonov krme, ki jih nameravajo iz zgoraj naštetih krajev uvoziti, na naslov: Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani (Marjanišče), da se zamore pravočasno naročiti zadostno število uverenj. Prijave naj vsebujejo: natančen naslov društva ali občine, vrsta krme (seno ali slama) in število vagonov. — O izdanih uverenjih vodila se bo stroga evidenca.
Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani.
Razglas glede sladkanja letošnjega vinskega mošta. Vsled trajno deževnega, za normalno dozoritev grozdja skrajno neugodnega jesenskega vremena, bo letošnja letina v Sloveniji v kvalitativnem oziru bolj slabo izpadla. Grozdje ni mogio namreč popolnoma dozoreti in razentega je pričelo povsod z malimi izjemami, tudi močno gniti, zlasti belo grozdje, kar jc vinogradnike ponekod prisililo k prezgodnji trgatvi. In tudi ono grozdje, ki bo še dalje, mogoče do konci tega meseca na trti ostalo, ne bo doseglo zbog prenizke temperature sladkobe lanskega letnika. Letošnji mošti, odnosno vina bodo zaradi-tega šibkejša, kislejša in tudi precej nestanovitna. Popravijo se pa lahko prav dobro s sedanjim sladkanjem mošta. V oči-gled tfem nedostatkom, dovoljuje le vinskim producentom Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani, po za-slišbi državnih kletarskih in vinarskih strokovnjakov in na podlagi § 5. vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210., prosto in splošno sladkanje letošnjih vinskih mostov v vsej Sloveniji, in sicer z 2—4% (2—4 kg na 100 litrov mošta) kristalnega ali kockinega sladkorja. Sladkajo naj se le mošti navadnih vrst, ki imajo izpod 14% in oni finejših vrst, ki imajo izpod 17% sladkorja. V ta namen porabljeni sladkor mora biti popolnoma čist, brez vsakih primesi. Rjavega (ameriškega) sladkorja se v te namene ne sme rabiti, ker ima neprijeten postranski okus in prenizko" sl&dkobd Istotako se sladkorja ne sme razstopiti v Vodi, marveč le v moštu. Sladkor naj se doda po možnosti še kipečemu moštu. Vsled splošne dovolitve sladkanja za vso Slovenijo, odpadejo posamezne prošnje za sladkanje kakortudi posamezna naznanila o izvršenem sladkanju.
Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Podrobna navodila k vprašanjem glej 1. številko.
Vprašanje 123. Ker letošnji vinski mošt nima preveč kis line, bi se dal s sladkorjem dobro zboljšati. Koliko sladkorja ie treba, da pridobi vino 1% alkohola več? (I. V. v O.)
Odgovor: Da se pridobi 1% alkohola, mora popolnoma pokipeti 1.6% sladkorja. Navadno se v praksi računi na vsak % alkohola po dva kg sladkorja. Če torej dodaste vinu na vsak hektoliter po 5 kg. sladkorja, boste dosegli zvišanje alkohola za 2/4—3%. Najbolje je sladkor natančno odtehtati, raztopiti ga v vinu ali moštu in ga na ta način dodati ostalemu vinu, da začne kipeti. Če smo pa primorani, dodati sladkor naravnost v sod, potem nam je za to skrbeti, da se v njem tudi čimprej raztopi in enakomerno razdeli po vsej tekočini, kar dosežemo z večkratnim premešanjem vina ali mošta v sodu.
Vprašanje 124. Kaj je vzrok, da se lansko bizeljsko vino takoj, ko se iztoči polovico soda, začne kisati, pa bodisi belo ali rdeče? Ali je priporočljivo zaliti tako vino z letošnjim vinom? Zakaj se vino kisa? (K. P. v T.)
Odgovor: Glavni vzrok, zakaj vino, eno leto staro, v napol polnih sodih postaja kislo („cikne"), je sledeči: V napol prazen sod pride zrak in ž njim kisik, ki ga potrebujejo ocetne glivice za svoj razvoj. Trosi ocetnih glivic ali pa celo glivice same se nahajajo že v vinu, ali pa pridejo z zrakom v sod. Tu dobe ugodna tla za razvoj, se hitro razmnože in tvorijo ocetno kislino: vino se skisa. Najrajše se skisa tako vino, ki ima že v sebi dovolj ocetnih glivic. To so vina, ki so pokipela v odprtih kadeh, grozdje se je že na zraku skisalo in glivice so že z moštom prišle v sod. Taka vina se začnejo že ob začetku poletja, ko nastopi toplejše vreme, v nepolnih sodih kisati. Edini pripomoček zadržati to kisanje, je prazen prostor nad vinom v sodu zažveplati, da žveplena sokislina omeji delovanje ocetnih glivic. Najbolje je seveda vino čimprej porabiti. Mešati tako že nekoliko kislo vino z mladim vinom, ni priporočljivo, ker se lahko vse sk"upaj pokvari. Drugače je seveda, če se hoče kislo vino malo popraviti z vinom ter ga čimprej iztočiti, potem se to lahko poskusi.
Vprašanje 125. Ker je letos obilo sadja, se bo dalo dobičkonosno uporabiti za žganjekuho. Ali se dobi kaka knjiga ali pa list, ki se bavi izključno s tem premetom? Če hoče kdo stalno kuhati žganje, ali potrebuje dovoljenja obrtne oblasti? Kako se izdelujejo likerji? (A. W. v P.)
Odgovor: Žganjekuha, kakor se proizvaja pri nas, je navadna kmetska obrt, o kateri pa ni dobiti kakih posebnih knjig ali časopisov. Za stalno kuhanje žganja, in sicer z nakupovanjem tropin, drož in drugih surovin ter prodajo žganja je treba imeti obrtno dovoljenje. Brinje nakupovati in iz njega,.žgani brinjevec in olje prodajati, se že izplača, če le brinjevo zrnje ni predrago. Likerji se izdelujejo na dvojen način: mrzlim in toplim potem. Na mrzel način se dobi liker, če se raztopi v čistem špiritu sladkor in tisto esenco, ki se za določen liker potrebuje. Ali če se v njem dlje časa namaka razna zelišča ali snovi, ki dajo potem svoj okus likerju. Pri toplem načinu se morajo razne primesi (rastline) prekuhati skupaj s špiritom, pri čemer preidejo eterična olja, ki dajo vonj in okus likerju, skupaj z alkoholom v žganje. Natančno izdelovanje likerjev pa ne moremo tukaj opisovati, ker bi to zavzelo preveč prostora.
Vprašanje 1,26,, Z želodom pitam dva šest mesecev stara prašiča, ki ga prav rada uživata. Kakšen učinek ima želod na meso in špeh pri prašičih? (I. Z. na B.)
Odgovor: Želod je izmed najbolj priporočljivih krmil za pitanje prašičev, ker ga ti lahko prebavijo. Vsebuje sicer samo 3.3% beljakovin in 2.4% tolšče, zato pa 36.3% škrobnih snovi, ki so lahko prebavne, vsled česar se želod itajrajši krmi pri pitanju. Ker ima želod malo grenak okus, ga vsaka žival ne mara. Zelo radi ga pa uživajo prašiči, kr dobijo po njem prav okusno meso in dober speli. Dokler je želod še svež, ga je pred krmljenjem zmečkati; če je pa suh, ga je zdrobiti, da ga prašič bolje prebavi. Mladim prašičem, ki se jih ne namerava opitati, je bolje ga ne pokladati, ali pa le v malih množinah, po 1 do 2 litra na dan in glavo. Večjim prašičem, ki se jih pita, se da
iahko 3—4 litre. Brezdvomno se želod najbolje izkoristi pri pitanju prašičev.
Vprašanje 127. Prosim navodila, koliko žvepla je treba zažgati na mlado vino, oziroma mošt, in koliko pozneje pri pretakanju vina? (I. N. v V.)
Odgovor: če hočete, da vino v sodu dozori, torej da iz mošta postane dobro vino, potem ga ne smete zažveplati. Žveplo se rabi v kletarstvu najpreje za to, da se ohrani sode zdrava, torej da ne postanejo plesnivi; dalje za čiščenje bolnega vina pri pretakanju; če se hoče mošt ohraniti sladek, torej preprečiti vrenje: če se hoče v sodu, ki ni poln, ohraniti vino zdravo; za žveplan je vina, ki se kam daleč odpošlje. Nikakor se pa ne sme žveplati mošta ali novega vina, kajtj s tem se uniči kipelne glivice, prepreči kipenje in zorenje vina v sodu. Tako vino ostane vedno sladko in „sirovo". Pri pretakanju vina se za?vep-la sod, v katerega ima priti pretok, tedaj, če se hoče, da se vino hitro učisti. Za približno 8 hI vina zadostuje po 1 žvepleni trak. Prazne sode se žvepla na ta način, da se toliko časa sežiga v v sodu žveplene trakove, dokler ne pride žvepleni dim pri vehi na dan.
Vprašanje 128. Ali je priporočljivo jabolka zmleti in iz njih takoj kuhati žganje, ne da bi se prej postavila v zaprti sod; ali morajo biti zmleta in koliko časa zaprta v sodu; ali imajo kaj alkohola v sebi? Ali je mogoče iz sveže zmletih jabolk kuhati žgajifc? (M. Z. v Š.)
Odgovor: Jabolka, kakor vsako drugo sadje, vsebuje sicer nekoliko sladkorja, toda nikakega alkohola. Če torej sveže sadje, četudi je zmleto, prekuhate v žganje, ne dobite iz take drozge nikakega alkohola. Pustiti se mora torej-, da se najprej sladkor izpremeni v alkohol, potem se šele izloči žganje iz drozge. Jabolka, kakor vsako sadje, je najprej zmleti, postaviti v sod ali kad, ki jo je dobro zamašiti, da ne pride zrak do brozge, in pustiti, da se najmanj štiri tedne kuha. V tem času se sladkor izpremeni v alkohol in ogljikovo kislino. Posoda mora biti tako zaprta, da ne pride zrak do nje, kajti potem se drozga skisa in žganje dobi neprijeten okus. Razentega pa izgine tudi mnogo alkohola iz drozge. Sicer pa Vas opozarjamo, da se navadno iz jabolk dobi tako malo žganja, da se kuhanje komaj izplača.
Vprašanje 129. Na planini ima naša srenja pašnik, ki je deloma že porasel. Zaradi paše bi hoteli en del gozda posekati, les prodati in denar obrniti za popravo pota in za izboljšanje planine. Ali smo dolžni to sečnjo naznaniti gozdarskemu nadzorniku? (I. G. v P.)
Odgovor: Če ima Vaša srenja planino v lasti, ki jd'^zemljiški knjigi zaznamovana kot pašnik in ne kot gozd, potem jo smete sekati in čistiti brez dovoljenja od strani gozdarskega nadzornika. Če ie pa tisti del planine, ki ga mislite očistiti, v zemljiško knjigo vpisan kot gozd, potem morate za sečnjo zaprositi dovoljenje gozdarske oblasti. Svetujemo Vam, da najpreje pogledate v zemljiško knjigo (mapo) in ugotovite kot kaj je ta planina vknjižena in temu primerno postopate.
KMETIJSKE NOVICE
Kratka Uputa o upotrebi veštačkog džubreta (Kratko navodilo o rabi umetnih gnojil) je naslov knjižici, ki jo je izdala delegacija proizvajateljev čilskega solitra v Beogradu. Namen te knjižice je, čim bolje poučiti kmetovalce o vseh umetnih gnojilih, ki se mu danes ponujajo, da jih bo znal pravilno rabiti in upravičeno pričakoval od njih uspeh, ki mu ga morajo donesti. Dandanes se povsod opaža razlika med delom pred vojno in po vojni. Cene kmetijskih pridelkov, kakor vseh drugih življenj-skik potrebščin, so se znatno zvišale. V vsak obrat, tudi v kmetijski, se dandanes vlaga veliko več denarja nego sploh kdaj prej. Vsled tega ie tudi vprašanje, ali bo žetva dobra ali
slaba, veliko večjega pomena nego pred vojno. Ker je hlevskega gnoja vobče še veliko premalo, da bi se moglo znatno povečati pridelke, ie treba seči pač po umetnih gnojilih, katerih uporaba se vedno bolj širi. Kako se jih umno rabi, nam svetuje ta knjižica, ki jo je spisal znani kmetijski strokovnjak, g. Jurij Muačevič, ravnatelj „Sjemenarja" v Osjeku. V njej so na preprost in razumljiv način opisani najpotrebnejši osnovni pojmi o umetnih gnojilih in o njih rabi. To knjižico dopošlje Delegacija čilskega solitra brezplačno vsakomur, ki jo želi.
Vinska razstava v Beogradu, združena z vinskim sejmom, ki je bila svoječasno določena za oktober ali november t. i., se je glasom odloka kmetijskega ministrstva preložila na mesec marec prihodnjega leta, kakor so to želeli interesenti iz Slovenije. Natančen čas imenovane razstave in ostale podrobnosti glede te prireditve se bodo pravočasno objavile.
Sadna razstava v Celju. V soboto, 21. oktobra 1.1. je bila v Narodnem domu v Celju otvorjena sadna razstava, ki jo je priredilo Sadjarsko društvo za Slovenijo. Razstave se ie udeležilo okoli 70 razstavljalcev, večji del iz bivše Štajerske, 12 razstavljalcev je bilo iz Kranjske in 1 iz Koroške. Zastopani so bili tudi trije večji trgovci s sadjem. Naravnost sijajno zasnovana je skupina mariborske Vinarske in sadjarske šole. Tudi kmetijska šola v Št. Jurju ob juž. žel. se je v prav lepi obliki udeležila te sadne razstave. Glede sadnih izborov (sor-timentov) nudi razstava jako raznolične zbirke. Najbolj je zastopana savinjska in šaleška dolina. Razstavljeni so bili tudi drevesničarski izdelki, kar dokazuje, da smo se tudi v tem oziru začeli gibati. Posebno zanimiva je razstavljena sadna stiskalnica na dvojni vod, izum g. Rudla iz Maribora. — Razstavo je otvoril ob navzočnosti zastopnikov mesta in raznih oblasti g. minister Ivan Pucelj, ki ie povdarjal pomen take sadne razstave. — Razstave se je udeležilo veliko kupcev iz naših vzhodnih pokrajin, ki so se čudili našemu krasnemu sadju ter nakupili precejšnje množine od producentov. Zelo potrebno je, da se v prvi vrsti naš Beograd zanima za krasno sadje iz Slovenije.
Vrtnarska razstava v Ljubljani. V soboto, 21. oktobra 1922 je bila v jahalnici na Bleivveisovi cesti v Ljubljani slovesno otvorjena vrtnarska razstava, ki so jo priredili ljubljanski trgovski vrtnarji ali pravzaprav cvetličarji. Otvoritvi je prisostvoval tudi pokrajinski podpredsednik g. dr. Baltič z zastopniki raznih drugih oblasti vred. Razstava je vsled svoje slikovitosti napravila na vse navzoče kar najlepši utis, o čemer so se vsi navzoči zelo pohvalno izrazili. Jahalnica je kakor nalašč ustvarjena za take cvetlične razstave, ker ima dovolj pokritega prostora, vsled česar je od vremena neodvisna. Našim vrtnarjem je zelo nagajalo deževno jesensko vreme, vsled česar je marsikaj zakasnilo v cvetju, kar bi spadalo na to razstavo. Navzlic temu so v polni meri pokazali kaj zmore pridnost in vztrajnost. Priporočati bi jim pa bilo, da naj take razstave ponavljajo spomladi in jeseni, s čemer bodo dosegli, da jih bo občinstvo začelo spoznavati in bolj upoštevati, kar bo njim samim v korist. To se pa da doseči samo z združenimi močmi.
Razpis mest okrajnih zdravnikov. V področju Pokrajinske uprave za Slovenijo sta razpisani mesti veterinarskega referenta pri okrajnem glavarstvu v Konjicah in pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju, slednje s sedežem v Metliki. Natančnejše določbe so v razpisu v „Uradnem Listu".
DRUŽBENE VESTI.
t Rado Legvart, kmetijski strokovnjak, ustanovitelj in predsednik Slovenske banke v Ljubljani itd., je 21. t. m. nenadoma umrl v Curihu v Švici, kamor se ie podal po svojih opravkih. Blagopokojni ie skoraj v vsej bivši kranjski deželi med kmetovalci dobro poznan kot vnet in žilav delavec v pro-
speh mlekarstva in živinoreje. Rajnki je bil rojen leta 1876. v Novi cerkvi pri Dobrni na Štajerskem, je absolviral Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, se je čotem po lastni pridnosti in s skromnimi sredstvi, ki si jih je prihranil v raznih službah, izpopolnjeval teoretično o kmetijstvu v Nemčiji ter je končno naredil izpit za živinorejskega nadzornika v Lipsiji. Leta 1904. se je nahajal kot oskrbnik na veleposestvu v Gleinstattenu pri Lipnici na Štajerskem. V tistem času se je po prizadevanju Kmetijske družbe v bivši Kranjski ustanovilo že 61 mlekarskih zadrug, katere so se o vseh zadevah obračale do družbe, ki le z enim strokovnim uradnikom ni več zmogla dovolj intenzivnega dela za mlekarstvo, zato je ponovno prosila kmetijsko ministrstvo na Dunaju, da naj se nastavi državni potovalni učitelj za mlekarstvo, ki naj bi bil prideljen v poslovanje Kmetijski družbi. Po dolgem moledovanju je bil imenovan na predlog družbe kot potovalni učitelj za mlekarstvo Legvart, ki je svojo službo nastopil pri družbi 1. oktobra 1904. Legvart je pri družbi do konci leta 1909. izredno marljivo deloval, in ko je deželni odbor ustanovil svoj lastni kulturni urad, ga je prevzel v svoj službo z naslovom mlekarskega nadzornika. Pod neveščim vodstvom deželnega kulturnega urada, ni mogel Legvart primerno svojemu talentu uspevati in se udejstvovati s svojo organizatoriško silo. Za časa vojne je ustanovil kranjski deželni odbor Deželno mesto za dobavo klavne živine armadi, čegar vodstvo je prevzel Legvart. Pod takrat mogočno zaščito deželnega glavarja dr. Šusteršiča in s sodelovanjem izrednega talenta nepozabnega rajnkega in zadnjega predsednika Kmetijske družbe za Kranjsko dr. L a m P e t a , je Legvart tako spretno dobavljal klavno živino za armado, da je bila kranjska dežela namenoma vsak mesec v velikem zaostanku, ki se ga je neprestano obljubovalo dopolniti, toda vedno so se našla pota se izpolnitvi obljub izogniti. Večina živinorejcev je takrat Leg-varta sovražila kot izžemalca dežele v prid armade, a na vse očitke je moral molčati, ker se v takratnih razmerah ni mogel in smel zagovarjati. Legvart ima torej velike zasluge, ki jih še danes le par ljudi pozna, saj je imel pogum spretno sabotirati strogo predpisano oddajo klavne živine in tako rešiti na tisoče glav govedi pred rekvizicijo. To je resnica, ki naj bo tukaj za poznejše čase ugotovljena in objavljena kot zasluga rajnika, ki smo jo dolžni o priliki njegove prerane smrti, ne glede na desno ali levo, javno povedati, tembolj, ker se da ta Legvartova zasluga danes še z akti in s pričami dokazati. Kot vodja Deželnega mesta za dobavo klavne živine je Legvart pokazal svoj velikanski organizatoriški talent, pokazal je tudi svojo vsikdar neumorno delovnost, kajti vozaril se je po cele dneve v vsakem vremenu, in to tudi pozimi, na avtomobilu, kar je posebno pospešilo razvoj kali njegove bolezni, ki je bila tista, kakor pri rajnkem dr. Lampetu, za katerim je komaj po preteku štirih let legel v prerani grob. Bodimo hvaležni rajnkemu Legvartu, ki je storil veliko dobrega in zaslužnega za kmetijstvo, a mi obžalujemo, da je nam šele o priliki njegove smrti dana možnost povedati resnico, kakršna je dejanska bila v velik prid našega kmetijstva pri Deželnem mestu za dobavo klavne živine. Kmetovalci in stanovski tovariši ohranimo pokojniku hvaležen spomin in, če ni našel že v življenju zasluženega priznanja za svoje neumorno delo, naj se vsaj ob njegovem svežem grobu izve za resnico, da bo njegovo delo v prid kmetijstva bivše Kranjske ostalo zabelježeno. Mir, ki ga ni poznal v svojem življenju, naj mu da Večni v hladnem grobu!
Propagandni spis za rabo Tomasove žlindre in kajnita to jesen, ki je bil objavljen v zadnji številki ..Kmetovalca'" pod posebnim naslovom in celo z manjšimi črkami kakor naslovi drugih spisov, sem res objavil podpisani in to z edino namero kmetovalce spodbujati, kakor sem to delal več nego 20 let, saj ravno zato je bila bivša Kranjska med vsemi provincami skoraj vedno prva glede relativne porabe umetnih gnojil na kmet skih posestvih. „Slovenec" z dne 19. oktobra t. 1. pa trdi, da
sem ta spis zato objavil „ker so cene, ki se zanj zahtevajo, veliko previsoke in ker sem kupil umetna gnojila na Angleškem po neprimerno visoki ceni, ko bi jih mogel dobiti drugod ceneje". „Slovenec" me poživlja, da naj tozadevno natančneje pojasnim, čemur rad z nastopnimi podatki ustrežem. Družba mora kmetovalce spodbujati k rabi umetnih gnojil in po mojih izkušnjah se je to zadnje čase premalo delalo. Zaradi nakupa umetnih gnojil na Angleškem bi prišla v poštev edinole Toma-sova žlindra, ki je pa danes za naše razmere tamkaj niti kupiti ni mogoče. Ne da bi se bil kaj vtikal v nakup Tomasove žlindre po družbenem blagovnem oddelku, ugotovim, da se je najprej kupilo 20 vagonov Tomasove žlindre pri tvrdki „Chemische Industrie" v Eppelbornu v zasedenem Saarskem ozemlju kg%-po 88 centimov ter se je takrat moral plačati na borzi francoski frank po 28 naših kron. Ta žlindra je pa že vsa oddana in je družbeni blagovni oddelek v naglici dokupil nadaljnjih 20 vagonov kg% po 1 frank 20 centimov, a vsled zboljšanja naše valute je družba plačala 1 francoski frank po 18.20 naših kron. Dasi je bila prva Tomasova žlindra glede vsebine za kg% cenejša, a glede valute dražja nego drugič kupljena, se je poprej pri družbi oddajala Tomasova žlindra z ozirom na svojo vsebino v celih vagonih q po 720 do 760 K, a sedaj došla Tomasova žlindra se bo navzlic višji, ceni, toda vsled nižje valute oddajala le po 640 do 680 K za 100 kg pri oddaji v celih vagonih. Tomasovo žlindro je pri nas sploh mogoče dobiti le iz zasedenega Saarskega ozemlja in je v tem hipu, ko pišem ta odgovor, skočila cena za kg% že na 1.40 frank in vrhu tega je tudi francoski frank dražji postal. Poleg vsega se je pa še železniški prevoz silno podražil. Vse kupčije z inozemskim blagom so danes obenem neizogibne valutne špekulacije, in če družba sedaj oddaja slučajno ceneje kupljeno Tomasovo žlindro po nižjih cenah, ne oziraje se na točasne tržne cene in valutne izpremembe, postopa v prid svojih udov popolnoma netrgovsko, kajti vsak trgovec bi se držal svetovne cene in bi kalkuliral sedaj veljavno železniško voznino. O. vsem tem se je osebno prepričal družbeni podpredsednik, g. prof. Jarc; sicer pa spada glasom § 7. točke 9. med pravice udov pogledati v družbene račune, ki so torej vsakemu družbenemu udu vedno na razpolago za vpogled. Dokler se kak družbeni ud o kaki taki zadevi sam osebno ne prepriča, je neumestno namigavati, da se kaj „čuje" in tako pri družbenih udih vzbujati sumničenja s trditvami, ki so brez vsake podlage.	Gustav Pire.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo
v sredo, 27. septembra 1922.
Seji predseduje družbeni predsednik g. generalni ravnatelj Gustav Pire; navzoči so: podpredsednika gg. Jarc in Pipan, ter odborniki gg.: Ažman, Brenčič, Cernagoj, Černe Franc, Černe Josip, Hočevar Franc, Hočevar Josip, Jan, Kotnik, Košar, Meden, Skalicky, Steblovnik, Štrumbelj, dr. Verstovšek, Vrečko in družbeni tajnik inž. Lah.
Pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo, zastopa ?. kmetijski svetnik Viljem Rohrman. Svojo odsotnost je opraviči! g. Pavlin.
Ob eni uri otvori g. predsednik sejo in ugotovi sklepčnost.
Prečita se zapisnik zadnje odborove seje ter odobri.
Predsednik poroča: Oddelek za socialno politiko je sklical na dan 8. julija 1.1. v Maribor enketo zaradi novega viničarskega reda, ki sem se je jaz v imenu Kmetijske družbe udeležil. Enketa, za katero ni bilo ničesar temeljitega pripravljenega, je pač izpadla kakor vse enake. Po mojem osebnem prepričanju načrt viničarskega reda ni tehnično-le-gislativno neoporečen, se ne ozira na umen gospodarski obrat in končno zlasti ne nudi viničarjem nikake zakonito zajamčene gotovosti za izboljšanje njih gmotnega in socialnega položaja.
Direkcija klasne loterije je iz dobička zadnjega kola te loterije naklonila več različnih prispevkov v pro-speh kmetijstva v S 1 o v e n i j i, med drugim tudi prispevek naši družbi v znesku 80.000 K za izdajanje kmetijskih publikacij (..Kmetovalca"). Prispevke iz dobička klasne loterije za kmetijstvo dobiva Slovenija šele v tekočem letu vsled posredovanja kmetijskega ministra. — Režijski stroški pri družbi se bodo znatno povišali vsled vpeljave obligatoričnega državnega starostnega zavarovanja za družbene uradnike, ki ukine dosedanje nadomestne zasebne službene pogodbe, in vsled vpeljave zavarovanja za primer bolezni in nezgod. Družba je z manjšimi stroški svojim uslužbencem več nudila nego državni zavodi, ki poslujejo z nezaslišano visoko režijo. Prosim glavni odbor skleniti, da se z ozirom na nove nastale razmere potom dekretov uredi službeno razmerje med družbo in njenim uradništvom, ker so nadomestne službene pogodbe in nekateri prejšnji odborovi sklepi, ki niso sedaj v skladu z zakonom, avtomatično neveljavni po stali. Tudi regulacija plač družbenim uslužbencem bo bržkone neizogibna.
Ker glavni odbor v svojih sejah ne pride do nikakega delovanja v p r o s p e h umnega kmetijstva, kar je njegova glavna naloga, zato sem iz lastnega nagiba, da ne trpi ugled družbe, marsikaj tozadevno ukrenil. Omenjam iniciativo za povzdigo propadajoče kakovosti naše živinoreje vsled ukinjenega uvoza izvirnih bikov-plemenjakov, povzdigo planšar-stva, ustanovitev mlekarske šole, nastavitev planšarskega in sirarskega nadzornika, povzdigo rastlinarstva i. t. d. Slovenci smo glede napredka o umnem kmetijstvu prikmetskih zemlje-delcih na prvem mestu v naši državi; to mesto moramo ohraniti in družbena dolžnost je, sedanje mrtvilo v kmetijskem napredovanju poživeti in je zlasti kreniti ona nova pota, ki nam jih je napredek znanosti zadnjih dveh desetletij pokazal.
Blagovni promet družbe bo to jesen in bodočo zimo zahteval razmeroma ogromno obratno glavnico, okoli 30 do 40,000.000 kron. Te vsote družba ne zmore s svojim premoženjem, zato se bo morala posluževati kredita. Družba ima pač pri vseh denarnih zavodih dovolj kredita, ki pa pri sedanjem velikem pomanjkanju gotovega denarja nič ne pomaga, če denarni zavodi ne morejo z gotovino postreči. Z g. tajnikom sva, uvidevši že poleti te razmere, pravočasno vse po-potrebno ukrenila, da družba ne pride v denarne stiske. G. kmetijski minister Pucelj nam bo priskrbel večji državni kredit proti nizkim obrestim ter je sedaj le še nekatere formalnosti izpolniti. Mestna hranilnica v Ljubljani bo dala družbi, če bo potrebno, do 10,000.00 K posojila proti prenotaciji na družbene nepremičnine. Prosim glavni odbor skleniti, da se v primeru potrebe ta prenotacija sme izvršiti. Eventuelne nadaljnje primanjkljaje bo morala družba kriti z bančnim kreditom, povem pa, da banke same nimajo veliko razpoložljivega denarja, ker je vsled velike pasivnosti trgovske bilance v Sloveniji, večji del gotovega denarja nakupičen v Slavoniji, v Bački in v Ba-natu. Sicer pa ponovno opozarjam, da mora glavni odbor, odnosno družba intenzivneje delati za prospeh kmetijstva, t. j. za dvig kmetijske produkcije, saj je to njena glavna in edina naloga, dočim je drugo postranska stvar.
Glavni odbor vzame predsednikovo poročilo na znanje ter soglasno sklene, nastaviti uradnike z dekreti in dovoliti eventualno potrebno prenotacijo na družbene nepremičnine. Tudi se sprejme predlog g. Steblovnika, da družba izposluje izpremembo socialnih naredb glede starostnega zavarovanja delojemalcev za primer bolezni in nezgod, dasi predsednik obrazloži nepotrebnost tega, ker so itak že vsi prizadeti činitelji v tem pogledu intervenirali. Predsednik pa tudi sporoči, da je že vse potrebno ukrenil, da se bo Kmetijska družba sodnim
potom vedela braniti neupravičenim zahtevam zavoda do družbenega pokojninskega zaklada.
Sledi poročilo tajništva, iz katerega je razviden del poslovanja Kmetijske družbe od zadnje odborove seje. Podružnici Sv. Bolfenk, v katere okolišu so bili vinogradniki po toči hudo prizadeti, se je dovolila primerna množina Bosnapasto proti akreditiranju do konci leta.
Družba je kupila od Hr. slav. gospodarskega društva v Osjeku 70 vagonov sena in 30 vagonov slame za živinorejce, prizadete po suši. Zaprosilo se je tudi vlado, da zniža prevozne tarife na železnici, da se more dajati ta krma ceneje, toda ta prošnja je bila odbita. Ravnotako prošnja za podporo za znižano oddajo krme.
Družba je na kmetijsko ministrstvo vložila prošnje za razne podpore, kakor n. pr. za izdajanje „Kmetovalca", za izdajo kmetijskih knjig, za kritje režijskih stroškov, za kmetijski pouk po deželi in za Kmetijsko-gospodinjsko šolo. Dalje je družba prosila za dodelitev 50 vagonov živinske soli brez pla-čanja monopolske takse ali vsaj po znižani ceni. Prošnja še ni končno rešena. Kmetijska družba je sodelovala tudi pri poučnem potovanju srbskih kmetovalcev v Sloveniji, ki je sijajno uspelo.
Po raznih pojasnilih se poročilo tajništva odobri.
Dr. Verstovšek opozarja, da se je v ..Kmetovalcu" objavila notica, v kateri se hvali delo ene politične stranke v stvari vprašanja železniške zveze Slovenije z morjem. Strokovni list ne sme biti strankarski list. Takih notic družbeno glasilo ne sme prinašati.
Pri določitvi sporeda za letošnji družbeni občni zbor sklene glavni odbor med drugim, da bo družbenemu občnemu zboru predlagal, da naj udnina za 1.1923. znaša 80 K, od katerih dobe podružnice po 20 K, družba pa 60 K.
Za letošnji občni zbor je z žrebom določiti tretjino odbornikov, ki odstopi in se nanovo voli za tri leta. G. predsednik izjavlja, da razen določene tretjine odstopi prostovoljno tudi sam in prosi, da se njegov odstop vzame na znanje. Odbor ne vzame na znanje odstopa g. predsenika, ampak ga naprosi še dalje ostati predsednik, če ne bo izžreban. G. predsednik ostaja pri svojem sklepu. Pri žrebanju predsedstva odloči žreb, da izstopi II. podpredsednik, g. Ivan Pipan.
Pri žrebanju odbornikov nastane razdvojenost, kako sc naj žreba: ali odborniki za Kranjsko posebej, za Štajersko posebej, ali pa vsi odborniki skupaj. Stavita se dva predloga: za skupno žrebanje in za posamezno žrebanje. Pri glasovanju dobi prvi predlog 7 glasov, drugi pa 8. Sprejet je torej predlog, da se žrebajo posebej trije odborniki iz bivše Kranjske in posebej trije odborniki iz bivše Štajerske.
G. Košar protestira v imenu štajerskih odbornikov proti takemu žrebanju in proti taki razlagi pravil ter odklanja pri tem vsako sodelovanje. Na to se štajerski odborniki odstranijo iz dvorane.
G. predsednik ugotovi, da po družbenih pravilih ni predpisano, kdo in kako naj se žreba, ampak je v § 18. le kratko omenjeno: „one, ki izstopijo v prvem ali drugem letu, določi žreb." Na to preide z ostalimi gg. odborniki k žrebanju, pri čemer so izžrebani za bivšo Kranjsko: Franc Črnagoj, Anton Meden in Ivan Štrumbelj: za bivšo Štajersko pa: Mihael Brenčič, Franc Černe in Jakob Jan. Nato zaključi g. predsednik odborovo sejo, in sicer ob petih popoldne.
URADNE VESTI.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.- 5. po § 31, družbenih pravil.
2,	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaf 10 dni pred izidom onega „KmetOvalca"r v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Dobrova pri Ljubljani, v nedeljo, 19. novembra 1922. ob sedmih
zjutraj v stari šoli na Dobrovi; Pilštanj, v nedeljo, 19. novembra 1922. po prvi sv. maši v šoli na Pilštanju;
Planina pri Sevnici, v nedeljo, 19. novembra 1922. ob treh popoldne v gostilni Nikolaja Trefnerja v Planini; Slovenjgradec, v nedeljo, 26. novembra 1922. ob enajstih dopoldne v dvorani okrajne hranilnice v Slovenjgradcu.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
L. K. v Z. Cene za odbrana jabolka je težko določiti, ker se ta ravna po vrsti in kakovosti sadja. Zimska jakolka imajo navadno višjo ceno nego jesenska. Na trgu v Ljubljani so po 7—12 K, na debelo se pa oddajajo tudi po 4 do 8 K. —• A. V. v L. Najboljše umetno gnojilo za travnike sta Tomasova žlindra i n , k a j n i t, oziroma kalijeva sol. Oboje'gnojil dobite pri Kmetijski družbi. Najprimernejši čas za gnojenje je jesen. Ce gnojite svoje travnike s pepelom, je to samo enostransko gnojenje, slično gnojenju s kalijevo soljo ali kajnitom, torej samo s kalijem. Gnojiti pa morate tudi s fosforovo kislino, t. j. s To-masovo žlindro, kostno moko ali superfosfatom. Še "tačji uspeh dosežete, če razen teh gnojil uporabljate še apnovi dušik. — I. B. v C. Sušilnice za gobe se nikjer ne dobe. Gobe se suše na solncu, ali v malih množinah v kuhinji, ali pa v sušilnicah za sadje. — A. R. vš. Če hoče občina zidati šolo, se mora najprej zediniti z okrajnim šolskim svetom glede prostora, kjer ima stati šolska stavba, kakortudi z lastnikom zemljišča. Potem šele se ji je obrniti na višji šolski svet. — A. K. v Sv.L. Cena sadnim divjakom bo letos okoli 1 K za kos. Priporočljivo je ustanavljati trsne matičnjake, kajti dandanes in še nekaj let bo primanjkovalo cepljenih trt, kolči in vkoreničenk. Matičnjak uspeva v vsaki topli legi, ki ni močvirnata, ima globoko rigolano in močno gnojno zemljo. — P. S. v M. Jedilni kostanj se najbolje ohrani čez zimo v suhih, temnih, a zračnih in hladnih prostorih. Večkrat ga je pregledati, da ne pride do njega plesen ali da se preveč ne osuši, ker se potem zgubanči. — 1. M. v St. Najprej morate poizvedeti pri županstvu, če je pašnik občinska last ali pa skupna, potem šele lahko nastopite proti tistim posestnikom, ki si na tem svetu neupravičeno laste pravico sekati les. — L. Št. v G. Zanesljivo dobra sadna drevesca in ne predraga dobite v državni drevespici v Celju, ki je Vam najbližja. M. Ž. v St. Izdelovanje cementne opeke na veliko v svrho prodaje je obrt. za katero se mora imeti dovoljenje politične oblasti. Pri tem delu zaposleni delavci morajo biti zavarovani pri bolniški blagajni. — I. D. v P. Zakaj se dohodninski davek pobira v večji izmeri nego ga je predpisala davčna oblast, Vam ne vemo pojasniti. Zahtevajte od županstva ali od davčne oblasti, da Vam to razjasni. - H. W. v Sv. B. Akcija za izmenjavo čeških in slovenskih kmečkih sinov se je odložila na spomlad. — F. S. v K. Strupov za po-končavanje lisic, družba nima v zalogi. Za nakup takih morate imeti dovoljenje od politične oblasti. Da zavarujete setve proti vranam, uporabljajte sredstvo „antiavit", ki se ie povsod dobro obneslo. Dobite ga pri družbi z navodilom o uporabi vred,
Ilustrovan gospodarski list
IIrodno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto.
Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznaniia)se zaracunjajo po nastopnih cenah: inserat na pol strani 400 D, na »11 strani 200 D, na '(, strani 100 D, na 'Iu strani 65 D, na 'Iu strani 35 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupaj 6D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi ta »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
St. 20. Ljubljana, 31. oktobra 1922. Letnik XXXIX.
Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje
Vse cene so z ozirom na sedanle
"v „ ■
Živinorejci! Pozor!
Sladko banaško seno po K 9.— kg v vagonskih pošiljkah f ran ko na vsako železniško postajo Slovenije. Seno je prvovrstno in po mnenju strokovnjakov za tri krone pri kg več vredno nego n. pr. bosansko ali italijansko seno. Na razpolaganje ima družba tega sena v Banatu le še nekaj vagonov, zato naj naročniki s prijavami ne odlašajo. Ovseno slamo je družba že vso prodala.
Semena:
Semenska pšenica je dospela in se oddaja v vrečah po 80 kg po Din 6 za kg z vrečami vred.
Grahora, zimska, mešana z ječmenom ali ržjo, po Din 6-25 za kg brez vreč.
V zalogi so naslednje semenske trave:
brezpredenični mačji rep........14-— Din	za kg
pasla trava............-	20"— „	„	„
laška ljulika.............II— „	„	„
prvovrstna travniška mešanica.....12-— „	„	„
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vatonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Kajnit. 12—14%, po Din 70:— za 100 kg.
Kalijeva sol, 42%, je zopet v zalogi po	Din 140-— za 100 kg.
Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne	fosf. kisline po 190 Din 100 kilogramov z vrečami.
ude v zalogi naslednje tatijsfee potrebščine.
razmere popolnoma neobvezne.
Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 20% skupne fosfo-rove kisline po 185 din sto kg.
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosfo-
rove kisline po 150 dinarjev sto kilogramov.
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosfo-rove kisline po 150 din. sto kilogramov.
Thomasova žlindra	po Din 180.— za 100 kg z vre-
čami.
Krmila:
Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 3.50 za kilogram z vrečami vred.	'
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6-—kilogram, v manjših množinah po Din 7-—kilogram.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg Din 8— za kg, na drobno Din 8 "50 za kg.
Riževi otrobi, vsebujoči 17% beljakovin in maščobe, tedaj enakovredne pšeničnim otrobom po 1 -90 Din za 1 kg z vrečami.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antiklor (gl. salojidin).
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah.
Gumijeve cevi po Din 15-— za meter.
Gumijeve plošče (sklopke) za trtne škropilnice po Din 7:50 komad.
Natrijev tiosuifat (gl. salojidin).
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po 12 50 Din 1 kg v posodi kupca.
Salojidin, (antiklor, natr. tiosuifat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po 7 Din za 1 kg.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici po 5 kg 35 Din brez poštnine.
Urania zelenilo je došlo in se oddaja v tablah po Din 9 — za komad.
Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40"—. brez poštnine.
Zveplalniki, ročni po 70 — Din za komad.
Žveplovi trakovi na jut! za žvepljanje sodov, najboljši, brez arzena po 7 Din kilogram, na azbestu po 11 Din kilogram.
2elatlna za čiščenje vina po 45 Din kilogram.
Žveplo, dvojno rafinirano, superventilirano, 85—95 Chan-cel, 90/100% finosti, v vrečah po 50 kg po Din 4"—, manjše množine po Din 4 "50 za kg.
Razne kmetijske potrebščine:
Živinsko sol, ki jo bomo v Sloveniji letos posebno potrebovali zaradi pokladanja slabih krmil, bo Kmetijska družba bržkone izjemno izposlovala in dela na to z vsemi silami, dasi naš zakon oddaje take soli ne pozna. Kmetijska družba ie že vse potrebno ukrenila, da se bo izposlovala oddaja živinske soli, in sicer po znižani ceni. Kadar, in če bo kaj tozadevno določenega, bo v »Kmetovalcu" objavljeno.
Antiavit v varstvo setev pšenice, turšice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6-25 dinarjev.
Rogaški brusni kamni po Din 2- — za komad.
Uspulum, sredstvo za razkuženje semena, v zaklopnicah po % kg po Din 35:— za komad.
Emajlna posoda. Prva pošiljatev te posode je došla in se prodaja po naslednjih cenah:
Lonci, i 'le 1 vsebine po Din 8.— ; Hi vsebine po Din 10.— : '/10 1 vsebine po Din 12.—: 11 vsebine po Din'14,—, (18.50); 1% 1 vsebine po Din 18.—, (23.—); 2% 1 vseblM: po Din 22.—, (27.50); 3% 1 vsebine po Din 27.—, (33.—).
Kožice, z I vsebine po Din 14.—, (19.$0); 1 vsebine po Din 18—, (24.—); 2n I vsebine po Din 20.—, (27.—); 4 1 vsebine po Din 36.—. (48.—); 8 1 vsebine po Din 40.—, (54.—).
Poiht« po Din 17.—, (22.50); 2!.—, (27.—) in 23.—, (30.—).
Cette-v oklepaju se razumejo s pokrovkami vred.
Skali, z 45 cm premera Din 80.—; z 50 cm premera Din 90,— za komad.
Vedrice po Din 45.— za komad.
Zajemalke po Din 9— in Din 10.— za komad.
Penovke po Din 11__in Din 14.— za komad.
Lonci in kožice z večjo vsebino, kakor tudi ročke za mleko so na potu in bodo cene pravočasno objavljene.
Podrftžnice, ki hočejo naročiti večjo množino te posode, nai pošljejo svojega za^opnika, ki mora osebno izbrati in prevzeti blago. Na pismena naročila se tie bo pošiljalo.
Mlatilnice, za ročni in gepeljni pogon po, Din 2200 — za komad.
Slamoreznice, po Din 1700 — za komad.
Plužnl trupi AW 5 po Din 225- —
Brane, V a po Din 455 — za komad.
Vinogradniški plugi od Din 205 — do 370 za komad.
Ročni okopovalnlki po Din 280'—.
Travniške brane, 47 kg A 2 po Din 500, — komadi A 3 57 k* po Din 600:—; B 2 55 kg po Din 600:— komad.
Univerzalni plugi D 8 MN po Din 700 — za komad.
Obračalni plugi UW 7 po Din 700 — za komad.
Obračaln Iplugi UW 9 po Din 800 za komad.
PodzemiM plugi po Din 400 — za komad.
Lemeži za plug D 8 MN po Din 25 — za komad.
Lemežl za plug D 7 MN po Din 25 — za komad.
Lemeži za plug UW 7 po Din 50 — za par.
Plazi (Sohlen) za pluge po Din 10 — za komad.
Posnemalnlkl Jubltca za 50 1 po Din 625 —: za 75 1 po Din 700 —; 100 1 po Din 1250- — ; 125 1 po Din )300 —; 150 1 po Din 1500-— komad.
Stroji za Izdelavo surovega masla C Gr 3 po Din 500 — komad.
Vsak konjerejec in kovač mora imeti knjigo „Pod-kovstvo", pouk kovačem in konjerejcem, ki jo je spisal živinozdravnik Lovro Tepina. V njej je dobiti vsa potrebna navodila kako ravnati s kopiti in kako morajo kovači umno podkovati konje in vole. Knjiga se dobi pri Kmetijski družbi in stane 45 K.
Kdor potrebuje
turške kose, železne pluge, slamoreznice, mlatilnice, preše in mline za sadje in grozdje, kotle za pičo in žganje, reporeznice, pajkeljne, ge-peljne brzoparilnike, štedilnike, različne tehtnice, orodje In sploh vso železnlno naj se obrne pismeno ali ustmeno na novo trgovino
Š0ŠTERIČ, PETAN k EREER
v Ljubljani, na Resljevi cesu šxev. 20. kjer bodete naiceneje in najboljše postreženf.
Pozor gospodari na životinjske bolesti!
Svakoga prolječa pojavljuje se svinjska rudečlca, vranični prisad i mnoge druge zarazne bolesti medju domačim živo-tinjama. Gospodari treba da budu na oprezu i da provedu cijepljenje još prije nego izgube koji komad, jer su svinje i goveda skupa a trošak za cijeplenje je razmjerno malen. U našoj državi priredjuje sada cjepiva Jugoslavenski serum zavod u Zagrebu. Ako gosopdari trebaju upute, neka se obrate na taj zavod.
JVIala naznanila.
Za vsako besedo je naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 5-— sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
5000 komadov kolov
hrastovih ali kostanjevih, 3 metre dolgih, klanih ali okroglih se kupi. Na zahtevo se da v zameno ca. 1000 kg sladkega sena za govedo, v Trški gori pri Novem mestu. Ponudbe na A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta.
Pravo domače platno
za rjuhe in perilo, lastni ročni izdelek, ima v zalogi tkalnica ,,Krosna" v Ljubljani na Zrinjskega cesti 6. Na zahetvo pošilja vzorce. Kupi trpežno blago, da kaj prištediš!
Pocinkano pločevino Ia,
vodovodne cevi, sesalke, brzoparilnike, štedilnike, peči, Portland celment,'orodje za obrtnike in poljedelce, stavbene potrebščine, kuhinjsko posodo nudi po znižani ceni A. Sušnlk, trgovina z železnino v Ljubljani, Zaloška cesta 21.
Na prodaj
4 hlevski žlebovi iz litega železa (Pferdefutter-muscheln), brezhibne kakovosti, v dimenzijah: 70 X 30 X 28 cm. Ljubljana, Domobranska cesta 1.
Pozor kmetovalci!
Nabirajte bučne koščice in iste sušite v vsaki množini, ki jih kupuje tvrdka Import ..Slovenija" Export, v_Ljubljani, Gradišče 3.__
Prodam
5—6 vagonov ovsene in pšenične slame po K 5.30 za kg franko vsaka kranjska postaja. Poizve se pri Franc Erjavc, Vlžmarje 11, pošta St. Vid nad Ljubljano._
Šmarnica
bela, zelo rodovitna, se dobi po najnižjih cenah pri Jos. Sedovnlk, trničar. Št. Janž, pošta Velenje.
Tovarniška zaloga verig
električno varjenih za radovljiški okraj se nahaja pri L. Fiirsager, Radovljica._
Vsi letniki »Kmetovalca"
popolnoma novi, deloma mehko, deloma trdo vezani se_prodajo._Poiz ve se v upravništvu lista.
Pozor vinogradniki!
Priporočam moje v ,,zeleno-cepliene" trte na dvoletni podlagi, prav dobro vzrašene in vkoreninjene, tudi manjšo množino v »suho cepljenih" vkoreni-njenih trt, večjo množino vkoreninjenih divjakov in ključev amerikanskih trt. Johann Sartč, vinar-sko-sadjarski strokovniak in trtničar, v Beočlnu (Sriem). — Ceniki v hrvaškem, srbskem in nemškem jeziku brezplačno.__
Detelja
približno dva vagona neprešane, nemške se odda. Poizve se v upravništvu »Kmetovalca".
Cepljene trte
različnih vrst na podlagi rip. Portalis in tudi vkoreninjene bele šmarnice prodaja Franc Zelenka, posestnik in trtničar, Bucmanci, Sv. Tomaž pr! Ormožu. Cena po dogovoru. Za odgovor priložite znamke.
....................,,,.,...................................................M
J-^	Suhe gobe
i vf^L	deteljno in korenjevo seme, pros«,
(f^Jjai \*8i	in druge deželne pridelke kupuje
> \J C	po najvišji ceni Sever & Komp.,
iŠfc^lSM«®	Ljubljana, IVolfova ulica 12.
Hladilnik za mleko
sfstema Lawrence, s cevmi vred, jako dobro ohranjen, odda radi preureditve obrata Bien, Braslovče pri Celja.
Adjunkt (ekonom)
absolvent vinarske in sadjarske šole z 13 meseci« prakso na veleposestvu v vseh panogah kmetijstva. Zmožen slovenskega in nemškega jezika, 20 let star, išče s 1. ali 15. novembrom službo. Cenjene ponudbe pod ..Ekonom" na uredništvo tega lista.
Oklic upnikom!
Podpisana zadruga poživlja upnike v smisla S 40. zadr. zak. za priglas tiriatev.
Mlekarska zadruga na Sv. Gori r. z. z o. z. v likvidaciji.
Kmetovalci!
Skrbite za kar največje razširjenje .Kmetovalca'! Stremite za tem, da se ga lehko člta v vseh gostilnah in javnih prostorih. 30.000 nas ie že v Kmetijski družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo. več bomo dosegli!
Upravaištvo »Kmetovalca"
sprejema
ppimerne inserate
po cenah, ki so razvidne na poglavju.
Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv uspeh, kajti „Kme-
tovalec" izhaja dvakrat mesečno v 30 tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah.
Sodi
za vino, žganje, olje, mast, med petrolej
za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino
Franjo Repič
sodarski mojster Trnovo, Ljubljana
Istotam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila.
Solidno delo!
Cene zmerne! Točna postrežba I
Iv. Jax in sin
Ljubljana.
Gosposvetska cesta
šivalni stroji in strojiz pletenje
Izborna konstrukcija la elegantna izvršitev It tovarne v Lincu. Ustanovljena i. 1867. Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „A D L E RM
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvlfe tovarn:
dCrkopp, styria, waffenrad
Pozor!	Pozor!
Rho hačEtete biti varčni
tedaj kupujte moj novoiznajdeni domači ročni mlin na vodo, motor ali gepelj. Melje moko od navadne do najfinejše vrste.
Najnovejši stroj za ličkanje in Čiščenje koruze,
ki se na željo opremi, da služi kot vejalnik za vsako zrnje. Pojasnila in ceniki se razpošiljajo proti vpošiljatvi znamke.
Jakob Pučko
izdelovalnica kmetijskih strojev BUD1NA-PTUJ
Zastopniki se sprejmejo. — Vsi moji stroji so bili na mariborski obrtni razstavi odlikovani z zlato kolajno.
ANDREJ OSET —Maribor
Aleksandrova cesta 57. — Telefon št. 88.
trgovina sena, slame, krompirja, fižola, z drvami žitom in drugimi deželnimi pridelki. B r z o t a v i : Andrej Oset, Maribor.
Mlinske kamne,
sekane Iz najboljše bele. ostre skale, trde in »rednje od 40 do 100 cm široke, no naročila tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek. Sv. Jurij ob Južni železnici pri Celju. v '"
Tudi letne kupuje R. LUCKMANN v Ljub-iuui icius |jan, na Martinov| (Ahacljevi) ce-
stl 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetie (suhe rože), lipovo cvetie, korenine, lubje In semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužčk, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke.
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip it. 7.
Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobilo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa. potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje.
PRVOVRSTNA UfVSETHA GNOJILA
dobavlja najceneje
veletrgovina
Vinko Vabič
i
Žalec — Slovenija
Jamstvo za vsebino!
Vse vrste v zalogi
18 % Thomasovo žlindro. 40—42% kalijevo sol, 18—20 % kostni superfosfat, 15 % rudninski superfosfat, 15—17 % apneni dušik.
Kmetska posojilnica
a ■ w «s"	a	a ■■	registrov, zadruga z neomejeno zavezo
ljubljanske okolice B v ljubljani ■
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18
•V'.'
Obrestuje hranilne vloge po ^ °/o	O
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter 'ih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanjje hranilnih vlog nad 160,000.000 kron.
=== Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron. =====
Kupujem
in prosim obvezne ponudbe za vagone: hrasta-ve, javorjeve, jasenove, črešnjeve hlode. — Kurivo: drva, suhe bukove cepanice; kostanjev taninski les, brsnl in jamski les. — P r o d a m: pristni domači jabolčnik žlahtnih jabolk in naravno mineralno klsclilco ,.Kraljev vrelec". — : Franc Kupnik, Kostrivnica, pošta Podplat :
Štedilniški lonci
iz jeklene pločevine, emajlirafl£:(4K pocinjene v velikosti od 5—401. se prodajajo po K 36.— za kg franco postaja Višnjagora. Mihael Omahen.
Stiskalnice za sadje in grozdje,
mline za grozdje In vso drugo železnino priporoča po znižani ceni A. Sušnik, trgovina z železnln«, Ljubljana.
Ekonom
absolvent poljedelske šole Grottenhoff, srednje starosti, verziran v vseh panogah kmetijstva, deloma tudi v lesni stroki. Govori in piše: slov. hrv. in nemško, želi premeniti službo. Večletna dobra izpričevala na razpolago. — Gre tudi kot skladiščnik ali kai sličnega. Ponudbe pod ,,Upravnik I." na Upr. ,,Kmetovalca".
Stavbeno podjetje. Mestni stavbenik.	Zidarski mojster.
Al. in Val. Accetto, — Ljubljana
Trnovski pristan it. M.
Zaprisežena sodna cenilca. Prevzema vsakovrstne visoke stavbe v mestu in po deželi (od zunaj specielno praktična in higienična gospodarska poslopja in hleve). Izvršitev načrtov in proračunov — nadalje oblastveno koncesijoni-rana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudite Lesni družbi Ilirija, LJabljana. Kralja Petra trg št. 8 pred sodnilo. Plačujejo se najvišje dnevne cene
Hmetovalci SI
Blasnikova
HELIHfl Pjjjfflljtt
za leto 1923. PT je izšla,!
Letošnja izdaja je posebno obširna in vsebuje za čita-telje bogato poučno snov. Pridejanih je 12 beležnih listov, na koje kmetovalci lahko vpisujejo vse kmetijstva se tičoče važne beležke, ki ne bodo v korist samo sedanjim pospodarjem ampak bode važne tudi za naslednike.
Pratika stane v nadr. prodaji 3 Dijn.
Kmetovalci' Ne pozabite, da je Blasnikova Velika Pratika Vaša najstarejše kmetsko glasilo.
PRATIKA se dobiva skoro v vseh trgovinah ; kjer bi Je pa ne bito dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J. Blas-nika naslednikov v Ljubljani, Breg 12.
Gospodarska zveza
v LJubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih stro-
jev.
Iz najslovitejših tovarn.
Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic „Welsia".
Sadjerejci, vinogradniki, poljedelci, vrtnarji!
Zahtevajre brezplačni seznam najzanesljivejših sredstev za pokončevanje mrčesa itd. na sadnem drevju, škodljivcev po poljih in vrtovih, dalje pero-nospore in snetjavosti pri žitu.
..Ljubljanska komercijalna družba"
LJUBLJANA 1, Bleiweisova cesta 18.
Sladko seno
iz Banata priznano najboljše kakovosti dobavlja le še tekom oktobra in novembra
Kmetijska družba za Slovenijo
po najnižji dnevni ceni
v vagonskih pošiljatvah franko na vsako postajo. Naročitve manjših množin se izvršijo iz ljubljanske zaloge s pribitkom režijskih stroškov. Prijave se sprejme samo do pričet, novembra.
Vinometre „Bernadot" — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo ogSie Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-nin — Žveplo v prahu — Limo-novo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po naj-
nižji ceni
drogerija ANTON K9NG
Ljubljana, Židovska ulica 1.
KOSE
prima avstrijski produkt, i
uz originalne tvorničke cijene kod
„ORBIS" d. d.
Zagreb
Paromlinska cesta 1.
Telef. lO 1 1230. - Telegr. „Orfois' '
Pozor!
Bakrene kotle
za
žganjekalio
trpežno izdelane, po ugodni ceni in sicer od 25 do 60 1 vsebine ima v zalogi
Stanko Žargi 8 Co.^jana
Zahtevajte cenike!
Martinova c. 5,
Takojšnja dobava!
Naznanilo. Hranjska deželna banka
naznanja, da je vsled sklepa pokrajinske uprave prešla z vsem aktivnim in pasivnim premoženjem v last regulativnih hranilnic, ter se bode vodila pod naslovom:
Hipotekama banka jugoslov. hranilnic u Ljubljani
Z delniško glavnico K 10,000.000.
Izvrševali se bodo vsi običajni bančni posli na najsolidnejši podlagi.
Zveza najmočnejših hranilnic je najboljše jamstvo za obstoj in napredek banke.