15. številka. V Trstu, v soboto 19. februvarja 1887. Tečaj XII. Opazke. Vsi tlopini »p po A i ljttjo uri-dniAtvu v ulici Torrento. 12. V Kak 1 Lnt moi abiti fraukiran. Rokopisi m« ne vračajo. ejres In*erati (razno vrnte i:nznoniln in po-slanice) so zararunijo po pogodili; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačujo za vsako besedo 2 nov. Naro enimi, reklamacijo in inserato prejema opravništro, nlica Torrento 12. • Edinost* izhaja dvakrat na teden, vK»kn sredo in gofeoto ob 1 uri popoludno. Cena za vse leto s prilogo 1 for , za pol 3 for SO nov., za četrt leta I for. 11» nov — Edinost brez prilogu stune zu celo leto tt for., za pol leta 3 for., za četrt leta I for. SO nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-iiišrvu, v prodajalnicah tobaka v Trsta po s nov., v Gorici in v Ajdovščini po O nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. • V edinosti je moč ». Spoznavajmo se! Medsebojno spoznavanja raja ljubezen — ljubezen, katera je vez po polno« ti. Sv. d. Kotač. d. 14. Narod slovenski, narod muče-niški. Ta izrek opetuje se v najnovejšem Sašu mnogo potov. Jeli in v koliko je častni ta pridevek opravičen, ni meni do tega razmišljavanja. Meni je le do tega, da čestitim či tulcem »Edinosti« izvedem, kolik mučenik je bil Se v polu-minolem Sašu najimenitnejši stan »slovenskega naroda« njega največi prijatelj duhovski stan, — vzlasti na GoriSkem — v svojem mučnem zvanji pripovedanja, kako i gl«d« strokovnjaške svoje naobrazbe v materuiflčini in kako jako mu je v najnovejSem času v tem pogledu pomagano. V prvih 4 desetletjih tega stoletja obiskovali so naši dijaci viSe nego dandanes strane »gimnasije«. Mesta : nemški Gradec, Maribor, Celje, Celovec, Ljubljana, Zagreb, Varaždin, Karlovec, Koper in laški Videm bila 80 za onega časa nafiim Goričanom dobro poznata. Prvih petero mest so volili planinci, poslednjih petero pa dolinci. To je, hrvatska mesta, kakor tudi Koper volili so Krafievci in Vipavci, lafiki Videm pa Brici. Povod tedajnemu položaju stranih »gimnazij« dajale so našim mladičem razne okolnosti. Da je dijak »one dobe« potoval, zahteval je duh »dobe«. Študent onega časa se ni mogel Studentom zvati, ako je vedno na jednej in istej gimnaziji čepel. Wandern, wandern, bilo je tečajnem dijaštvu malo da ne Neke imovite hiSe poSiljale so PODLISTEK. Najden zaklad. (Spltal Ž i d o v i č.) (Dalje.) m. Dimnikar in njegova žena sta še dolgo nedela. Ni ga mogla pregovoriti, da bi Sol spat. Nazadnje gre vendar, pa ne, da ne bi se io desetkrat na omaro ozrl.-- Oče Ožbe ni mogel spati. Srce mu je nepravilno bilo. Če je le oči zatisnol, pa je sanjal, daje tat v hiši. Čez nekaj časa pa vedarle zaspi. Ali ne spi še uro, ko v sanjah zakriči:n l'ustite me, saj nemam denarja! Žena so zbudi in ga okrega, kaj da tako glasno sanja. Mož odpre oči in pravi :„ Oh, mislil som, da sein že mrtev. Nekdo me je za vrat prijel in z dolgim nožem pretil. — Žena ga zapusti. Vstane torej, gre k denarju, vzame tisoč cekinov in jih shrani na kaščo, kjer jo zaklad našel. Zadovoljno spat lože, rekoč: Če pride tat, imam vendar za potrebo. Kavno če Hvctilnico vpiluioti, ko sliši zunaj vesel vrisk in petje, — O pijanci, mrmra dimnikar, kako so me ostrašili. In bogatini jih plaču jejo, zakaj bi bogatini spati ue mogli. — Leže na posteljo. Komaj pol uro spi, že ga zbiidi šum, ki je prihajal od zunaj. Od straha, da je tat v hiši, vstane in kriči.*„ Sablja, sablja, kje je, tatje so!— Ali njegova žena, ki je vse slišala, dobro ga ošteje !„ Kaj imaš; Pojdi, saj sanjaš. tudi svoje sinove najraje v Celovec in v »nemlki« Gradec; da so se jim otroci ponemčili, ali kakor so nali stari govorili, da so se jim sinovi »nemlki« naučili. Istina. Tako so se ponemčili, da niso znali več z domačimi govoriti. Po tedanjih razmerah je bilo to pohvalno in »nobel«. Nekedaj ni bilo, kakor dandanes, posebno »na kmetih« ne. Marsikoji kmečki sin se je preje napastiril, na-čevljaril, tek posleje dal ga je oče na »Studije«. Ali za take »studiose« ni bil goriški licej, ker prestarih ljudi saj okolo 1830 niso vanj sprejemali. Oni morali so iz dežele. Za strahote, grozote Ravb»r-ja, profesoria na Gonškej filosofiji — oko 1830—1837 in sovrstnika mu prof. Kajser-ja odklanjali so kaj radi naSi fantje Gorico in se zatekali v L ubijano, nemSki Gradec, Zagreb in lafiki Videm. Neimoviti — in takih je bilo mnogo — hodili so pa na ptuje rad: jako cene obskrbi, kojo so onde — osobito v Hrvatskej — dobivali. Iz teh dijakov nabirali so se bodoči duhovni za GoriBko. Dandanes imajoč — ako ne uprav narodnih šol, barem knjige, iz kojih se moremo materinščini priučiti — zavladati mora mlad duhoven mnoge poteškoče, predno si jezik prisvoji, da ga ima v oblasti, da njim — kakor mu drago — v pripovedanju razpolaže, kamo-li one dobe, dobe sveobČega germanizovanja, svestranskega raznarodovanja, one dobe, v kojej »Slovenec« malo da ne knjige m imel in koje več potov novomaSnik priSedsi iz bogoslovnicn v pastirstvo ni Čitati ni znal. Neverjetno ali resnično. Tužnih li dana za Slovence. — Na kašči so, ne slišiš! Ros je nekdo poveži korakal in na vrata trkal. Bled od straha kriči :„ Pomoč, pomoč, tatje, in da bi sosede pred zbudil: Ogenj, ogenj, gori! Med tem pravi nekdo lia vratih:nOče", odprite, kaj je tu ogenj. — To je Janko, kriči stara; odpri mu, Ožbe. — Kje gori? pravi bolj mirno Janko. — Nič, nič, sem le sanjal. — Pa vendar bi rad vedel, kaj jo to. Vso noč straši, slišal sem govoriti, ogenj klicati, in nič ni, kaj poreko sosedje. — Pa oče, na vrata zdolaj v hiši nekdo tolče. — Med tem Janko okno odpre. — Zmiraj lepši, gasilci so pred hišo. Močno so trkali na vrata. Janko odpre še enkrat okno in kriči: Kaj imate, glejte da se odpravite, če ne ... . Kje gori, kje gori? kriče gasilci: Pri peku v peči, osem hiš naprej, na velikem trgu. — Ti uže tvojo šalo iz glave izbijem! Odpri, če ne vlomimo vrata. — Ne jezite se, gospod ser-goant, pravi gasilec — saj je Janko! Pa kaj jo pri vas ogenj, Janko? — Vsak dan, uro pred kosilom, odgovori Janko. — Nič šal, Janko, šel sem po cesti in tvoj oče jo kričal: Ogenj, ogenj! Oče je sanjal. — Gasilci so so k malu pomirili, še celo veseli, da ni jim bilo treba gasiti. — Dimnikar pa jo šol spat, rekoč: Ko bi bili vedeli, kuj bo pravi bogatin biti. Žena ga Se malo pokara — in vso je utihnolo. Le čuk se je za visokim zvonikom še oglašal. IV. Drugo jutro vstane mati Rogačka na vse zgodaj. Vso mesto jo prehodila, hva- OtiSli ioni na uviek »nepovrate». Naravna posljedica vsemu temu bila je, da so ti duhovnici hodili pot svojih prednikov, to je: da so »gm»j fotku» naprej nosili apostol, vero v 12. glidih, da so o potrebnih 5. Štukih sv. spovedi večkrati »grajali in se posebno »mujali brumen leben peljati«; z lepimi eksempelci svojim far nom »naprej hodili« in da so v »gnadi božii» vsako »tentavo« in »feinda ^premagali. Jedai so »tajčevali, drugi so lahovali! Bili so oni, kakor njihovi posluStlci, pravcati mučenici ! Malokoji je čisto govoril. A koji je čisto govoril, imel je mnogo — a ne trudnih posluSal-cev. Križevcem ostal je v dobrem spominu neki J. Zgombid, ki j* služb »val po Krasu in v zadnjih letih svorga veka v Gorjanskem, Umrl okoli 1864. Bil je on Bodul, ne znam iz kojega otoka. Kvarnerski otočani pa jako slično nnSirn .KraSevcem' govore. Radi blagozvučnega mu jezika hodilo ga je vse pošlušut, neduhoven in duhoven. Pokojni ujec, koji mi je to kazal, hodil ga je pofiluSat, da se je od njega siovenfičine učil. Onako tužna doba toli za duhuv-niStvo, koli i za na«*od, trajala ie pri nas baS do okolo leta 1840. Vteh letih krenolo je vse na bol e. Slomškova Hrana evang. naukov, ki je bila leta 1835 izifila, bila se je med duhovščino že udomačila. Leta 1843 zJfc-Ie svo Blaiweisove Novice duhi"S5ino dnmiti in poticati jo k narodnem delu. Teh let $pač«l je predavati sedanji pro fesor pastoralke v ^onSk^m centralnem semeniSČu, pokojni Frid. knozoSkof Msg. Dellabona, slovenščino četrtolet-nikom bogoslovja. V službi bili so uže duhovni, ki so se šolali v Kar- lila so in nakupila si ^emajitiiih_^i^aiiov, svilenih kril in ulianov.Tto^ je rnisfila, da sije zadosti nakupila, odpravila seje domu. Ko pred Jankota stopi, ponosno ga praša; Nu, pa poglejme, kaj nisem lepa? Mladi mož jej odgovori: Ne vem, uhani vam ne stoje prav, gotovo nič kaj niso veseli na vaših ušesih. — Le počaki, sin moj, to bo uže dobro. V malo dneh no bo razločka med najelegantnejšo damo na Vrhniki. Iraola bom tudi klobuk s zeleuimPperesi. — Veste kaj, mati — pravi sin — mislim, da smo vsi trije prismojeni. Za deset goldinarjev dam vso dedščino. — Kaj za deset — pa glej in pred njega strese polno pest rumenjakov. Pa vse to ni nič proti vsemu, kar še dobimo! Strašno smo bogati. To bo živenje! — Dimnikar mladi pa ves vesel vrisci in pleše: Ali bo Anica vesela, ko to zve! Mati Rogačka pa sede in mu pravi: Kaj bi rekel ti, ko bi baron ribičevo hči poročil? — 8e ve, nekaj čudno bi bilo. — Poslušaj torej, ljudje bi so smijali, ko bi vzel ti Anico, premisli. — Mati — nebesa bi ini na zemljo prinesla. — Res je, Janko, Anica je prav pridno in pošteno dekle, ali za te ni, za takega bogatina! — Raji ostanem dimnikar z Anico, nego baron z drugo! V materi je užo jeza vskipela: Ti Anice ne vzameš, jaz ukazujem in zadosti enkrat za vselej! Prepovedujem ti obiskati jo. — Ali oče mi je ukazal, naj jo še danes obiščem in novico povem. — Prekasno prideš, pol mesta uže ve! — Pa premislite, mati, kako lopo Vara je v bolezni stregla, ni se ga-nola od vas, ne zaničujte je. — Ves sol- lovcu, Zagrebu, Varaždinu, naSi Ilirci, ki so se ondi Gajevega duha navzeli in iskro narodnosti v svojem področju širili. Jeden nuših starih «Ilircav», živi Se dandanes na Krasu. Epohalne za poslednja leta 5. desetletja so Drobtinice in vsi SlomSekovi spisi, ki so duhovftčino in po nj»»j »narod» uprav narodno prerodili. Za korak na bolje koraknula je v tem pogledu goriSka duhovščina imenovanjem bi. spomina pokojnega preuzviSenega in slavno biskupovavSega Dr. Andreja Gollmajerja na goriško nadbiskupsko stolico. On sam je bil Slovenec na glasil. Pri prelaganju »vulgate« na slovenščino je i on sodeloval. Ako ni bil on za svojega biskupovanja uprav narodnjak, kakor vele, zborom i tvorom, bil jo barem narodnjak svojim ugledom. Sam za oni čas zborno slovenščino govoreč, radoval se je poslušajoč prgodom kanomčuega obiskovanja — zborno slovenščino govorečega propovedovalca. Da! Mržnjo m nevoljo nad nezgrapnostjo »ver-derbane Sprahe«, koja je bila za nastopa njegovega biskupovanja pri starih duhovskih Se v naponu, je očitno — saj jeden pot — izrazil. V prvih letih mojega kiplanovanja "eznanil sem se sd starim duhovnom. Odlikoval se ni zgovornostjo niti posebnim talentom; a dičila so ga druga svečeniška svojstva. Politični pregled. Notranje dežele. V seji poslanske zbornice dne 15. t. m. se je minister za deželno bran pri zahtevanju novega kredita opiral na to, da se je predloga o črnej vojski zen je bil ubogi Janko; pa tudi materi so Trtr solze utrnole: §e kamen bi omočit," le pojdi Jc njej, še novo oblačilo jej kupim. — Hvala Vam, mati — in veselo se je spustil k svojej nevesti, dičnoj Anici. / V. J Ker Je bilo lepo vreme, zato so tudi ' 4anes dekleta na kraju ceste pletle in ' p šivale. Janko je mimo njih počasi in možko korakal. Čudno je bilo dobremu mladeniču, da ga so vsi tako gledali./ Obrno se k Lujzi ter jo vpraša: Kaj me tako gledaš, kaj som slon ali kit. Nobena se inu ni nasmijala, to ga je v srce zbolo. / Trenotek potem pa mu Lujiza odvrne: Žal mi je. — Zakaj? — Ker no bomo imele več veselja — lepih Vaših pesem poslušati. — Je doma Anica? — Da, pa boljši za njo, — ko bi umrla! Dimnikar obledi in stopi v čevljar-jevo sobo. — Anica, Anica, govori! Deklica odgovori tresočim glasom: Ah, ljubi Janko, ne jezi se, Baj nisi ti kriv. Tvoja mati nas je v prodajalnici zaničevala in rekla, da ne bom nikdar tvoja. Ko bom na pokopališči spomni se name. — Oh. Anica, srce mi poči, sama mati mi je rekla danes, prav sedaj, Anica bo tvoja. Mod tem pride črevljai* in mladeniča ostro pogleda: „Čudim bo, da ste prišli še k nam. Ubogi smo, pa pošteni. Vsak je svoje hišo gospodar. Pojte in pozabite, kje smo. — Oh, oče, oče, sama mati so me poslali, oprostite! — Nismo bogati — pravi črevljar, pa zato se ne damo zaničevati. — Pa ko bi sama mati prišla — pravi Janko. potrdila in da je dosledno, da se za črno vojsko tudi potrebščine dovole. Bila bi OModopolna zamuda, ako ne bi vpričo na-redeb družili evropskih držav glede razvoja vojne moči skrbeli za oroženje in porabo črne vojske. Naši interesi nam velevajo mirni razvoj in merodajni krogi se prizadevajo za ohranitev miru. Pri vsem tem pa moramo, kakor vsaka država, ki se noče odpovedati životnim svojim interesom, v potrebi za hrambo države biti pripravljeni za vsako žrtev, ako nočemo, da nas prenagljijo dogodbe. — Potem je poslanec Auspitz interpeliral trgovinskega ministra, zakaj se ni oziral na zborničin sklep, glede železniško zveze Friedek-Mistek. Poslanec Sturm je interpeliral ministra za deželno bran zastran rabe črne vojske v zunanjih deželah, zastran nje vojaške oprave i nje mejnarodnega varstva, potem zastran različnih določb mej Avstrijo in Ogersko in zastran sprejemanja delalcev in rokodelcev za vojaške namene. Nazadnje se jo nadaljevala podrobna razprava zakonske osnove, zastran zavarovanja delalcev za primer bolezni in sprejela sta se prva dva paragrafa po odsekovih predlogih. — Včeraj je bila zopet seja. V proračunskem odseku se jo 16. t. m. izvolil poslanec Matuš za poročevalca o kreditnej predlogi za deželno brambo in črno vojsko ter se je sklenolo, da bo prva prihodnja seja tajna. Na pra-šanje poslanca Beer-a je minister za deželno bran dal pojasnila o predlogi. Rekel je, da se je imel po prvotnoj vredbi le majhen del deželne hrambe rabiti za vojno; ali na zahtevanje vojski nega vodstva se je to predrugačilo in za te pre-drugačbe ne zadoščujejo sedanje zaloge. Zdaj se mora deželna hramba z vsemi vojnimi potrebami preskrbeti in vojne zaloge dopolniti. To je velika razlika. Pa tudi za nadomestno reservo bo treba skrbeti. Črna vojska stopi tako rekoč na mesto, na katerem je doslej stala deželna hramba in zato bo treba tudi za opravo te skrbeti. Za orožitev črno vojske bo nič no zahteva. Vlada mora računati s tem, da je vojna mogoča, vendar izjavlja on v vladinem imenu, da ona vojne gotovo ne povzroči. Minister pravi dalje, da poda daljša pojasnila, a to so mora zgoditi tajno. Jezikovni odsek poslanske zbornice jo 17. t. m. končal splošno razpravo Scharschmidovega predloga ter izvolil pododsek devet udov, ki se bo posvetoval o podrobnostih. Temu pododseku je bil izvoljen knez Alojzij Liechtenstein za načelnika in Poklukar za perovodjo. A" seji gosposke zbornico 17. t. m. se je izročil Reverterin predlog, naj so izda zakon za hranilnice, potem ko ga je predlagatelj utrdil, odseku devet udov v pretres. Nazadnje se je zakon glede zavarovanja delalcev za primerljaj ponesrečbe v tretjem čitanji sprejel. Ogerski finančni minister 8 z a p a r y jo odstopil in cesar njegov odstop sprejel, vodstvo finančnega inini-sterstva začasno izročil ministerskemu načelniku, Tiszi, vodstvo rainisterstva notranjih stvari pa je prevzel Orczy. — To je uže drugače — odgovori črev-Ijar. — Ne ne le pojte Somu Polno ljudi ae jo že pred hišo zbralo. Mladi mož jih pozdravi in se domu od pravi. Pred hišo mu pride mati naproti. Bil sem pri tuici, — Prosi Vas, da bi k njej prišli ne bodite hudi. — Prilizovalec. Kako b:. ti odrekla. Jn veselo je šel Janko z materjo. VI. Kakor da bi najden zaklad hudiča v hišo prinesel, vso se jo spreminilo pri dimnikarjovih. Madama Rogačkaje prevzetno po mestu šetala in vse je s prstom za njo kazalo; ona pa je mislila, da se ji čudijo. Mož pa niti stem zadovoljen večkrat, jej je oponašal, da vse zapravi, ali ona mu ju zmiraj rekla, da je njen denar ne njegov. Neki večer je ostal dalj Časa v pivarni. Na poti proti domu mu skoči velik mož z bodalom v roci, na proti: Će zineš, prederem te! — Kaj pa češ. Denar ali življenje! — Vzemi, kar imam, pet forintov in nekaj soldov. — Lažeš, podedoval si, zlato sem, če ne, zgubljen fli, in zazvidal je — ko da bi hotel svoje tovariše poklicati. In res priskočita še dva. Eden ga vrže na travo, drugi mu ruto v usta dene, da ne bi kričal, tretji mu pa denar vzame. Ubopi Ožbe jo nekaj časa v omotici ležal. Ko pa je videl, da je malo poškodovan, vstane in gro hitro-domu, ter nobenemu nič ne pove. Želel si je staro živenje in uže je mislil denar med uboge razdeliti. (Konec prih.) Vnanje dežele. R o Ig a r s k o prašanje. Iz Carigrada se 16. t. m. poroča, da se je vtorek mej turško vlado in bolgarskimi poslanci dosegel porazum glede bolgarske vlade. Vlada bi bila sestavljena iz Stambulova, Zankova in tretje popolnem neutralno osobe, o katerej se pozneje dogovori. Ob enem se je tudi sklenolo, da se ima imenovati nov vojni minister. V „Reuters Bureau" so 17. t. m. iz Carigrada poroča, da je tam glas počil, da Rusi skoraj gotovo zasedejo Bolgari jo; meni se vendar, da so ta vest nalašč širi, da se bolgarska vlada straši ter se uda Zankovomu programu. — V angleškej spodnjej zbornici je Labouchiere naznanil, da pri posvetovanji adresnega poročila nasvetuje dostavek, da so bili vladini koraki, storjeni zoper odstop bolgarskega kneza Aleksandra, protiustavni in evropskemu miru nevarni. Iz B e 1 g r a d a se 17. t. m. poroča, da je srbski vojni minister Horvatovič odstopil, ker je našel prevelike ovire pri vredbi vojske. Na njegovo mesto je bil imenovan dozdanji stavbeni minister, polkovnik Topalovič in belgraški župan Bo-giševič stavbenim ministrom. P a p e ž je 15. t. m. sprejel poslanca turškega sultana Azariana in se zahvalil za besede, izrečene mu v sultanovem imenu, kakor tudi za svoboščine, katere je sultan podelil katoličanom na Turškem. Iz R ima so poroča, da bo prvi prihodnji tajni konsistorij 14. marcija, javni pa 17. marcija. Vest o Hol u bovo j smrti se k sreči ni potrdila. C. konzul je 12. t. m. brzojavil iz Kaptovna, da se tam ta vest ne veruje, ker zadnje poročilo iz Ba-mangvata od 18. januvarja pravi, da se Holub z spremstvom vred tam pričakuje. Ce je to resnično, potem se Holub vrača nazaj proti Kaptovnu. Poslednja poročila trde, da se Holub vrača, ker so divjaki njegovo spremstvo napali ter mu vso po-ropali, enega spremljalca pa umorili. Iz Barcelone se poroča, da so Francozi v tamošnjih krajih vso sposobne konje in mezge pokupili in jih plačevali, kakor je kdo zahteval. DOPISI. Iz Gropade dne 8. februvarja 1887. (Izv. dop.) 6. t. m. smo imeli v Gropadi občni ples in pustno veselico, vse jo bilo v redu. Ko jo okoli polnoči ples nehal, zagodli so godci veselo še cesarsko himno. Ta hip prideta vaški župan Slavec in poljski čuvaj črni Jeršel. Zadnji na vos glas Uči, da ne smejo več gosti. Pametnejši sroedje so ga svarili, naj molči, ker godejo zdaj cesarsko pesem; on pa jo še bolj kričal: Kaj jo meni mar, jaz ukazujem. Črni Jeršel je bil pijan, če no od vina, pa od svoje gluposti; tudi župan se je držal, kakor bi bilo vse v njegovih rokah, čo prav njegova učenost ne sega v nebesa, ker za majhno spjičalo jjgg jn lovi pisatelje po vasi, kakor poleti" otroci Iov6 metulje, zdaj mu začrka ta, zdaj drug in od tod prihajo, da takrat, kadar imamo kako opravilo pri njem, ne znamo, ali bi podali njegovo spričalo, ali bi sami z besedo govorili. Gropajski župan se še podpisati ne zna, podpiše se namreč tako le: „Mi-čele kale kapavile"; ker je veliko sosedov zoper njega in ima zdaj eden zdaj drug kako opravilo pri njem, zato je nekemu Hosedu opazil, da nam jo potreben, če prav nismo z njim zadovoljni. Ko mu je delal prošnjo za župana gospod Poldo Mauroner, takrat so pisali, da je učen mož, da zna dobro laški in zovoljo tega ima on in tudi mi dosti sitnosti, ker ne zna gropajski župan slovenskega jezika. Na Južnej železnici, dne 13. febr. 1887. V listu štev. 8. cenj. Edinosti od 26. januv. t. 1. jo nek go.sp. dopisnik, s podpisom stari vojak čuvaj po resnici in pravici prav po domače potožil, kako se mu je godilo v 30 letnem službovanji pri južnej železnici, ali čujte ! oglasil se je drug g. dopisnik v štev. 11. Edinosti od 5. svečana t. 1., tudi s podpisom Resnicoljubni služabnik južne železnice, hotel je uničiti prvega dopisnika s tem, da ga koj v začetku na laž postavlja, ponaša se s tem, da je leta 1860. vsakemu bilo na voljo dano, da sme iz službe izstopiti. No, to nam jo predobro znano, da niti prej, niti pozneje ni moglo in ne sme to društvo nikogar siliti, ali primorati, da mu služi, ako ni dotičnika samega volja. — Ali drugemu g. dop. bi morda bolj po volji bilo, ko bi društvo imelo šo to tiransko moč. — Prvi g. dop. je primerno potožil, da se mu je vsled 30 Ietr.e službe odločila le majhna pokojnina, vprašam, je li so s tem kaj pregrešil? drugi g. dop. pa je prav na visoko skočil so svojo veliko vednostjo, češ, to so vam nevedni čuvaji. Pravila penzijskega zavoda; čemu ste o teh pisali P saj jih vsi poznamo. S tem se ste hoteli nekam drugam izkazati, — pa ne, kakor pravite, resnici na ljubo. Vi pravite, da je prvi g. dop. ščuval tudi cest. duhovščino; tukaj ste se preveč predrznoli, — kajti prvemu dop. ni niti na misli bilo, da bi se svojim dopisom čest. duhovščino utegnol žaliti; s tem očitanjem ste hoteli svojo pisavo bolj podpreti, pa tako ne gre, gospodine moj! Vi pravite, da skrbni roditelji pridno pošiljajo svojo decov šolo in cerkev. Vi bi morali tudi to vedeti, da skrbni roditelji morajo tudi skrbeti, da njih otroci ne pomro od mraza in lakote na poti! — Od več čuvarnic ni nikake poti ali steze, pa je celo uro in so dalje do bližnje šole, oziroma cerkve. Daljo pravite, da imajo otroci služabnikov prosto vožnjo v bližnji trg itd. A to je le onim mogoče, koji bivajo na postajah, ali vsaj blizu njih, nikakor pa onim, kojih stariši stanujejo sredi železnice eno in pol uro od postaje. Vi pravite, da je na prošnjo vsak koj premeščen na ugodneje mesto, kjer otroci lahko redno obiskujejo šolo. Gospodine! Jaz pa pravim, da ni vse tako, kajti pre-mnogokrat more ta in oni čuvaj 2. in 3 leta čakati, predno se mu spolni želja, za katere izpolnitev je užo tolikokrat prosil. Kar pa prvi g. dop. piše o prostih urah, vse to je popolno istinito. Vi g. dop. štev. 11. pravite, da za vsak majhen opravek se vdobi odpust, ako se le zanj poprosi, a tudi to ni res. V dokaz tega samo to lo; Jaz sem imel leta 1884. do meseca sept. 8 dni odpusta, to je na vsak mesec po en dan, ali po tem celo 4 mesece zaporedoma pa nič več. Vse prošnje so bile zamanj. Leta 1885. vdobil sem le 7 dni odpusta, potreboval sem ga pa 13 dni, toraj 6 dni sem moral rad ali ne rad sam namestnika plačati! kaj bodem še dalje govoril, naj le omenim še to, da morajo vse prošnje biti v nemškem jeziku —! in da večina čuvajev ne umoje v tem jeziku pisati, kaj je toraj čuvaju v tem slučaju storiti, ko se ne sme pod kaznijo od hišo ganoti? Pa pojdimo dalje; g. dop. v štev. 11. s celo roko kaže na onega čuvaja; koji si je v 20. letih 2 raztrgana kožuha — prihranil, bodi si da je morda imel druge civilne obleke, ali pa je bil skopuh, da se je raje od mraza tresel — nego zavil v kožuh. G. dopisniku jo morda žal, da si more čuvaj v 20 letih vendar le prihraniti, — bolje pritrpeti 2 kožuha, kojih mu ne more uikdo z ramo spuliti, ko bi slučajno moral iz službe stopiti, To naj za to pot zadostuje, ker nam je dobro znano, da g. dopisnik štev. 11. ne more biti čuvaj. Zdaj pa naj slavno občinstvo samo sodi. Sicer pa, ako bode treba, imamo še obilo kranjskega n\»sla — s kojim lahko zabelim®, t- resnici na ljubo. Ifln? Ht * Gorica 16. februvarja. flzv. dop.| — Veteransko društvo je priredilo vtorek 15. t. m. ples v goriškem gledališči. To je prvi ples našega veteranskega društva v gledališči, v kar častitamo, kakor se nam je tudi dopadal namen tega plesa. Čisti dohodek jo namreč odločen podpornemu zalogu tega društva. Kar pa se nam slovenskim" veteranom, kateri štejemo tri četrtine vsega društva, nikakor ne dopada in zasluži javno grajo, to je način, kako se je ples naznanil. Na vsoh voglih mesta so bila naznanila v italijanskem in nemškem jeziku, udom pa so se razposlala v čisto le nemškem jeziku. Do sedaj smo bili navajeni enakopravnosti pri našem društvu; pri odborovih sejah, pri letnih zborih se je govorilo v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Vsa naznanila na voglih so bila, dokler je vladal in vodil društvo preblagorodni in obče spoštovani gospod vitez Catinelli in njemu Bvetoval naš rojak visokorodni grof Lan-thieri. v vseh treh jezikih. Nikdar nismo zapazili, da se naš slovenski jezik izpodriva, nikdar imeli najmanjše prilike v take pritožbe. Odkar pa smo letos dobili novo vodstvo, od tedaj je drugače. Žalostno smo si ogledovali pozive na ples; marsikdo je vzkliknol: „Ni ko tajč". Ali ni to čudno? Čudno, prečudno je, posebno ker imamo v odboru tudi slovenske zastopnike, ki so na glasu, da spoštujejo svojo narodnost. Dva gospoda naša odbornika sta ob enem odbornika „slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici" in eden celo, če se ne motimo, denarničar „Ciril-Metodove podružnice*. V društvu pa je nad tisoč slovenskih udov. Godbo oskrbujejo godci iz Pervačine, ki so na glasu zavednih slovenskih narodnjakov. Ali ni to čudno? Berž ko ne so nekatero bistre glave sprevidele, da na pozivu, ki vabi k plesu v „gledišče", ni prostora za zasramovani in skvarjeni (?! kaj ne) „šklavarski" jezik. Kak obraz napravi k temu ogromna večina naših veteranov? Ali ni to čudno? vprašamo Še enkrat one, kateri morda trdijo da se na ta način krivice ne godo Slovencu. Prav imajo ! Sami smo krivi, krivi smo slovenski veterani, katerim je vedno geslo: „vae za vero, dom, cesarja" a se premalo spominjamo našega narodnega ponosa. Drugej zahtevamo, da dobimo slovenske šole, po uradih slovenske dopise, da se pri sodbi z nami slovensko obravnava — v društvu pa, kdor „imamo mi večino" vržemo ošabno svoj materin jezik v papirni koš in so šopirimo s tujim perjem. Prav je, da se nam tako godi. Kdor samega sebe no spoštuje, ni vreden da ga drugi častijo. Slavna Avstrija, za katero smo svoje dni kri prelivali, obsega mnogo milijonov ljudi raznih narodnosti in vsaka ima svoje pravice. Le se pa posamezni, katerim so naše pravice znane, tako malo v „do-mačej hiši", v „domačem društvu" menijo, žalostno je to. Doslej smo se z veseljem oklepali našega veteranskega društva in ponosni srno bili, da smo njega udje —• ali sedaj po tej zaušnici nas je nekaka rudečica oblila. Ali smo mi lo za mari-jonete, s katerimi bi se svetu kazalo, da se italijanski živelj tu meni za to društvo ? Ali so naši odborniki čez noč pozabili, da smo zvesti Avstrijci, a ob enem zavedni Slovenci? Ali je sploh naše društvo popustilo kozmopolitičen značaj in postalo italijansko? Kdo nam reši to uganko? Veteransko društvo ni politično, ali vendar mu mora biti načelo: „da se daje cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar jo božjega in narodu, kar je narodnega". Mnogo bi še potožili ali za danes pustimo sodbe našim veteranom po deželi. Iz goriftke okolice, 14. febr. (Izv. dop.) Časom rajneega probuditelja našega naroda, časom delavnosti nepozabljivega nam dr. Lavriča se je na takrat še temnem obnebji pokazala marsikaka svitla zvezdica v podobi na novo ustanovljene kmetske čitalnice, ali pa v podobi bralnega društva. Vso one zvozdice so milo svetile in razprostirale luč in vonjavo. Ni bilo nedelje, da ne bi bili dobili vabila k veselici k tej ali onej čitalnici v našej okolici. Ljudstvo je bilo za jednake veselice navdušeno in kmalo ae je pokazalo, da v resnici jednaka društva gojijo zavednost narodno in povspešujejo narodno izomiko. Lavrič je žali Bogu umrl in kmalo potem je tu in tam ugasnila taka zvezdica; pokazali so so zopet prejšni neokretni časi. Danes tu, jutri tam smo imeli v italijanskem jeziku naznanjene „šagre", javne plešo in italijansko jodlanje. Tako je bilo nekaj let, ali v novej dobi so se zopet pričelo svetiti te za narodno vzbujo vele-važne zvezdice. V marHikakem kraji se je na novo zbudila kaka uže na pol umrla nježna hčerkica in nam podala pričho, da so po blagej pripomoči kacega domoljuba zopet oživlja narodno živenje. „Sagre44 zdivjajo in zdivjan narod smelo poje, „sluge narodom", kajti kdor samega sebe no spoštuje, sebe zaničuje. Kolikokrat je naša „Soča" pisati morala, riti tu in tam vse spi in večkrat je že navduševala, rekoč: „Ali ni mož, ki bi sprevideli narodove koristi ? Na noge, narodnjaki, pokažite, da ne spite" itd. „Beseda je meso postala", rekli bi so s v. pismom. Od novega leta pričenfii kaže so, kakor da bi na jeden mah zopet hotela — k ljubu burji in zimi, nekoliko naravni, nekoliko tržaški — pokazati se vesela spomlad. V Kozani je novi predsednik Volurič, znan kakor skladatelj in pevovodja, vredil za „Bralno jlruštvo" kaj lepo „Besedo". Udeležba je bila obilna in opazili smo tam zastopnike vseh starih društev iz Brd. Jednako ima 17. t. m. „Slovenski jez" zabavni večer v Biljani z govori, petjem in tombolo. V St. Petru in Št. Andrežu se marljivo vadijo pevski zbori in upati je, da se tudi v teh za nas znamenitih, krajih probudi kuko „bralno društvo". Čitalnica v Solkanu je priredila krasno „Besedo" z igro, deklamacijo in petjem. Laskavo se je govorilo o svečanosti v „Soči- in reči moramo, da so pevci in diletanti v resnici vso ono hvalo zaslužili. To je lepo, to povzdiguje na& narod. Da bi bilo tudi vprihodnje tako! Veselica bralnega društva v „Sempasu" b a je vse nade prekoračila. Občinstva je ilo 13. t. m. vse polno v lepo okrašenej dvorani. Iz Gorice so došli prvi veljaki, jednako iz vipavske doline. Vse je bilo veselo in navdušeno. Igralci so izvrstno izvršili svoje nalogo in pevci so pokazali, da niso nevešči petja. Težkim ercem se je mnogobrojno občinstvo ločilo in jedna bila je le želja, da se zopet kmalo pri jednakoj priliki vidimo. Dragi čitatelj, ali ni vse to znamenje vesele spomladi? Sedanji čas res več zahteva, kakor narodnih „veselic", tudi še vse kaj druzega, kakor le samo to, da jo ljudstvo v narodnem oziru vzbuj eno, a vendar ne mislimo, da bi bile našo „čitalnice", naša „bralna društva" po deželi z „veselicami" le igrače, ampak so šola narodove izomike, narodove zavednosti, one ao središča umnega, narodnega delovanja. Sicer spominjajo kmeta žulji na rokah vedno prav resnih reči, pričajo mu, kako težko prideljuje kruh, s katerim svojo družino redi, da se s potnim obrazom truditi mora, če hoče davke poravnati, a vendar ima tudi on potreba, da so razvedri, da so v narodnem duhu vzgoji, da ga navdaja ponos in samozavest. Čitalnice naj mu blažijo srce, naj ga navdušijo za vse, kar je lepega, dobrega in plemenitega. One naj ga poučujejo in hranijo čiloga in nepopačenega. Sedaj se vršijo volitve v cestne odbore hipu nekaj nad 8 gld. za Erjavčev spominek in ustanovo krog pri gostih. Kmalo na to nam je minol čas prelepega večera, in poslovili smo se jeden od druzega ter razšli vsak proti svojemu domu. Domače vesti. Nj. Veličanstvo je sprejelo včeraj deželna predsednika barona Pino in \Vinkler ter kontre-admirala barona ilanfroni. Cesarjevna Štefanija se povrati koncem tekočega meseca v Opatijo, kder na-merjava 14. dni ostati. Pozdravljamo to vest z veseljem, kajti dokazuje nam, da j JonipaX,'kateri se je J udeležil tatvine venuto in si zlomila levo nogo. Odveli so jo na stanovanje. Ogenj. V četrtek zvečer je nastal ogenj v stanovanju čevljarja Franja Pa-dovani, v ulici S. Silvestre št. 6. Ognje-gasci so bili hitro na mestu ter so požar udušili, ali vendar iznaša našteta škoda na pohištvu in obrtnijskih izdelkih nad 500 gold. Vreme imamo po jako mrzlih dnčh deries sopet prav ugodno, pomladansko; ali te dni smo imeli v Trstu zjutraj in zvečer do 6° R. pod ničlo in na Krasu je padla temperatura celo na 10° R. pod ničlo. Stari ljudje se ne vedo spominjati na tako hudo zimo. Policijsko. Sodnija je prijela agenta se je naša „Nizza„ cesarjevni prikupila. Imenovanje. Namestnik luknega kapitana v Pulji baron llandel-Mazzetti je bil imenovan luknim kapitanom za Pulj, in lukni pristav v Trstu StojŠič namestnikom luknega kapitana za Meljine. t Ivan Kavčič, posestnik na Razdrtem srečk pri gosp. Ant. Tedeschi z uže zaprto Antonijo V. — Nek drzen lupež je nkradel iz pisarne mestnega gledišča stensko uro, vredno 20 gld, 4 gld. gotovega denarja in en svečnik. — Kmetici Apo-loniji Vecchiet je nek spreten poštenjak v ulici Barriera Vecchia izvadil iz žepa novčarko z 10 gld. — Zaprli so 22-let-nega čevljarja Artura Z., koji je pretil umrl je v noči od 15. na 16. t. m. po dolgotrajnej, mučnej bolezni. Bil je eden prvih mož Notranjskega, o svojem času' lastnej materi, da jo ubije. — Težak tudi veliki obrtnik, posestnik razdrško pi- Anton V. se je gostil v nekej krčmi ▼ vovarne, in prvi župan domače občine; »lici Vitelli. Ko pride do računa, ni imel katerej je potem skoro vedno služil kot groša v žepu. Priskrbeli so mu tedaj za Zanimanj o "jo" doveli živo" in to po žuPan^ svetovalec ali ključar. — Pošten, nekaj dni prosto obskrbo v ulici Tigor.— pravici. Godernjati in tožiti kasneje nič miroljuben in dobrotljiv, je bil daleč na, Včeraj so zaprli kurilca Petra R. na Lloy-ne pomnga; po' toči zvoniti je zastonj. | nft okoI° znana, pri vsih poznancih dovem parniku „\ortwiirts", ker si je pri-Kakoršne zastopnike si izvolimo, tako se ljubljena osoba. — Zato pa denes na nje-. »vojil razne predmete mornarjev. — Pro-nam tudi bodo godilo. Spoznajmo, kako Sovom S''obu va0 žaluje, kar ga je le po-! dajalec Jakob M. je razbijal v nekej pi-imenitrie so volitve, naj bodo za občinski znal°- Bodl mu ,ehka domača podnanoska varni na borsnem trgu. Odveli so ga na odbor, za deželni ali državni zbor ali pa zcm,ja! h,ad- ~ Noka 20"1«4™ Uršula S. je od- v cestni odbor. Vse so preimenitne —I Mestni odbor tržaški v svojej zadnjoj' n^,a 8™j«mu jubčeku Ivanu D., razno spoznajte in k srci si vzemito to, pa'seji zanimive točke o prošnji društva °bleko vredno 14 gld. in (I gld. gotovega delajte! Tramway ni rešil, ker so nekateri odbor- (lenarJa- D. jo je prijavil policiji ter bode niki prezgodaj odšli in skupščina toraj ni Kotovo Utežni konec. — Zasačili so v Pod Parnasom, 14. tebruvarija 1887. imela dosti članov, da bi mogla kaj" za- "0V?J "ki težaka Bartlja S. .z Barkovlj, [Izv. dop.] Odkar je nas ta n6ri predpust ključi«. I ko Je kradcl kavo iz neke vreče, obiskal, vršijo se vsako nedeljo tu pa tam1 0 razstavi, katero sta v dobrodelen' . Sodnijsko 15. t. m. je bil obsojen razno veselico s plesom in brez plesa, namen priredila vrla naša umetnika, slikar ,TosiP Rener iz Straka na tri mesece težke tako da človek ni več gospodar samega Anton Lonza in kipar Ivan Rendič, ome- Ječe radi javnega posilstva, Mihalj Vrečko sebe, da bi vsaj to božjo nedeljo počival nili smo uže o svojem času. Danes pri- 12 8v- JurJa na Štajerskem pa na 14 dni ter domače ognjišče čuval — ker, „nolens, stavljamo še, da jo ljudstvo prav marljivo zapora radi telesnega poškodovanja, voleus" ostaviti je mora ter slušati mu je obiskuje in da se veščaki o njej jako1 Nova pošta odprla se je v Soči na na mnogobrojna vabila na razne veselice, pohvalno izrekajo. Izmej treh slik, katere Primorskem, katera opravlja pismena in Včeraj, v nedeljo, bil je jako pomla- je razstavil Lonza, najbolj se občuduje vožna posla, zjedinjena z poštno hranilnico, danski dan in, kedo živih bi domd samo- „Večer". To sliko je umetnik izvršil na Deželno gledališče v Ljubjani je po-taril ter dolg čas preganjal? Jaz go-j Kranjskem v novomeškej okolici; on je gorelo do tal v noči od 15. na 16. t, m. tovo ne! I opazoval kmetsko ljudstvo, vračajoče se Zapazila sta ogenj najprvo dva mostna Ker je danes užo tako lep ta božji zvečer z dela ter prav naravno in izvr- stražnika, katerih eden je hitro tekel na dan. prav je, da idem na deželo iz teh stno naslikal ta prizor. Mrak in v dnu magistrat nesrečo javljat, drugi pa gle-mesrnih lukenj na sveži in zdravi zrak in žarki zašlega solnca so res tako na- diščnega hišnika budit. Gasilci so bili — udarim v bližnji Šempas! j ravno naslikani, da si boljše ne mo- kmalo na mestu in so delali, kar je bilo Sempas, prijazna vas pod zlatostolnim remo misliti. Sliko je namenil za du- v njihovi moči, da bi vsaj sosednjo Kir-našiiu očakom Čavnom, ima mnogo vrlih, najsko umetniško razstavo. Kateremu iz- bisehevo in Kastnerjevo hišo obvarovali, narodno probujenih fantov, in mati Slava mej obeh kipotvorov, katera je razstavil Na rešitev gledišča tako ni bilo misliti, mora res ponosna biti, da ima svojo ar- Rendio, gre predstvo, to je teško določiti, Iz gledišča vdaril je plamen pri oknih in mado tam polk vrlih brambovcev smrtnih oba hvalita svojega mojstra, ker izvršena skozi streho, kjer se je dvigal za stolp sovražnikov p ram a nekovini „lupinarjem1*, sta tako naravno, čisto in krasno, da si visoko proti nebu. Ogenj se je pričel v ki nas, otroke Slave, se vedno gazijo. ju oko more nagledali. Soha „Spomin" gledališči, od koder se je polagoma po dru-Osobito zdaj je Šempas v narodnem cvetju, je določena za nagrobnico grofa Borelli-ja zih ložah in pa po odru razširil, kjer so od kar je dobil za kaplana vrlega narod-, v Zadru; grupa: „On spiu pa za g. Pltich, so jele kolise in razni zastori ter vervevje njaka, č. g. Klobovsa. Tega naj bi posne- ■ vodjo torpednice na Reki. — Le Čestitati vnemati, ker je železna k mali gledć narodnosti, rodoljubja in dru- moramo obema umetnikoma. kurtina, ki prizo-i rišče (oder) od gledišča loči, uže zvečer Tržaško podporno in bralno društvo P" nemški predstavi doli padla ter so je ima danes zvečer ob 9. in pol uri „plesni menda globoko v oder zarila, venček" ženskega oddelka, h kateremu je j Ponesrečil so ni nihče drug, kakor nek pristop proti ustopnini 50 kr. za osebo.! glediščni igralec, ki je z lestve padel in — Ob enem se naznanja, da bo jutri v. gi je une polomil. Hišnikova družina ho« takn no odlikuje od drugega, ker je go- nedeljo 20. t. m. volilni shod tega dru- tela je v prvi obupnosti skozi okno na riško okrajno glavarstvo v preveč na vrvici fttva v drušvenih prostorih, Via Caserma j ulico poskakati. Pa so jo spodaj stoječi vodi — ker, bogamč! Župan ne prejme, 13 in 27. t. m. pa občni zbor v dvorani tolažili, da naj le šo potrpi, ker morajo niti perma v roko za svoj lastni podpis,' „Slovansko čitalnice" (Monte verde.) Dru-! gasilci vsak Čas tukaj biti. In ros so prišli, ako zato goriškega okrajnega glavarja štveni račun in imenik udov je uže do-, ter so takoj nesrečno družino z lestvicami nrei Hovotn no nrn&n tislrnn in trti mnrr* v a a L- url in ilrn^ulmi/ia !.".>>,. na.:im I: t,,J! ; „ u: štveuega živenja razni naši „babji čuvarji", ki vedno čepijo doma, opazovaje kure, kako zrno zobljejo, pa — pst! Seinpas ima svoje veliko županstvo, ,Bralno društvo", le škoda, da se prvo prej soveta ne praša. Vso drugačno lice ima „Bralno društvo"; da je pravi uzor narodnosti, poka- tiskan in ga more vsak ud in družabnica dobiti v drušvenih prostorih. Tržaška ženska podružnica družbe sv. rešili. Kmalo za gasilci prišli so tudi vojaki deloma za rešitev in na delo, deloma za stražo. Popoludne se je še vedno kadilo zalo nam jo včeraj 13. februvarija s6 i Cirila in Metoda je uže potrjena. Dozdaj iz kviško štrlečega zidovja in so imeli svojo prirejeno veselico, katero v istini'jo vpisanih 75 družabnic: 3 ustanovnice < neutrudljivi gasilci pod osobnim vodstvom smemo zabiležiti mod najizvrstnejše v zgo- in 72 letnic. V kratkem bode prvi redni i stotnika gasilnega društva, gosp. Franca dovinsko kroniko. Pozdrav, govor pred- občni zbor. | Dobcrleta, ves ljubi dan še obilno dela. sodnika Č. g. Klobovsa, segel je marši- Dogovori mej Llovdom in vlado utegn6'Rc&ili 80 nokaJ ffarderobe in pa majhon komu v dn6 sred, kder bode poganjal kalf ostati brez vspeha. Llovd seje sicer ud al del knJižnico- Kako ,fl0 Je vžgalo, živa ter obrodi dober sad. Izvrstno so izvršili. v to> <]a pomnoži vožnje na vshod in v sho- duža Prav ne ve- Skotlc Jc več nego igralci in igralko svoje naloge, ker smelojdnjo Azijo od 12 na 24, ako vlada poviša 200 000 Sld> Gledališče je zavarovano za rečem da lahko ti v vsacem mestnem | podporo od 1,760.000 gld. na 2V- milijona i 85 000 Shl gledišču na oder stopijo. Tudi petje je(gid. Ali ti predlogi so se razbifi na do-1 Ljubljanski Zvon. Z letošnjim letom bilo izborno, le škoda, da se je dober ]0čnej izjavi ogerske vlade, da Ogerska I započel jo ta mesečnik svoj sedmi letnik tenor pogrešal in pri samospevu se sprem- po(i „obenim pogojem ne da nad »/„ mi-1 Kakor prejšnja leta, objavlja tudi letoi Ijevanjeni je bila nevšečnost ta, da so ni - r — - - harmonično vjemal pevčev glas s6 sviranjem, kar jo poslušalce trgalo v ušesi. Po besedi jo bila domača zabava, skupna večerja, katere so je udeležilo mnogo odlične gospodo iz Ajdovščino in Gorice. Napivalo se je raznim osebam, umeje se v slovenskem jeziki, le — ža-libog, da so je med večerjo čulo več la-ščine in nemščino, nego slovenščine, tako, da so mo uJ.e ušesi in očesi bolele. Zdih-nol sem: „Tužna mi mati Slava!" Pa vso to nič čudnega ni, vsaj je tako vedno, ko prido kolikaj naše inteligence skupaj! Po večerji vzel je g. pl. Kleinmayr, profesor iz Gorico v roko krožnik ter nabral v lijona gld. podpore. Ker imati obe državni izbrane povesti, romane, novele iz peres polovici, vsaka polovico podpore dati, potem bi tudi avstrijska podpora znašala le V2 milijona gold. Pri tem takem skoraj gotovo no ostane druzega, ne„'o da se dosedanja pogodba za eno leto podaljša. Razpisane službe. Mestni magistrat razpisuje mestni blagajnika 111 kontrolorja pri mestnej davkariji. Oba uradnika spadata v IV razred in ima prvi 1400 gld., drngi pa 1300 gld. letne plačo in stanarine 300 gl. Prošnje do 28. t. m. magistratu. Tržaške novosti: Nesreče. 27-letna zasebnica Marija Corda je vČoraj padla v ulici Ben- najboljših naših pripovedovalcev in drugo znanstveno blago iz veščih peres. Odlikuje se v letošnjem letniku vzlasti krasna povest „Testament", kojo je spisal priljubljeni slovenski pisatelj Ivan Krsnik. Kako včrno in naravno so slikani v njegovih povestih pravi slovenski značaji, videli smo uže v prejšnjih letih, čitajoč njegov BCyclamen", „Agitator", „Poukerčev oča" itd. Osobe, ki govorč in delujejo v njegovih povestih, niso izmišljeni junaki; njih čini ne izmišljena dejanja, ampak take osobe videvajo se dan na dan po slovenskoj zemlji. Mi le želimo, da bi se ta priljubljeni pisatelj večkrat poprijel peresa ter nam bogatil naše borno domače slovstvo. Priporočamo osobito mladini pazno čita^jo njegovih proizvodov. (1. Trdina nadaljuje tudi letos svojo prezanimljive bajke in povesti o Gorjancih, v katerih se odlikuje vzlasti krasen jezik in čisto slovenski slog. Ljubitelj narodnega blaga, kakor tudi jezikoslovce najde v njih zrnice za se. Osobito pa jo priporočati lepe te bajke radi mnogih lepih in živih izrazov, zajetih u sredini naroda, ki jih pa zastonj iščeš po slovar jih in knjigah. Mladina naj bi jih pazno čitala in si marsikaj posebnega v obliki in slogu iz njih zapomnila. Pri tem objavlja čislani pisatelj zgodovinar Iv. Vrhovec svoje podatke in studije iz zgodovine slovenske v popularnej ne strogo znanstveni obliki, in tudi drugi sestavki se odlikujejo po svoji izbornosti in lepem umljivem jeziku. Prijavlja potem Ljublj. Zvon najlepšo proizvode slovenske pesniške Muzo in recenzije raznih slovenskih in slovanskih književnih produktov. Sploh se ta izborni književni mesečnik more meriti z enakimi časopisi druzih narodov ter no ostaja za njimi niti glede oblike in ukusnega tiska. Zadovoljuje z eno besedo vsem zahtevam razumništva, kateremu ga mi še enkrat prav toplo priporočamo. Veliki snedeži. — Mnogo se je v zadnjem času govorilo v Succitju in \fer-latti-ju, dveh norcev, ki sta hotela pre-živlati se z neko tekočino pustivši nastran redilne jedi; a pozabilo bo jo velikih snedežov. Slavni muzicist Ilavdn je imel navado obedovati sam. Navadno je naročil v gostilni kosilo za pet osob in ob dotičnom času jo šel in pojedel vse sam. Nekoč mu jo pripravil kosilo nov sluga, kateri ni še poznal njegovo navade. — Kosilo je pripravl jeno — rekel je sluga ter se priklonil — ali društvo ni še došlo. . • — Kako društvo? — odgovoril, jo z smehom Haydn — kako društvo? jaz sem društvo! Sluga mu je koj napravil kosilo, kojo je on vse mirno pobasal. Sloveči francoski gastronom Brillot Savarin pripoveduje, da je videl nekega duhovnika, ki je pojedel na enkrat toliko, kolikor bi zadostovalo jednemu delalcu za deset dni. Lukul, slaveči rimski snedež, ni nikdar s tako slastjo kosil, kakor kader je bil sam; in nekoč, ko je rekel „Lukul obo-duje z Lukulom" jezil se je nad svojim hlapcem, ker mu je napravil kosilo samo za 3000 frankov. i Tržaški Sokol napravi zadnji dan pusta, v torek ples z ga-i1 Btronomično tombolo v prostorih „slovansko čitalnice". Gospodje člani, kateri žele vpeljati goste, naj se izvolijo obrniti zaradi ustopnice na o d b ofr Via Coroneo štv. 17, ali na g. Ivana Valenčiča, Via Nuova štV: 31, ali pa na g. M, K e r ž e -1 a PiazZa S. Giovanni štv, 1. -- Tržno poročilo. ; Kava — mirna knpriiju, pu Cene so poštnin lutii ti koliko ugodnejša za Uujic« Prodalo SH je te dni 10UU vre?. Ri > po f »1 jo ! 88, H (JO vreč Sant s ko t 80 do H7 Java Mul. stam* f. 92 do 90. Ovlon pluut. f 96 d 136. Sladkor — sluba kupčij. 1 po še niž li cenah. [Jrodii!o s j.< te dni 6000 kvint. sladkorju v 0 f. 17»75 .lo 20 Sadje — cent- trdili. Pomeranču, limoni 1. 2»50 do 5'CiO, lige v vencih f. 10 do 11, ooaŠa f. 20, i^vebe ružim f 12 dc IG, Eletne f. 16 do HO, Snltaiiina f. 19 0i> 32. Olje — še precej močna kupčija po viših cenah. — Jedilno sUm^ f. 36 do 40. namizno f. -J9 do 66. Petrjje — 1 rez premembe. Ru»ko stane f. 7.25, nnierikftiisko t 9»25. Domači pridelki — fiiSo. rodeči f. 8 'lo 8^50, hohinn.- f. 9-50, k-ks f. lu»rj0 do II, imisl* t. 85 d- 92. Ž to — iiohfU" kupčije, ogersku pšenica bi se sopet dobila po f 10. Les — slabo nbrajtdu, cene vsaki dan slal>še. Seno — dobro ko ijsko f. 1» 0 do l«80, vo-lovako po f. 1.90 d<» f, 2. Borsno poročilo. Malo poslu, 1 Ivo ljivost velika; v obče pa »o knrz drž. pup 1 rje v osLali še pr< oj dobi 1 111 je tnndftMi-a tttn papirjem ugodna. Kdor ima p - jateljev, tega te tudi zavida, tsko jn v življenja in pravo ima n^mšKi p- sni k Schiller ko prnvi, da »mkdo v živ- nju čistega v Ni-lja ne vživa*. Prijatelji Švicarskih krngljie lekaniičarja R. Brmidl nuj se toruj ne čudijo, ako se med tolikimi hvaležnimi Midi koji ne-7.«dovoljen prijavi. Vsiin «e vstreči ne more in ted..j je naravno, da su med tieoč m onih, koji so zadobili svoje 1 Iravj* po K. Bran >t<'*ih Svl.-arakih krogljicah tu i nekteri, kateri z njim niso zadovoljni Sredstvo je pa ra n tega vse eno izvrstno. — Dobiva se v škalijkah po 70 novč. v lekarnah Dobiva se v vsih knjižarnah 13. naklada ravno izašla medic, svetovalca Dr. Rlflllerja najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o nastopkih mladostnih pre-greškov itd. Pošilja so tajno za BO nv. v pošt. markah KAROL KRAIKENBAUM Braunselnveig. i -52 PISARNA za posredovanje opravil pri mest-nej založni (Montc di Pieta) se je vstanovila v ulici Belvedere št. 2. Na obroke! <70-43 (tuje pohištvo tanecarile, razno strlžno-blago za obleke, ure vsake vrste M. Coreni Via detla Lftk-nu Siv. 1 P. II. Teodor Slabanja nrrbrar v Corlcl, ulica Moreili n. 1? 8« priporoči veleČHstiti 'iuhovftčioi za izdelovanj- cerkvenegt okolja naiureć: Afoiltratice hustodije, \e lihe etborije soetilnice svečnike za uitane, laher-nakeljne in p>ed st ci-jone, križe za allmje in ban d Ta, relikt arije, mon-Itrancice ali kr>ie za h e-tii j-. kanonske table, kadilnice s kadilnim Čolni-Čem. steklene faitce ta darilno vino, «top>»c, rnč-nln i/, kutine, krstne sklede »n žlice, kotliČe >» ri|mfn«i|ovl)-ni> v<»>in. kro-pilnike, posode \a sv. olje in popotnico, držala z« sv-če. sklepe pri plu i) i h itd. ifc*4. po najniži ceni. Tudi a« pri njein staro »vrkv-no orodj* v ognju pozlati. por! z6 *ti t i popovi. Na blagovoljno vpraS m>e i»o le radovoljno difo^ari I In vsako blano ilohro shranjeno in poitnine prosto poMjal. Sta i> nerablji'o n-o^je, m»siner In l;uf r smijem v račun. 24—8 Naznanilo. P. t. gospoditrj-^m, čast. duhovjfiini, g učiteljem in vsem prijateljem kmetijstva vojarno si naznanjati, da ju na svetlo prišla nova kmetijska knjiga z naslovom : KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaja Ijadsklh iol in gospodarjem h pouk. Po naročilu visokega c. kr ministarstva kmetijstva spisal E KRAMER, ravnatelj Jrželns kmetijsko iol« v Gorici Knjiga govori na kratko o vseh km-tijskih strokah » posebnim ozirom na kmetijske razmer« na Kranjskem Primorskem in spodnje Štajarskem, obsezu 16 tiskovnih pol na močnem papirju ter ima 83 podob. Ker je dovolilo vin. c kr. ministarstvo za t;sk knjige zdatno podporo, jej je cena samo fO kr. Dobiva «e tudi v tisknrnl Dolenc v Trstu in stane z poštari ti o vred 55; trdo vezana 75 k r Ekonomična krojafnica IVANA BATELLI - Trst, Barriera vecchia št. 6, I. nastp. je vedno bogato založena z oblekami po najnovejšem okusu; ter je v.sled bogate zaloge blaga v stanju izvršiti vsakako krojaško delo. Cene so tako nizke, da se tekmovanja no treba bati ter se izvršuje vsako dolo elegantno in nkusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mesečni obročni odplati. 8—24 P-mpisani o pozo ruje slavno občinstvo na uvop> trgovino z dežniki v ulici Barrlsra vecchia št. 18 r h«>».io zbirko Kvil^ujh volnenih in bornimi-i ih 'ltžnikm*. Svih«', ti od f. 250 naprej, vol neni od f. 1.40 naprej, bombii-vj o-1 80 k-. tiHiirpj. — Tud; popravijo p av po ceni Ofjn u« in šolninike. 52 - 104 «lulio Grlniin. ciODČEVA ESENCA »lekarja Piccolija vLjuMpni n»< omogoči oasilrav tev sumo premožnfemn, marveč tudi najubon*jl»mn bolniku. Popolnoma pravlei v čast imenoval .jo je neki vis^kotastiti gospod duhovnik »pravo roko Božjo , ker polajŠa in oziravlja najhujše boleč n* in najnevarnejši bolezni, ter od str*ni. ako se rahi pravočasno, v like nesreče in prihrani tako marsikomu veliko bed« in solza. 1/delovateli pošilja jo v jabojSkih po 12 st. klenie po tri. 1*36 po poštnem povzetji. Pni t. ni no trpe p t. naročniki V •teklen.'cah po 15 n5. se prodaja v Rovinju v lekarnah Angini in Sponeta: v Polju WassermHnn, Oirbm-ichio in Rodini*; v Dimami R^ki in Braclsmante; v Kopru Giovannini in Favento; v Piranu Fonda In Lion; v P»zimi Lion; v Nov. m grmiu Tamhurlini, v Vlsinadi Patelli, v Poniju OandUHio, v Bnjin B oiniti in v večini lekarn v stri, Trstu, P';m rjo, Tirolu, Dal iDHCiji, na Kranjskem, Smjorskem in Ko roškem. 7—50. ŽELODČNE BOLEZNI je mogu de BRZO in POSVEMA ozdraviti JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači Da «1 človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenen, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke Večina raznih kapljic, izleflkov itd , katere ne občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso niČdruzega, nego Škodljiva zm«s Edini Jeruzalemski baU zam si i« zagotovil valed svoje priprost^ sestave, odločno oživljajoče in Želodčne živce hitro krepfialne m >či pravioo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilnmi, kar dokazuje tudi sd vsakim dnevom veČe praSatije po njemu. Ta bal»am bogat na delajočih »novih kinešk-! robar bare, katera korenika je poznena zarad nje n^ga ugodnega upliva na probsvljonje rt 5lK0Rjf. je zarienljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od »labega prebrair»!»9-80. t Ljubljanski Zvon. g J Gld.2.-30. - Gld. 1.15. Ozebline. Ozeble roke, Tiesa, noge ae takoj ozdravijo z slovito Pomado Antigelonica po 60 kr. lončič. ter ae pripravlja v odličnoj lekarni PRAXMARER Trst ai due Mori Piazza grande in Palazzo municipale. 4—5 Velika novost samo for. 5. 25 st;ii novdiznadjeni W«shinvTionski ■*4»tn iit«»la*ni Mat, ko|i si iti z kljunu tmvija, t* jainCi z.t nji govu ločiiust kroz 5 kodiuah. Sam ■ ovi.j snt moži- nadomjestiti zlatni sad i. to 1 radi izvrstnega 'pgulovanja, 2 rudi njegove točnosti i 3 vslied svoga alčnoga okvira, te se može dakl" svakomu preporučiti. Uobiva se samo uz gotov n >vac ih uz p^štarsku pouzeiju kod Rabinovicz UaarenliauM zur .Mon-arohie, Wien III Hiutere Zoilamtn Ntrasse 9 Piunione Adriatica di Sicurti v Tr*iu Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnloa In reserva društva dno 31. dooenbra 1883 Glavnica društvn gld. 3,»)0.(H)0-- Reservni fond o<. doDičkov • Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na živlieni^ Re/.ervni fond za pO'ijHtie na premikanja vrednostnih efektov Premiina reserva vseh oddelkov • Reserva za škode • V portfelju: ! Premije, ki se ima.io potirjati v prihodnjih letih . » Skupni znesek v; h Škod pla-! čanih od 1. Ih38 do 1883 gld. 114.919 847 01 Urad ravnateljstva 'i—-4 Via Val dir ivo, St. 2 (v Instnej hiši) 536.622 02 150.(KJ0'- 1H1500--7,342.780-3G 267 601- 16,954.11« &7 Strmite, čitajte, kupite! dobil sem veliko pošiljatev izvrstnih ur iz Pariza | eneve TUringa koj^ moraiu za »vaku cuio prutlau, z*tor«j prjjoročan^jsledeče^vrs^ samo fr. 1 »O samo fr. 9 SO nanio fr. 9 KO samo fr. 9 SO samo fr. S oo samo f-. 4 SO samo fr. S «5 SO n, vi Ija lepa Kabineta« nazidna urt, ut& dobro, iina veviZice in je lepo okraŠ-na »rano izvrstna i.-pna ura l/. lepa, zlata podobne kovrne n Igrača, ampak dobra ura za vs«k pa velja krasna nazidna ura se zvonol In budilno pripravo v orehovem >>kvirju In zsitnio averujočo ploščo grt gvrstno. stane ura z mahalom, najlrps* ura, katero se more mi«liu, p'ava krasota za vsako dvorano v srehoven okvirju, tfre nat nko i bije pol in ftrilg ure. velja franoezK« budilna ura iz p zli- (^enega brona, jako lep > zvoneČ.i iti krasota za dom in poootovanje, ima n- pokonc^ljivi stroj ter gre natanko stane irvrslna žepna ur«, oiltndrovka iz posrebrnertega nlk!a zodllfioo vrednim strojem In lepo okraS^nim okvirom krist. steklom, lur-s kra«na ura. sraue žepna ura remoMrks iz posre* tirnenegu niklu, se navija >>rez kljuSa, ima kazalo za sekunde, je dobro uređena, z lošnatim strklom in mehaničnimi kazali. Ravno taka ura iz pravda 13.1. srebra ql i. 9 50 veij'i lepa po7.la?"n:» verif ct /.» uro, jako fina ooilaČcna v-" i35i--*« 7. pečatom, prekrusno, um- t -o d lo ETm^M^ogi^vavsh^og'-rHke u rav'oši-Ijunje n i vse knije proti noSinem novz- iju pri Wlener Uhren-Depot L Versandt: Fekete, Wien, V. Wehrgasse 18 34. Op. K-iniir »prejeti predm 'H ni« n" v »Iji, povratim denar, toraj m.iru vsakdo brez kriti naručit'. 5 4 ^J p0 remontoir Ure iz srebra remontoir f! 6.75 i tho f 3.75 i V18C Lanac iz srebra od fr. 1.50 napred Lanac iz nickla ud 30 nvč. napred. Filijalka G. TRIHAUDEAU popravlja vsakovrstni' ur« po hledečin centih : Poiinmje ur od fr. 1.25 napred Jedno per> • — ,7o • Navadno staklo • — lil . 15—20 Isto pittent. • —.15 Veliko skladišče urah i lanacah iz nickla, srebra i zlata svake vrsti od f. 2—200 se garancijom od 2 do 12 godina. — Cie-niki na zahtjev franko. Najboljši papir z,a cigareta 2—6 ji pristni LE HOUBLON frane, tabrik ii Caivlejev in Ikr^n Parim Spart se pred ponarejanjem. T» papir g) lt > pro'itiruđiilo ffoiU'Mle ilrl. J.J. 'nhi B. Luilvlg, B. Ijippiii.iim prj.uunrji kninlj« na dinii->k. v^mdihAAu, r.uli nieifovii iiikjliuLiH kilcovodti, r,iH niti-(jovo fiUnna m /.itn kur v njdiit m uikitke drugi zlra ju ftKodUiv"1 tvinn«. '5 00/ [fEUILLE^ll ^FORMAT/ mm\\ ^ HtMIT L- C.w»»mcV"l ^ »*«'»■ J Fac-Simile de 1'Etiguette 17 Rot Bimpr i fUli Marija oljske želodečne k« Ijice, izvrstno delujofie zdravilo pri vneli boloznih na želodcu Neprecenljive dobrote jo poBPbno vpliv njihov pri notoinonti, nlabo-Bti želode«, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, iolodef-nem kataru, gore3iie (rzuvci) pri proobilnoj produkciji slin, rumonici blu« vanju in ffu.jusu glavobolu, (nko boli iz želodca) krč v žolodcu, zabiisanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici iti jetrih in tuili proti zlati žili nli hiraorojdam Cenn steklenici jo z nakazom vred samo 85 nov Glavni zalog ima lokar-' nićar „k angolju vnrhuk -7 !»<-. lirady KreinNler, Moravu V Trstu jih pa dobit« pri lekarničarju I. Seravallo blizo starega sv. Antona 3 * C- £ CD X < 5 < ? o X o O -i 3 s -i: CD X 7T O 3 * O O -i gjj N — S T! t Tr" t O* t N O •a m se a t 3. s; i j < —' , o < m o4 cr! t ~ B t v/ ** m 7? 3' N «1 s* _ cr i "Ta--— «• v I A d v. 9s O X & 80 ° Cfi S rs