Letno poročilo
kranjske kmetijske šole na Grmu
za leto 1913/14.
Na Grmu pri Novem Mestu 1914.
Založilo ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grmu. Natisniln Katoliška tiskarna v Ljubljani.
L Šolsko poročilo.
R. Kmetijska šola na Grmu.
Šolske vesti.
Šolsko leto 1912/13 se je pričelo 5. novembra s sv. mašo v Šmihelu in s primernim nagovorom v	šolski sobi.
V	šolo je vstopilo 51 učencev, in	sicer v I. tečaj	zimske
šole 25	učencev, v II. tečaj zimske šole	11 učencev in	v	letno
šolo 15	učencev. Prosta mesta je imelo	48 učencev.
Dne 19. novembra se je zavod udeležil sv. maše zadušnice po pokojni cesarici Elizabeti.
Božične počitnice so trajale od 22. decembra do vštetega
2.	januarja, velikonočne od 19, do vštetega 25. marca.
Zimski tečaj se je sklenil 31. marca s sv. mašo v Šmihelu, z nagovorom v šolski sobi in z razdelitvijo spričeval.
Dne 19. aprila se je praznovala na šoli slavnost 200 letnice pragmatične sankcije.
Dne 14., 15. in 16. junija je napravila šola z učenci poučni izlet.
Od 17. julija do 17. avgusta so bile na zavodu glavne počitnice za letne učence.
Dne 18. avgusta se je praznoval na zavodu cesarjev rojstni dan.
Dne 4. oktobra (na imendan cesarja) so se udeležili učitelji in učenci slovesne svete maše v župni cerkvi v Šmihelu.
Letna šola je imela šolski sklep 30. oktobra s sveto mašo v Šmihelu, z nagovorom v šolski sobi in z razdelitvijo spričeval.
Osebne vesti.
Šolo je zadela v tem letu težka izguba. Smrt je ugrabila učiteljskemu zboru in učencem vestnega učitelja in zvestega tovariša g. A n t o n a Planinška, ki je dne 9. marca 1913 podlegel v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pljučnici in moral po komaj dve in polletnem delovanju na zavodu leči v prezgodnji grob. Pogreb blagega pokojnika se je vršil dne 11. marca
iz bolnice v njegov rojstni kraj na Mirno, kjer so se na grobišču sv. Helene položili zemski ostanki k zadnjemu počitku.
V	imenu deželnega odbora sta se udeležila pogreba ravnatelj deželnih uradov g. Z a m i d a in deželni tajnik g. Š k a r j a iz Ljubljane. Blagemu pokojniku ohrani zavod časten spomin!
Ranjki Planinšek je bil na šoli strokovni učitelj za živinorejo in mlekarstvo. Na njegovo mesto je stopil Franc Mala s e k, ki ga je veleslavni deželni odbor imenoval z dekretom št. 658/pr. z dne 16. junija 1913. Svojo službo je nastopil dne
1.	avgusta 1913.
Dne 1. julija je nastopil na zavodu mesto učiteljskega suplenta absolvirani agronom Leo G o 11 m a j e r, ki je bil imenovan na to mesto tudi z dekretom št. 658/pr. z dne 16. junija 1913. Zaradi nastopa vojaške službe pa je moral koncem septembra zapustiti to službo.
Daljši dopust je imel v tem letu strokovni učitelj ing. Albert Vedernjak, da se je pripravljal za učiteljski izpit. Od 10. maja naprej je imel delni dopust, obstoječ iz prostih popoldnevov, od 22. junija do 21. julija pa popolni dopust, ki se je dovolil z odlokom z dne 17. maja 1913, št. 479/pr.
Za mlekarja je bil imenovan Ludvik Zajc, ki je nastopil službo dne 23. oktobra 1912 in služil do 31. januarja 1913. Služba mlekarja se je potem dvakrat razpisala. Na drugi razpis se je oglasil Vinko Slapšak iz Št. Ruperta, ki je bil sprejet z odlokom št. 820/pr. z dne 1. avgusta in z nastopom službe dne 1. septembra.
Meseca maja je bil poklican strokovni učitelj ing. Albert Vedernjak na kratko orožno vajo v Trst.
Pouk.
I.	Šolski pouk se je vršil po predpisanem učnem redu.
Ravnatelj Viljem Rohrman je poučeval'kmetijsko gospodarstvo, kmetijsko zadružništvo in kmetijsko kupčijstvo.
Strokovni učitelj Rudolf Zdolšek je poučeval vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, uporabo sadja, vrtnarstvo in kmetijsko zakonodajstvo.
f Strokovni učitelj Anton Planinšek je poučeval do marca živinorejo, mlekarstvo, fiziko, geometrijo, zemljemer-stvo in risanje.
Strokovni učitelj ing. agr. Albert Vedernjak je poučeval poljedelstvo, travništvo, prirodopis, kemijo in kmetijsko knjigovodstvo.
Strokovni učitelj Fran Maldsek je poučeval od srede avgusta naprej živinorejo, mlekarstvo, fiziko in risanje.
Učiteljski suplent Leo Gollmajer je učil geometrijo in zemljemerstvo.
Pisarniški adjunkt Anton Lapajne je poučeval spisje, računstvo, čebelarstvo in kot neobligaten predmet nemščino. Kaplan Anton Kastelic: krščanski nauk.
C. kr. višji okrajni živinozdravnik Otmar Skale: živinozdravilstvo.
C. kr. gozdni komisar Ivan Urbas: gozdarstvo. Kapiteljski organist Ignacij Hladnik: petje.
II.	Praktični pouk se je vršil pod nadzorstvom strokovnih učiteljev.
Pri praktičnem delu so navajali učence: opravnik Alojzij Bratina pri delu v hlevu, v krmilnici in na polju;
sadjar Jožef Mrvar pri delu v trtnih in sadnih nasadih in v vinski kleti;
viničar Anton Planinšek pri delu v vinogradih; vrtnar Franc Valentinčič pri delu na vrtu in v botaničnem parku in	«.
mlekar Ludvik Zajc pri delu v hlevu in mlečni kleti od pričetka šolskega leta do 31. januarja 1913 in od 1. septembra naprej Vinko Slapšak.
Praktični pouk je trajal 5 do 7 ur na dan.
I.	Zimska šola.
Leta 1912/13 so vstopili v šolo sledeči učenci:
a)	Prvi tečaj.
Andoljšek Ludvik iz Vel. Poljan pri Ribnici.
Cesar Janez iz Semiča.
Dolgan Karl iz Gor. Košane na Notranjskem.
Grčar Franc iz Homca pri Kamniku.
Jeras Pavel iz Šmartnega pri Kamniku.
Kogovšek Feliks iz Rovt.
Kunc Anton iz Jeličnega vrha pri Idriji.
Marolt Jakob iz Črnega potoka pri Vel. Laščah. Mesojedec Jožef iz Šmarčne pri Boštanju.
Miklavčič Janez iz Trebelnega pri Mokronogu.
Novak Franc iz Vnanjih Goric pri Ljubljani.
Ovsenek Valentin iz Popovega pri Kovorju na Gorenjskem. Pangerc Mihel iz Sela pri Bledu.
Primc Janez iz Zaloga pri Šmarji pod Ljubljano.
Primc Jože iz Trnovega na Notranjskem.
Pucelj Jože iz Loga pri Mokronogu.
Ravšelj Matevž iz Lipsenja pri Grahovem na Notranjskem. Skubic Janez iz Police pri Višnjigori.
Smuk Jožef iz Smolenjevasi pri Novemmestu.
Strojin Janez iz Dol. Sušic pri Toplicah.
Trček Janez iz Veharš na Notranjskem.
Volk Jožef iz Suhorije pri Košani.
Zabukovec Stanislav iz Loža na Notranjskem.
Zavrl Franc iz Mavčič na Gorenjskem.
Žaren Jožef iz Vrhulj pri Krškem.
b)	Drugi tečaj.
Bobič Ivan iz Belecerkve na Dolenjskem.
Dolinar Janez iz Smlednika na Gorenjskem.
Kosmač Jožef iz Preserij pri Borovnici.
Kramar Anton iz Kamnegapotoka pri Trebnjem.
Pavlin Ladislav iz Št. Ruperta na Dolenjskem.
Primc France iz Tominja pri Trnovem na Notranjskem. Sajovic Anton iz Starevasi pri Postojni.
Simončič Leopold iz Hotemeža na Dolenjskem.
Sinur Leopold iz Derečjegavrha pri Trebelnem.
Slapničar Janez iz Št. Vida pri Ljubljani.
Zupanec Franc iz Koprivnika pri Bohinju.
II.	Letna šola.
Leta 1912/13 so vstopili v šolo sledeči učenci:
Jurečič Jožef iz Vel. Mrašovega na Dolenjskem.
Kodre Ano iz Kodretov pri Branici na Notranjskem. Košak Avgust iz Clevelanda v Ameriki.
Kucenko Izak iz Nove Petrovske v Rusiji.
Malik Štefan iz Slapa pri Vipavi.
Marc Franc iz Planine pri Vipavi.
Marc Ivan iz Planine pri Vipavi.
Pavlešič Jurij iz Perudine pri Vinici.
Piškur Frančišek iz Radnjevasi pri Trebelnem.
Starc Franc iz Leskovca pri Krškem.
Udovč Alojzij iz Malkovca pri Tržišču na Dolenjskem. Urbanc Jakob iz Lehena pri Ribnici na Štajerskem. Weiss Janez iz Dol. Radulj pri Bučki.
Zajc Jakob iz Desinca pri Črnomlju.
Žibert Franc iz Cerkelj na Dolenjskem.
Prosta mesta je imelo 48 učencev, 3 učenci so vstopili na svoje stroške v zavod.
Med letom sta izstopila 2 učenca iz šole, in sicer 1 zaradi nezadostnega napredka, 1 zaradi domačih razmer.
Od učencev, ki so leta 1913. dovršili šolo, so ostali vsi pri svojem poklicu. Eden je vstopil s pomočjo deželne podpore v srednjo kmetijsko šolo v Mödlingu pri Dunaju.
Viničarski tečaj.
Viničarski tečaj se je pričel 17. februarja in trajal do konca oktobra.
V tečaj so bili sprejeti sledeči mladeniči:
Carič Ivan iz Svirača v Dalmaciji.
Črtalič Jožef iz Dobrave pri Sv. Križu na Dolenjskem.
Gabrijan Karl iz Vipave.
Klemenčič Anton iz Gotnevasi pri Novemmestu.
Makjanič Josip iz Svirača v Dalmaciji.
Mežnaršič Martin iz Gradisa pri Toplicah.
Nemanič Franc iz Želebeja pri Metliki.
Štubel Radovan iz Šmarij na Primorskem.
Od teh vajencev sta dovršila tečaj samo dva vajenca, ki sta vstopila potem tudi v šolo kot letna učenca. Oba Dalmatinca sta izstopila kmalu po vstopu, ker se nista mogla privaditi hišnemu redu, en vajenec je izstopil zaradi bolezni, trije so bili odpuščeni zaradi neprimernega vedenja.
Viničarski vajenci stanujejo v Cerovcih in opravljajo vsa potrebna dela v obeh vinogradih v Trškigori in v Cerovcih. Po potrebi se pritegnejo tudi za dela na Grmu, posebno za cepljenje trt in za dela v trtnici in matičnjaku.
Tečaj ima namen, da se mladeniči iz vinorodnih krajev praktično izuče v vseh potrebnih delih novega vinogradništva in da se na ta način usposobijo za praktične viničarje in trtničarje.
Učenci stoje v neposrednem nadzorstvu šolskega viničarja Antona Planinška, ki jih navaja pri praktičnih delih in jim daje tudi hrano. Po enkrat na teden jih poučuje strokovni učitelj Zdolšek.
Viničarski vajenci imajo brezplačno oskrbo in po 10 K mesečne nagrade.
Sadjarski tečaj.
V tem letu se je vpeljal na novo praktični sadjarski tečaj, v katerem se imajo vajenci usposobiti za najvažnejša spomladna dela pri sadnem drevju in v drevesnici.
Ta tečaj je trajal od 6. februarja do 15. maja.
Sprejeli so se sledeči prosilci:
Benigar France iz Trnovega na Notranjskem.
Gregorc Jože iz Podsmreke pri Dobrovi.
Hafner Ivan iz Smlednika pri Kranju.
Marinko Ivan iz Gor. Logatca.
Vidmar Ivan iz Šmarce pri Homcu.
Tečaj je dovršilo z dobrim uspehom vseh pet vajencev. Sadjarske vajence je navajal pri praktičnih delih šolski sadjar
Jožef Mrva r. Udeleževali so se razen tega tudi šolskega pouka o sadjarstvu skupno z letnimi učenci.
Potrebno oskrbo so imeli brezplačno in razen tega po 10 kron mesečne nagrade.
Živinorejski vajenci.
V šolskem letu 1912/13 se je sprejel v praktični živinorejski tečaj, ki je trajal v poletnem času od aprila do konca oktobra, edini prosilec:
Strgar Franc iz Žvabovega na Koroškem.
Živinorejski vajenci opravljajo potrebna dela v hlevu, v mlečni kleti in v svinjaku. Pri teh delih jih navajata opravnik in mlekar. Razen tega se poučujejo tudi v šoli.
Vajenci imajo brezplačno oskrbo in po 10 K nagrade na mesec,
Živinozdravstveni tečaj.
Od 18. novembra 1912 do 13, marca 1913 se je vršil na zavodu tečaj za prvo pomoč pri porodih in nezgodah živine, katerega je vodil dež. veterinar Franc Černe iz Ljubljane.
V tečaj je vstopilo 13 prosilcev, in sicer:
Babič Janez iz Lahinje pri Črnomlju.
Benda Franc iz Šmarčne pri Kamniku.
Česnik Lovro iz Klenka pri Postojni.
Gačnik Janez iz Boričevega pri Novemmestu.
Ješe Franc iz Sp. Dobrave pri Radovljici.
Kolenc Alojzij iz Mirne.
Miklič Jožef iz Brezovegadola pri Ambrusu.
Otoničar Anton iz Dol. Jezera pri Cerknici,
Prah Jožef iz Bučke na Dolenjskem.
Primožič Jožef iz Loma pri Tržiču.
Tavčar Ivan iz Novevasi pri Kranjskigori.
Trinkaus Ivan iz Št. Janža pri Radečah.
Župančič Franc iz Staregatrga pri Višnjigori.
Od teh sta izstopila med tečajem Kolenc in Otoničar, tako da je dovršilo tečaj 11 udeležencev.
Šole so imeli na dan po 4 ure, ostali čas je bil namenjen za praktično šolanje in učenje.
Poleg voditelja deželnega veterinarja Černeta so poučevali tudi ravnatelj Rohrman in strokovna učitelja Planinšek in Vedernjak.
Praktično šolanje se ni omejevalo samo na demonstracije v šolskem hlevu, ampak tudi na razne slučaje porodov in bolezni v bližnji okolici šole.
Tečaj je nadzoroval 22. januarja deželni odbornik gospod grof Anton Josip Barbo, sklepnega izpita se je udeležil deželnega glavarja namestnik gospod dr. Evgen Lampe.
Kmetijsko-nadaljevalni tečaj.
S šolskim letom 1912/13 se je vpeljal tudi kmetijsko-nadaljevalni tečaj za ukaželjne mladeniče iz bližnje okolice šole, ki so dovršili ponavljalno šolo. Sprejemali so se v starosti od 15. do 20. leta. Na ta način se je odprla pot do šole tudi tistim mladeničem iz bližnjih krajev, ki ne morejo vstopiti v kmetijsko šolo, ki bi se pa vendar radi ob zimskih nedeljah poučevali v svoji stroki.
Kmetijsko-nadaljevalni tečaj je trajal od novembra do konca marca, vsako nedeljo po 2 uri od 8. do 10. ure dopoldne.
Ta tečaj so obiskovali sledeči učenci:
Avsec Janez iz Smolenjevasi.
Dular Janez iz Cegelnice.
Hrovat Janez iz Irčevasi.
Jakše Ivan iz Ruperčvrha.
Jančar Ivan iz Potavrha.
Kukman Janez iz Cegelnice.
Matoh Franc iz Drske.
Medle Janez iz Jugorja.
Nagel Franc iz Smolenjevasi.
Štangelj Jožef iz Gotnevasi.
Vidic Jožef iz Smolenjevasi.
Zagorc Franc iz Smolenjevasi.
Zupančič Franc iz Dol. Laknic.
Žonta Jernej iz Potavrha.
V tečaj je bilo sprejetih sicer 25 učencev, ostalo je tečaju zvestih pa le naštetih 14 učencev. Od izstopivših so šli nekateri v Ameriko, nekateri so se šli učit obrtov, drugi so pa ostali doma zaradi premalega zanimanja in zaradi pomanjkanja uka-željnosti.
V kmetijsko-nadaljevalnem tečaju sta poučevala ravnatelj Rohrman in strokovni učitelj Zdolšek.
Pletarski tečaj.
V času od 13. do 18. januarja se je vršil na zavodu šestdnevni pletarski tečaj. Ta tečaj je bil namenjen učencem letne šole in drugega zimskega tečaja in je bil praktičen. Učenci so se praktično vežbali v pletenju košaric za razpošiljanje sadja, grozdja in jajc, v pletenju košev oprtnjakov, košaren za poljsko rabo, pletenih nosilnic za nošnjo gnoja v vinogradih itd.
Tečaj je vodil pletarski učitelj Franc Janež iz Dolskega.
Tečaj za kmetijsko zadružništvo.
Od 17. do 22. februarja se je priredil na šoli poseben šestdneven tečaj za kmetijsko zadružništvo. Tečaja so se udeležili učenci letne šole in učenci drugega zimskega tečaja. Tečaj je imel namen popolniti pouk v kmetijskem zadružništvu s tem, da so se učenci poučevali v zadružnem knjigovodstvu, v najvažnejših določilih zadružnega zakona kakor tudi o uredbi gospodarskih zadrug v obče in posebej na Kranjskem.
V tem tečaju sta poučevala zadružni asistent dr. Josip Podobnik iz Ljubljane in strokovni učitelj ing. Albert
V	e d e r n j a k. Pouka je bilo na dan po 6 ur.
Učni tečaji za praktične gospodarje in gospodinje.
Za odrasle in samostojne kmetovalce, za gospodinje in kmetska dekleta so se priredili posebni tečaji, ki so trajali po dva in več dni.
S	temi tečaji, ki se prirejajo prilično in tekom poletnega časa, se popolnuje tudi izobrazba učencev zimske šole, ker imajo v teh tečajih najlepšo priliko, da se praktično pouče v vseh tistih delih, katerih ni mogoče pozimi razkazovati in izvrševati.
Za kmetijske tečaje se kaže veliko zanimanje, in sicer zaraditega, ker se pri teh tečajih vse praktično razkazuje in imajo udeležniki priliko, poučiti se tudi o uredbi in o delovanju šole in o uredbi šolskega gospodarstva.
V šolskem letu 1912/13 so se priredili na šoli sledeči tečaji:
1. dvodnevni sadjarski tečaj od 24. do 25. februarja;
2. dvodnevni živinorejski in mlekarski tečaj od 26. do 27. februarja;
3. dvodnevni vinogradniški tečaj od 10. do 11. marca;
4. tridnevni kletarski tečaj od 12. do 13. marca;
5. tridnevni vrtnarski tečaj od 5. do 7. maja;
6. dvodnevni tečaj za pridelovanje krme od 26. do 27. maja;
7. dvodnevni gozdarski tečaj od 27. do 28. maja;
8. nedeljski perutninarski tečaj dne 8. junija;
9. dvodnevni čebelarski tečaj od 8. do 9. junija;
10. dvodnevni tečaj za zeleno cepljenje od 13. do 14. junija;
11. petdnevni tečaj za uporabo sadja od 9. do 13. septembra.
V teh tečajih so poučevali strokovni učitelji zavoda in sadjarski učitelj M, H u m e k iz Ljubljane.
Vsi tečaji so bili dobro obiskani in so šteli skupaj nad 300 udeležencev.
Učni pripomočki.
Najvažnejši učni pripomoček je šolska kmetija s svojimi nasadi in gospodarskimi napravami. V tem pogledu se je šola v zadnjih letih tako popolnila, da ima vse, kar potrebuje za uspešni in praktični pouk zimskih in letnih učencev. Šolsko gospodarstvo se peča z vsemi panogami, ki so važne za napredek kranjskega kmetijstva, in v takem obsegu, da je vsaka stroka dosti Specializirana. Zaraditega zadostuje šola popolnoma vsem potrebam, ki jih imajo glede praktičnega pouka naši živinorejski kakor tudi vinorodni kraji.
V učne svrhe ima šola tudi posebno poskuševališče, botanični vrt in trtni Sortiment.
Rastlinsko poskuševališče meri 5000 m2 in rabi za poskuse s pridelovanjem raznih krmskih rastlin in za poskuse z umetnimi gnojili.
Travniško poskuševališče meri 1000 m2 in rabi za poskuse z umetnimi gnojili.
Poskusi z umetnimi gnojili se delajo tudi zunaj na njivah pri posameznih rastlinah, in so uspehi teh poskusov, v kolikor so praktične vrednosti, navedeni v gospodarskem poročilu.
Botanični vrt se je napravil pred gradom, in sicer posebej za kmetijske rastline, za sadne rastline in za gozdne rastline.
Trtni Sortiment se	je	nasadil v	ta namen, da se
letni	učenci praktično poučujejo	o	lastnostih	posameznih trt.
Šola razpolaga dalje z različnimi zbirkami in drugimi potrebščinami, ki se rabijo pri šolskem pouku. Ti učni pripomočki so razvrščeni v dveh kabinetih in na prostornem hodniku pred učnima sobama. Po stenah učnih sob so razne slike iz kmetijstva.
V tem letu je dobila šola sledeča nova učila:
6	stenskih podob o konjskih	plemenih,	1 model pincgav-
ske	krave, 17 fotogramov za	živinorejo in 7 Žnidaršičevih
panjev.
Za pomnožitev učnih pripomočkov se je uredila na šoli stalna razstava orodja in strojev, ki se razkazujejo učencem in tistim gospodarjem, ki se hočejo poučevati o porabnosti in vrednosti posameznih strojev. Šola ima v tej zbirki poljedelske, mlekarske in sadjarske stroje.
Knjižnica.
Šolska knjižnica šteje koncem šolskega leta 1912/13 2129 zvezkov v vrednosti 7294 K 86 h. Prirastlo je 99 zvezkov v vrednosti 510 K 77 h.
Izleti učencev.
Z učenci so se napravili v preteklem letu sledeči izleti.
Veliki izlet na Gorenjsko in na Primorsko od 13. do 16. julija.
Na tem izletu so imeli učenci lepo priliko spoznavati različne krajevne in gospodarske razmere, kajti ogledali so si na tej poti razmere planinskega, kraškega in primorskega gospodarstva. V nedeljo dne 13. julija so se izletniki odpeljali z opoldanskim vlakom v Ljubljano, kjer so si ogledali v teku popoldneva gospodarstvo deželne prisilne delavnice na Kodelijevem pri Ljubljani. Izletnike je prav gostoljubno sprejel ravnatelj C. Dolenc in jim vse potrebno razkazal na vrtu, na polju in v hlevu, ki je poln lepe molzne živine rjavega šviškega plemena. Videli so tudi prostorno gnojišče z gnojnično jamo, zgrajeno po švicarskem načinu, V jutro 14. julija so se odpeljali na Gorenjsko, in sicer do Blejske Dobrave, kjer je izletnike pričakoval gorjanski župan g. J a n. V njegovi družbi so se podali čez divni Vintgar na planino O b r a n c o , kjer so si ogledali zadružni pašnik za mlado goved. Na povratku je razkazoval g. Jan izboljšane in prenovljene hleve v P o d h o m u. Iz Bleda so odšli izletniki v Boh. Bistrico, kjer so si navsezgodaj drugega jutra ogledali zlasti lege ondotnih rovt (predplanin) s številnimi seniki. Nato so se odpeljali čez Gorico v vinorodno kraško ozemlje do postaje Dulovlje-Skopo.
V	teku dneva so si ogledali nekaj značilnih kraških kmetij, vinogradov in kleti nekdanjih absolventov grmske šole in gospodinjsko šolo v Tomaju. Čez Dobravlje so šli v Š e -p u 1 j e na posestvo g. Turka, kjer so videli tudi posnemanja vredno napravo motornega mlina v zvezi z mlatilnico in žago, ki je last gg. Černeta in Turka. Nato so se odpeljali še v Žirje na posestvo g. Kocijana, kjer so ogledali ondotno živinorejo in poljedelske kulture. Povsod na Krasu so bili izletniki prav gostoljubno sprejeti. V sredo 16. julija so prišli čez Sežano v Trst, kjer so si ogledali sadni, zelenjadni in ribji trg in druge zanimivosti morskega mesta. Tudi tukaj jih je gostoljubno sprejela c. kr. kmetijska družba za tržaško okolico. Popoldne so si ogledali še obsežno državno trtnico in matičnjake v Tržiču, kjer jim je c. kr. vinarski nadzornik Zabavnik vse potrebno razkazal in jih nazadnje še pogostil. Tukaj so imeli priliko opazovati veliko razliko med kraškim svetom in med plodonosno furlansko ravnino, prepreženo z drevesnimi in trtnimi nasadi. Izletniki so se vračali še isti dan v Ljubljano, kjer so se razšli v prijetni zavesti, da so videli mnogo poučnega in polni hvaležnosti, da so bili povsod tako gostoljubno sprejeti. Bodi tudi na tem mestu izrečena še enkrat vsem iskrena zahvala, v prvi
vrsti pa veleslavnemu deželnemu odboru, ki je pripomogel do tega izleta.
Majnikov izlet se je napravil z letnimi učenci v Toplice v spremstvu pis. adjunkta Lapajneta.
Dne 15. junija so napravili učenci v spremstvu ravnatelja izlet v Mirno in Št. Lovrenc. V Mirni so obiskali grob svojega pokojnega učitelja Planinška pri Sv. Heleni in položili nanj venec. Nazaj grede so si ogledali v Št. Lovrencu ondotno pitališče.
Krajši izleti so se napravili v okolico, kjer so se učenci poučevali o kmetijskih razmerah novomeškega kraja.
Koncem tečaja so ogledali učenci II. zimskega tečaja in letne šole v spremstvu ravnatelja kataster pri c. kr. davčnem uradu in zemljiško knjigo pri c. kr. okrajni sodniji v Novemmestu, učenci letne šole pa v spremstvu strokovnega učitelja Zdolška m e r o s o d n i urad v Novemmestu.
Gasilski kor.
Da se učenci priuče gasilstvu, se je ustanovil na šoli tudi gasilski kor, ki šteje po 20 učencev in 1 voditelja. Gasilski kor je podrejen pri svojih nastopih poveljništvu gasilskega društva v Kandiji.
Nadzorovanje šole.
Deželni glavar dr. Iv an šusteršič je nadzoroval šolo dne 1. aprila.
Poročevalec šole, deželni odbornik grof Anton Josip B a r b o , je nadzoroval šolo 22. januarja, 22. in 27. marca in
3.	julija.
Obiski.
V	šolskem letu 1912/13 so si ogledali šolo razni obiskovalci, med katerimi je posebej omeniti:
Državnega in deželnega poslanca prof. Ev g. Jarca, državnega in deželnega poslanca župnika J. Hladnika, deželnega odbornika dr. V. P e g a n a , vseučiliškega profesorja Ravela Gounarda iz Lyona na Francoskem, c. kr. živinorejskega nadzornika v poljedelskem ministrstvu Josipa Posavca, kmetijskega nadzornika Ljubomira Stjepano-v i č a v Tuzli v Bosni, ravnatelja kmetijske šole v Gorici Anton Štrekeljna, popotnega učitelja Emila M a r s i c h a iz Kopra v Istri in gojenke gospodinjske šole v R e p n j a h.
Poučno potovanje učiteljstva.
Ravnatelj R o h r m a n je potoval meseca avgusta tri tedne po Nemškem. Ogledal si je na tej poti novo pašništvo na Saksonskem, in sicer v Riickersdorfu, Diirrhennersdorfu, Niederrottenhainu in Birkenhainu, potem pašništvo in prašičjo-rejo po Severni Nemčiji, prašičjerejska zavoda v Neukirchenu v Altmarki in v Friedrichswertu v Thüringu, vrtnarstvo tvrdke J. C. Schmidt v Erfurtu, gospodarske razmere in uredbo kme-tijsko-nadaljevalnih tečajev na Hessenskem, vinske pokrajine ob Renu, sloveči vinski kraj Deidesheim, velika prašičja pita-lišča v Neu-Ulmu. Potoma je obiskoval tudi razne kmetijske zavode, in sicer kmetijsko akademijo v Tetschen-Liebwerdu, kmetijsko šolo v Češki-Lipi, mlekarsko in gospodinjsko šolo v Friedlandu, kmetijski institut visoke šole v Halle, kmetijski institut visoke šole v Giessenu in gospodinjsko šolo v Haagu na Bavarskem.
Strokovni učitelj Zdolšek je napravil troje poučnih potovanj, in sicer prvo na Hrvaško in Štajersko, drugo na Štajersko in Tirolsko in tretje v Klosterneuburg k ondotni sadni razstavi, prirejeni po avstrijskem in pomologičnem društvu. Na prvem potovanju meseca avgusta si je ogledal vinogradniške razmere v zagrebški okolici in v Šestinah na posestvu grofa Kulmerja, potem v Božjakovem, v Skalniku in Križevcih, na Štajerskem pa v Halozah in Slovenskih Goricah. Ogleda) si je pri tej priliki tudi viničarski šoli v Gor. Radgoni in v Silberbergu pri Lipnici in vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Na drugem potovanju meseca septembra se je pridružil izletu avstrijskega sadjarskega in pomologič-nega društva in si ogledal sadjarske razmere na severovzhodnem Štajerskem, šolo v Grottenhofu, sadne nasade in sadno trgovino v Bolcanu in svetovnoznane nasade belega zimskega kalvila v meranski okolici, dalje kmetijsko šolo v St. Michele in sadjarske in vinarske razmere v laškem delu južne Tirolske in okrog Gardskega jezera.
Pisarniško delo.
Pisarniške posle vodi pisarniški adjunkt Lapajne pod nadzorstvom ravnatelja.
Kot strojepiska je poslovala Marija N i e f e r g a 11 iz Kandije.
Opravilni zapisnik izkazuje v tem letu 4251 številk proti 3839 1. 1912.
Blagajnična knjiga šteje 1939 številk proti 1869 1. 1912.
Šolsko gospodinjstvo.
Šolsko gospodinjstvo je oskrbovala do konca zimskega tečaja 1912/13 šolska kuharica Jožefa Vrisk, ki se je morala vsled svoje bolehnosti odpovedati nadaljni službi. Veleslavni deželni odbor ji je podelil potrebno preskrbnino za starost.
S 1. aprilom se je sprejela v službo Ana Blažič iz Šmihela, ki pa vsled svoje starosti ni zmogla potrebnega dela šolske kuharice, tako da se je od 1. avgusta naprej nastavila na to mesto dosedanja šolska dekla Marija Zupančič, ki opravlja šolsko gospodinjstvo pod vodstvom in s pomočjo ravnateljeve soproge, ki je tudi prej že nadzorovala šolsko kuhinjo.
Šolski kuharici pomagata v zimskem tečaju dve dekli, ker je ena dekla potrebna zaradi večje peke. V poletnem tečaju pa izhaja z eno samo deklo.
Šolsko perilo oskrbuje posebna perica.
Hišna opravila.
Vsa hišna dela v šolskih prostorih je opravljal hišnik Jožef Bartel j.
Šolske stavbe.
V	šolskem letu 1912/13 so se izvršile razne poprave in izboljšave na šolskem poslopju. V podstrešju se je napravil hodnik in zvišali so se dimniki čez streho. Nadomestile so se strešne line in slabi Žlebniki. Preslikalo se je vežo, šolski hodnik, pisarno in obe jedilnici. Prenovljeno je po 27 letih tudi lice šolskega gradu. Prebarvala so se tudi vsa zimska in poletna okna na vnanji strani gradu.
Šolski inventar.
Šolski inventar se je popolnil v tem letu z nakupom postelj in posteljne oprave za učence (2 železna posteljnaka, 3 žimnice,
3 slamnice, 3 odeje) in 1 mizo; kupili sta se 2 hrastovi kadi za kiselno, 1 decimalna tehtnica za jedilno shrambo in razno manjše kuhinjsko orodje.
Za gasilski kor se je nabavilo potrebno gasilsko orodje, in sicer 1 brizgalno-snemalko sestave »Triumf« s potrebnimi cevmi (140 m), 1 dvostroko lestev, 2 strešni lestvi, 2 mačka in uniformo za 20 oseb z vso potrebno gasilsko opravo za
4 plezalce in 16 brizgalcev.
Uredba šole.
Kranjska kmetijska šola na Grmu ima namen, da se mladeniči, ki so dovršili ljudsko šolo, v najkrajši dobi in z najmanjšimi' stroški primerno izobrazijo za kmečki poklic in da se s prirejanjem praktičnih tečajev vpliva na povzdigo kmetijstva v deželi. V ta namen ima šola na razpolago obsežno gospodarstvo, ki se peča z vsemi panogami kranjskega kmetijstva.
Šola obstoji iz dveh oddelkov, namreč iz zimske šole in letne šole.
Zimska šola.
Zimska šola ima namen, podati v najkrajšem času tisto strokovno izobrazbo, ki je dandanes kmetovalcem neob-hodno potrebna.
S to šolo naj se učenci usposobijo za uspešno kmetovanje po živinorejskih in poljedelskih krajih kranjske dežele.
Pouk v zimski šoli obsega dva zimska tečaja po pet mesecev, skupaj deset mesecev, ki se pričneta vsako leto z mesecem novembrom in trajata do konca marca.
Letna šola.
Letna šola ima namen, poučevati učence predvsem v vinogradništvu, kletarstvu, sadjarstvu in uporabi sadja, in traja zaradi potrebnega praktičnega pouka celo leto.
S	to šolo naj se učenci usposobijo za gospodarstvo po vinorodnih krajih kranjske dežele. Zimski tečaj v tej šoli traja od novembra do konca marca, skupaj pet mesecev, poletni tečaj od aprila do konca oktobra z enomesečnimi počitnicami meseca julija, skupaj torej šest mesecev, tako da traja cel letni tečaj 11 mesecev.
Učenci letne šole, ki se želijo bolj temeljito izobraziti v živinoreji, mlekarstvu, travništvu in drugih pomožnih vedah, lahko vstopijo po končani letni šoli v drugi tečaj zimske šole, tako da dovrše popolni kmetijski pouk v zavodu v poldrugem letu.
Prvi zimski tečaj v obeh šolah rabi predvsem za pouk v splošno izobraževalnih in utemeljevalnih predmetih.
Drugi letni, oziroma zimski tečaj obeh šol pa rabi predvsem kmetijsko-strokovnemu pouku.
Sprejem v šolo.
Prosilci za obisk zimske in letne šole morajo biti najmanj 16 let stari; le ako so telesno močno razviti, se sprejemajo tudi v starosti 15 let. Kdor je dovršil 25. leto, se ne sprejme več v šolo.
Učenci se sprejemajo s pričetkom zimskega tečaja. Prošnja za sprejem, ki jo je predložiti ravnateljstvu šole do 15. septembra, je kolka prosta.
Prošnji je priložiti:
1. rojstni list,
2. zadnje šolsko izpričevalo,
3. zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti,
4. izjavo staršev, oziroma varuha, s katero se zavezujejo plačevati stroške šolanja,
5. izpričevalo o lepem vedenju.
Prosilci, ki se morejo izkazati s tistim znanjem, ki ga daje prvi tečaj zimske, oziroma letne šole, se lahko sprejmejo v dru£i tečaj zimske, oziroma letne šole.
Prosilci, ki niso kmečkih staršev ali ki se niso prej pečali s kmetijstvom, se morajo izkazati z najmanj šestmesečno prakso, ki se lahko tudi dovoli na šolskem posestvu.
Prosta mesta za učence.
Za sinove kranjskih posestnikov je ustanovljenih 50 prostih mest na zavodu.
Prošnje za prosta mesta, ki jih razpisuje deželni odbor, je vposlati obenem s prošnjo za sprejem v šolo do 15. septembra.
Plačuj oči učenci.
Plačujoči učenci zimske šole plačujejo za hrano in stanovanje za vsak tečaj 150 K, plačujoči učenci letne šole pa 300 K za celo leto. Za pranje životnega in posteljnega perila plačujejo po 2 K na mesec. Šolnina znaša po 40 K na leto in se plačuje v dveh polletnih obrokih po 20 K. V ozira vrednih slučajih se lahko šolnine oproste. Plačujoči učenci, ki dovrše s posebnim dovoljenjem deželnega odbora zimsko ali letno šolo v enem samem tečaju, in učenci iz drugih kronovin plačujejo šolnine 80 K.
Šolsko leto, učni jezik in pouk.
Šolsko leto prične vsako leto 3. novembra in se konča v zimski šoli z 31. marcem, v letni šoli pa z 31. oktobrom.
Letna šola ima zimski in letni tečaj. Zimski tečaj traja od novembra do koncem marca, letni pa od aprila do koncem oktobra.
O Božiču imajo učenci 10 dni počitnic, o Veliki noči imajo učenci letnega tečaja 6 dni in o poletju od 1. do 31. julija počitnice.
Ob koncu zimskega tečaja dobijo učenci izpise o klasifikaciji.
Poročilo kmetijske Sole na Grmu.	2
Učni jezik je slovenski. Natančnejša razdelitev učnih ur je razvidna iz učnega reda.
Pouk v posameznih predmetih ima biti kolikor mogoče nazoren in lahko umljiv. Med poukom je staviti na učence primerna vprašanja, da se jih vzdržuje pri večji pazljivosti, in se ima učna tvarina tudi redno ponavljati. Da je pouk bolj nazoren, se podpira z razkazovanjem.
Pouk je praktično-teoretičen. Za pouk v šoli je določenih 24 do 39 ur na teden ali na dan 4 do 5 ur. Pri pouku v šoli se gleda na to, da učenci predavano učno tvarino prav umevajo in da si jo prisvoje, kolikor mogoče v šoli. Učno osobje se ima o tem prepričati s ponavljanjem in izpraševanjem.
Praktični pouk se prične redno po šolskem pouku. V izrednih slučajih se šolski pouk lahko skrajša v korist praktičnemu pouku.
Za teoretični pouk so nastavljeni redni in pomožni učitelji.
Praktični pouk se vrši po navodilih strokovnih učiteljev, nadzorujejo ga pa gospodarski uslužbenci, oziroma praktikanti.
Učni načrt za zimsko šolo.
Učni red za zimsko šolo obsega sledeče predmete:
\ C 1 v •	1	I	•	1	Ure	na	teden	Skupaj
a) bplosno izobraževalni pred- i. tečaj h. tečaj v obeh tečajih meti:
Verouk 		1	1	48
Spisje		4	—'	96
Računstvo	 Geometrija, zemljemerstvo in ri-	4	1	120
sanje 		3	1	96
Utemeljevalni predmeti:			
Fizika		2			48
Kemija		3	1	96
Prirodopis		3	1	96
Strokovni predmeti:			
Živinoreja		2	4	144
Mlekarstvo		—	3	72
Poljedelstvo		2	3	12Ü
Travništvo in planšarstvo	—	3	72
Sadjarstvo		3	2	120
Vrtnarstvo				2	48
Gozdarstvo		—	2	48
Kmetijsko gospodarstvo . . .	1	2	72
Živinozdravilstvo			2	48
Odnos . .	28	28		
r'
Prenos . . Pomožni predmeti: Kmetijsko knjigovodstvo . . . Kmetijsko zadružništvo , . . Kmetijsko kupčijstvo . . . . Kmetijsko zakonodajstvo . . .	Ure m I. tečaj 28	t teden II. tečaj v 28 2 1 1 1	Skupaj obeh tečajih 48 24 24 24
	28	33	—
Neobligatni predmeti: Nemščina		2	2	96
Petje		1	1	48
	31	36	—
Učni načrt za letno šolo.			
Učni red za letno šolo obsega	sledeče predmete		
Splošno izobraževalni predmeti: Verouk 		1	1	48
Spisje		4	—	96
Računstvo		4	1	120
Geometrija, zemljemerstvo in risanje 		3	1	96
Utemeljevalni predmeti: Fizika		2		48
Kemija		3	1	96
Prirodopis		3	1	96
Strokovni predmeti: Vinarstvo 		2	4	144
Kletarstvo 		2	2	96
Sadjarstvo		3	2	120
Uporaba sadja		1	1	48
Vrtnarstvo			2	48
Živinoreja		2	1	72
Poljedelstvo		2	1	72
Kmetijsko gospodarstvo	1	1	48
Čebeloreja		■ —	1	24
Pomožni predmeti: Kmetijsko knjigovodstvo . . .			2	48
	32	22		
Neobligatni predmeti: Nemščina		2	2	96
Petje		1	1	48
35	25
Učna tvarina.
1. Verouk.
Verouk s posebnim ozirom na nauke o nravnosti in o dolžnostih. Izpolnjevanje dolžnosti proti Bogu, vladarju, državi, rodbini, proti bližnjemu in samemu sebi.
2. Spisje.
Vaje v pravilnem čitanju z izpraševanjem vsebine. Pravopisna pravila. Vaje v sestavljanju spisov, važnih za kmetovalca. Računi, pisma in javne listine. Navodila, kako je oddajati pisma, denar in blago na pošti in železnici z uporabo dotičnih tiskovin.
3.	Računstvo.
Vaje v štirih temeljnih računih s celimi številkami, z dese-tinskimi in navadnimi ulomki. Naloge iz kmetijskega življenja. Številjenje na pamet. Metrična mera in teža. Razmerni, odstotni in obrestni računi.
4.	Geometrija, zemljemerstvo in risanje.
Nauk o črtah, kotih, trikotnikih, četverokotnikih, mnogo-kotnikih in o krogu. Izračunanje obsega in ploščevine. Nauk o telesih. Izračunanje površine in telesnine.
Vaje v geometrijskem risanju ravnočrtnih podob s pomočjo risalnega orodja.
Zaznamovanje in merjenje črt in zemljišč. Razčrtovanje zemljišč. Niveliranje. Vaje v risanju zemljišč, orodja in stavbnih načrtov.
5. Fizika.
Splošne lastnosti teles. Specifična in nasebna teža. Nauk
o	toploti. Mehanika. Enostavni in sestavljeni stroji. Najvažnejše o magnetizmu in o elektriki. Vremenoslovje in napoved vremena.
6. Kemija.
Popis tistih prvin in neorganskih in organskih spojin, ki so važne za umevanje strokovnega pouka. Sestava zemlje, gnoja, rastlin in živali. Sestava mleka in mlečnih izdelkov, grozdja, mošta, vina in sadnih izdelkov. Praktične vaje v določevanju sladkorja in kisline v moštu, alkohola v vinu, tolšč v mleku, maslu in siru.
7.	Prirodopis.
Najvažnejše rudnine in hribine, ki sestavljajo zemljo.
Vnanji in notranji deli rastline. Rastlinsko življenje. Najvažnejše rastlinske družine s popisom kmetijstvu koristnih in škodljivih rastlin in plevela. Rastlinske bolezni.
Razdelitev in popis živali s posebnim ozirom na živali, ki so kmetijstvu koristne in škodljive.
8.	Poljedelstvo.
Lastnosti zemlje. Razne vrste zemlje. Praktično presojanje zemlje.
Nauk o gnojenju. Rastlinska hranitba in redilne snovi. Naprava in poraba domačih gnojil. Najvažnejša umetna gnojila. Gnojilni poskusi. Izračunanje gnojilnih uspehov.
Obdelovanje zemlje in poljedelsko orodje. Setev in oskrbovanje rastlin. Najvažnejše bolezni in škodljivci. Spravljanje pridelkov.	\
Najvažnejše kmetijske rastline s posebnim ozirom na pridelovanje in na rastline, ki se pridelujejo na šolskih njivah.
9.	Travništvo in planšarstvo.
Obdelovanje travnikov. Sestava ruše. Gnojenje in oskrbovanje travnikov. Osuševanje in namakanje travnikov. Naprava novih travnikov. Zboljšanje starih travnikov.
Obdelovanje pašnikov s posebnim ozirom na planinske pašnike. Zboljšanje planšarstva. (Pouk v planšarstvu se popol-nuje s potovalnim tečajem na gorenjskih planinah.)
10.	Vinogradništvo.
Popis trte. Razmnožitev trte. Vzgoja v trtnici. Najvažnejše ameriške trte in njih križanke. Vzgoja trt v vinogradu. Naprava novih vinogradov. Obdelovanje novih nasadov v prvih letih. Poznejše obdelovanje in gnojenje vinogradov. Trtni škodljivci in trtne bolezni. Opis raznih trtnih vrst s posebnim ozirom na vrste, ki se priporočajo v deželi. Pridelovanje namiznega grozdja.
11.	Kletarstvo.
1	rgatev in naprava mošta. Pravilna naprava belih in rdečih vin in črnine. Ravnanje z mladim vinom. Kipelna in vinska klet. Vinska posoda. Pretakanje, zalivanje in mešanje vina. Čiščenje in filtriranje vina. Napake in bolezni vina. Buteljska vina, sladka in desertna vina. Poraba tropin in drožij. Presojanje vin.
12.	Sadjarstvo.
Popis sadnih rastlin. Najvažnejša sadna plemena in njih pomnoževanje. Popis najvažnejših sadnih vrst s posebnim ozirom na domače vrste. Drevesnica. Cepljenje.
Naprava sadnih vrtov. Saditev, nadaljno vzgojevanje in oskrbovanje sadnega drevja. Gnojenje. Ravnanje z opešanim drevjem. Vzgoja umetnih oblik. Škodljivci in bolezni sadnega drevja.
13.	Uporaba sadja.
Obiranje. Shranitev in razpošiljanje sadja. Sušenje. Naprava sadnih konserv, sadnega vina, sadnega očeta in sadnega žganja.
14. Vrtnarstvo.
Naprava vrta. Vrtnarsko orodje. Obdelovanje in gnojenje vrta. Setev. Gorke lehe. Oskrbovanje, Škodljivci in bolezni zelenjadnih rastlin. Spravljanje in shranitev zelenjave čez zimo. Najvažnejše zelenjadne rastline s posebnim ozirom na vrste, ki se pridelujejo na šolskem vrtu. Naprava zelenjadnih konserv.
15. Živinoreja.
Temeljna načela reje z ozirom na praktične potrebe. Krmljenje živine. Nakup močnih krmil. Preračuni o porabi krme. Oskrbovanje živine. Naprava hlevov.
Reja goveje živine s posebnim ozirom na mlekarstvo. Popis govejih plemen, ki so razširjena v deželi. Odbiranje ple-mene živine. Krmljenje, oskrbovanje in raba goveje živine. Praktične vaje v presojanju živine, v merjenju in tehtanju živine. Kontrolna molža in kontrolno krmljenje. Prašičjareja. Konjereja. Perutninarstvo.
16. Mlekarstvo.
Nastajanje in dobivanje mleka. Množina in kakovost mleka. Lastnosti in sestava mleka. Napake mleka. Preiskovanje mleka. Prodaja svežega mleka. Posnemanje in izdelovanje masla. Napake masla in presojanje masla. Izdelovanje sira. Ravnanje z mehkim in trdim sirom v kipelni in sirni kleti. Napake sira.
17.	Živinozdravilstvo.
Vnanji in notranji deli živalskega telesa. Določevanje starosti. Pomoč pri porodih. Najbolj nevarne bolezni domače živine. Postavne napake. Živinska kupčija,
18. Čebelarstvo.
Narava čebele. Oskrbovanje čebel. Sovražniki in bolezni čebel. Čebelarjenje v navadnih panjih in panjih s premakljivimi satniki. Uporaba medu in voska.
19. Gozdarstvo.
Najvažnejše vrste gozdnega drevja. Pomlajevanje gozda. Oskrbovanje gozdov. Uporaba gozdnili pridelkov. Gozdno varstvo.
20. Kmetijsko gospodarstvo.
Gospodarsko premoženje, Uredba gospodarstva. Kmetijske cenitve in gospodarski preračuni.
21. Kmetijsko knjigovodstvo.
Važnost knjigovodstva. Razdelitev knjigovodstva. Popis premoženja. Tekoči računi z denarjem in s pridelki. Računski sklep. Proračuni. Praktična uporaba knjigovodstva. Upeljavanje v knjigovodstvo šolskega gospodarstva. Knjigovodstvo gospodarskih zadrug.
22. Kmetijsko zadružništvo.
Namen in važnost zadružništva. Različne vrste denarnih in kmetijskih zadrug, njih uredba in poslovanje.
23.	Kmetijsko kupčijstvo.
Nakupovanje gospodarskih potrebščin (strojev, semen, gnojil, krmil itd.). Trgovski predpisi, običaji in odnošaji. Način dobave in nakupa. Način plačevanja in izravnava. Prodajanje kmetijskih pridelkov. Priprava blaga za prodajo. Način prodaje in oddaje. Prevažanje blaga in colnina.
24.	Kmetijsko zakonodajstvo.
Najvažnejše o ustavi in upravi avstro-ogrske države. Najvažnejši zakoni in naredbe s posebnim ozirom na zemljiško knjigo, občinski red, poselski red itd.
Neobligatni predmeti.
Nemščina.
Vaje v čitanju, pisanju in govorjenju.
Petje.
Vaje v četveroglasnem petju.
Kmetijski razgovori.
Vaje učencev v prostem govoru pod nadzorstvom strokovnih učiteljev v prostih večernih urah.
Praktični pouk.
Na praktično šolanje učencev se polaga glavno važnost, zato se šolski pouk naslanja na praktična dela v gospodarstvu.
Praktični pouk obsega praktično razkazovanje, praktične vaje in praktična dela v šolskem gospodarstvu.
S	praktičnim razkazovanjem se podpira šolski pouk v utemeljevalnih in strokovnih predmetih, s praktičnimi vajami in s praktičnim delom se imajo učenci izvežbati v vseh tistih delih, za katera je treba vaje in spretnosti.
Praktična dela, ki jih opravljajo učenci pri posameznih panogah, so pred vsem sledeča:
1. V poljedelstvu. Vaje v rabi poljedelskega orodja. Ravnanje s hlevskim gnojem, gnojnico in kompostom. Gnojenje z umetnimi gnojili in prirejanje gnojilnih poskusov. Odbiranje in pripravljanje semena. Setev in oskrbovanje rastlin. Mlatev in čiščenje žita. Shranitev pridelkov in ravnanje z njimi.
2. V travništvu. Gnojenje travnikov. Vlačenje travnikov. Košnja in spravljanje sena s stroji. Naprava novih travnikov s setvijo in zboljšanje opešanih travnikov,
3. V vinogradništvu, a) V t r t n i c i : Cepljenje trt. Siljenje cepljenih trt v silnici. Vlaganje cepljenk in ključev v trtnico. Škropljenje in okopavanje trtnice. Izkopavanje, sortiranje in zavijanje trt za razpošiljatev. Oskrbovanje matičnjaka. b) V vinogradu:	Razčrtavanje	in saditev vinograda. Obrezo-
vanje trte. Špičenje in kolitev. Vez v vinogradu. Okopavanje in gnojenje vinograda. Podbiranje in skrajševanje mladja. Žve-planje in škropljenje. Zatiranje škodljivcev. Trgatev. Sortiranje in razpošiljanje namiznega grozdja.
4. V kletarstvu. Ravnanje z moštom za napravo belega in rdečega vina. Pretakanje, čiščenje in filtriranje vina. čiščenje posode. Ravnanje s kletarskimi stroji. Naprava buteljskih vin. Kuhanje žganja.
5. V sadjarstvu. Setev peškov. Pikiranje divjakov. Saditev divjakov v drevesnico. Oskrbovanje drevesnice. Cepljenje. Pin-ciranje. Vzgojevanje krone. Izkopavanje drevja v drevesnici in
razpošiljanje. Vzgojevanje pritličnega drevja. Saditev drevja na stalno mesto. Oskrbovanje dreves (snaženje, izredčevanje krone, mazanje debel). Pokončevanje škodljivcev.
6. Pri uporabi sadja. Obiranje sadja. Sortiranje in razpošiljanje sadja; Sušenje sadja. Naprava sadne mozge, marmelad in drugih konserv. Naprava sadjevca in žganja,
7. Pri vrtnarstvu. Naprava vrtnih leh. Naprava in oskrbovanje gorkih leh. Setev in saditev različne zelenjave. Oskrbovanje in spravljanje zelenjadnih rastlin. Izdelovanje zelenjadnih konserv (sušenje, kisanje, steriliziranje, vlaganje v ocet in slano vodo itd.)
8. V živinoreji. Presojanje, merjenje in tehtanje živine. Priprava krme in pokladanje. Napajanje živine. Paša živine. Snaženje živine. Molža. Vprezanje delavne živine. Odmerjenje prašičje klaje.
9. V mlekarstvu. Ravnanje z mlekom. Posnemanje s stroji. Izdelovanje presnega masla. Razpošiljanje masla. Izdelovanje mehkega in trdega sira. Ravnanje s sirom.
10. V čebelarstvu. Oskrbovanje čebel v raznih panjih. Spravljanje rojev. Pitanje čebel. Prezimovanje čebel. Dobava medu in voska.
11. V splošnem gospodarstvu. Spravljanje orodja in vozov in vzdrževanje reda in snage v gospodarskih prostorih. Popravljanje ročnega orodja. Pletenje košev. Naprava sadnih zabojčkov. Vaje v kolarskih in sodarskih delih. Praktični pouk v najbolj potrebnih kovaških in sedlarskih delih. Vaje v nad-ziravanju delavcev.
Gospodarski praktikanti in vajenci.
V	šolo se sprejemajo tudi gospodarski praktikanti, in sicer s tem namenom, da se izvežbajo kolikor mogoče temeljito za praktični poklic.
Za praktikante se sprejemajo učenci, ki so dovršili zimsko, oziroma letno šolo s prav dobrim uspehom, in ki se želijo izpopolniti v praktičnem oskrbovanju gospodarstva.
Praktikanti imajo brezplačno stanovanje in hrano, imajo pri nadzorstvu učencev sodelovati in dobodo primerne nagrade.
Šola sprejema v praktični pouk tudi živinorejske, viničarske in vrtnarske vajence.
Kmetijski tečaji.
Na šoli se prirejajo daljši in krajši tečaji s tem namenom, da se spopolnuje praktična sposobnost učencev, ki obiskujejo zimsko šolo, in da se daje prilika gospodarjem, mladeničem in kmečkim dekletom, poučevati se o napredku posameznih kmetijskih panog,
Razen tega prireja šola potovalne tečaje in popotni pouk.
Šola prireja med letom sledeče tečaje:
1. Tečaj za kmetijsko zadružništvo; traja 6 dni v mesecu januarju.
2. Živinorejski in mlekarski tečaj za gospodarje in gospodinje; traja 2 dni meseca februarja.
3. Vinarski tečaj s poukom o spomladnih delih, o obrezovanju in cepljenju trt; traja 2 dni meseca februarja, oziroma marca.
4. Kletarski tečaj za vinogradnike in gostilničarje; traja 3 dni meseca marca.
5. Sadjarski tečaj s poukom o obrezovanju in saditvi drevja; traja 2 dni meseca marca.
6. Perutninarski tečaj za gospodinje in kmečka dekleta; traja 2 nedelji meseca maja.
7. Tečaj za pridelovanje zelenjave za go-gospodinje in dekleta; traja 3 dni meseca maja.
8. Tečaj za pridelovanje krme; traja 2 dni meseca maja.
9.	Čebelarski	tečaj;	traja 2	dni meseca junija.
10.	Gozdarski	tečaj;	traja 2	dni meseca junija.
11. Vinogradniški tečaj s poukom v poletnih delih, v zelenem cepljenju in o trtnih škodljivcih; traja 2 dni meseca junija.
12.	K m e t i j s k i	t e č a j za	ljudske	učitelje; traja 12 dni.
13.	Tečaj za uporabo	sadja; traja 6 dni meseca
septembra.
14. Tečaj za pletenje košev; traja za učence
6	dni meseca decembra.
Razen tega se prirejajo tudi potovalni tečaji, in sicer:
1. Potovalni tečaj za planšarstvo; ta tečaj se prireja za učence iz planinskih krajev in traja 3 dni meseca avgusta.
2. Potovalni tečaj za kletarstvo v Vipavi; traja 2 dni meseca februarja.
3. Potovalni tečaj za kletarstvo v Beli-krajini; traja 2 dni meseca februarja.
Učni pripomočki.
Pri praktičnem pouku rabi kot najvažnejši učni pripomoček šolska kmetija s sledičimi zemljišči in gospodarskimi napravami:
1. Njive, obdelane z najvažnejšimi kmetijskimi pridelki in krmskimi rastlinami in z gnojilnimi poskusi.
2. Naravni in zasejani travniki s poskuševališčem za umetna gnojila.
3. Pašnik za mlado goved.
4. Rastlinsko poskuševališče za pridelovanje krme, za preskušanje novih rastlinskih vrst in umetnih gnojil.
5. Vinograda v Trški gori in Cerovcih z najvažnejšimi vrstami trt in z gnojilnimi poskusi.
6. Trtnica z matičnjakom in silnico za stratificiranje trt.
7. Sortiment najvažnejših trtnih vrst in ameriških podlag.
8. Kipelna in vinska klet z navadnimi in buteljskimi vini, potrebnimi kletarskimi stroji in s kotlom za kuho žganja.
9. Drevesnica in sejalnica za vzgojevanje visokega in pritličnega drevja.
10. Nasadi špalirnega drevja.
11. Sadni vrtovi.
12. Sadna klet.
13. Sadna kuhinja.
14. Sadna sušilnica.
15. Zelenjadni vrt s cvetličnjakom, silnico in gorkimi lehami.
16. Botanični vrt za kmetijske, sadne in gozdne rastline.
17. Gozda v Podljubnem in na Vrhovskem.
18. Nasadi vrbja.
19. Goveji hlev z murbodenskim in montavonskim plemenom.
20. Krmilnica z raznimi stroji.
21. Mlečna klet s stroji za posnemanje mleka in izdelovanje masla.
22. Dve sirni kleti za izdelovanje mehkega in trdega sira.
23. Svinjaki s požlahtnjenimi prašiči.
24. Konjski hlev.
25. Kurniki z laškimi in sulmtalskimi kokoši.
26. Čebelnjak z navadnimi in dzierzonovanimi panji.
27. Skedenj in kolarnica s potrebnimi stroji za kmetijstvo.
V	šolskih prostorih in kabinetih razpolaga šola z različnimi zbirkami (rastlinski in živalski modeli, zbirke semenj, gnojil, krmil, zbirke kemikalij, fizikalnih aparatov in aparatov za preiskovanje kmetijskih pridelkov).
Šola ima tudi obsežno knjižnico z deli in spisi kmetijske, naravoslovne in splošno izobraževalne vsebine.
Poučni izleti.
Za popolnitev šolskega pouka se delajo z učenci izleti v bližnjo okolico in na oddaljena gospodarstva. Izleti se napravljajo v spremstvu dotičnih strokovnih učiteljev in po načrtu, ki se sestavi pri učiteljski konferenci, O izletih imajo učenci spisati poročila.
Spričevala.
Učenci zimske šole dobijo po dovršenem drugem tečaju, učenci letne šole pa po dovršenem letnem tečaju, oziroma če so obiskovali tudi drugi zimski tečaj — koncem tega tečaja, odhodna spričevala, v katerih so zaznamovani redi za vedenje, za pridnost v šoli in pri praktičnem delu, za praktično sposobnost in za napredek v posameznih učnih predmetih,
Koncem leta se vršijo glavni izpiti, pri katerih se izprašujejo učenci iz cele učne tvarine in pri katerih se polaga posebna vrednost na praktično usposobljenost učencev.
Ako izstopi učenec pred koncem šolskega leta, izgubi pravico do odhodnega spričevala in dobi potrdilo le o tem, koliko časa je bil v zavodu.
Na zavodu veljajo naslednji redi:
A. za vedenje: popolnoma primerno, primerno, manj primerno;
B. za pridnost: prav priden, priden, manj priden;
C. za praktično sposobnost:	prav	sposoben, sposoben,
manj sposoben;
D. za napredek v učnih predmetih: prav dobro, dobro, zadostno, nezadostno.
Hišni in šolski red.
Natančnejša določila o pouku in praktičnem delu, o dnevnem redu in o dolžnostih učencev se nahajajo v hišnem in šolskem redu.
B.	Gospodinjska šola v Šmihelu.
V zvezi s tukajšnjo šolo stoji gospodinjska šola v zavodu Ubogih šolskih sester »de Notre Dame« v Šmihelu, ki se vodi sporazumno z ravnateljstvom šole na Grmu in na kateri delujejo tudi strokovne moči iz Grma.
Šoli načeluje poseben kuratorij, ki je bil 1912/13 sestavljen iz predsednika župnika Štefana Trškana, deželnega poslanca in župana J. Zurca in ravnatelja V. R o h r m a n a.
Šolske vesti.
Šolsko leto 1912/13 se je pričelo dne 5. oktobra s sv. mašo v Šmihelu in z nagovorom v šolski sobi.
V šolo je vstopilo 19 gojenk, in sicer 12 notranjih in 7 vnanjih. Izmed notranjih gojenk je imelo 6 deželne podpore po
15	K na mesec, vnanje gojenke so dobivale brezplačno pred-južnik in kosilo.
Šolsko leto se je končalo 31. julija s sv. mašo v Šmihelu, z nagovorom v šolski sobi in z razdelitvijo spričeval.
Osebne vesti.
Dne 20. novembra 1912 je umrl monsignor Anton Peterlin, duhovni svetnik in veiezaslužni župnik v Šmihelu, ki je bil od početka gospodinjske šole sem predsednik kuratorija in njen učitelj. Vnetemu pospeševatelju gospodinjske šole hvaležen spomin!
Na mesto blagopokojnika je imenoval veleslavni deželni odbor predsednikom kuratorija novoimenovanega župnika Štefana Trškana, ki je prevzel obenem tudi pouk iz verouka na šoli.
Učne moči.
V gospodinjski šoli so poučevali:
1. Voditeljica S. Marija Joh. Oblak: nauk o vedenju.
2. Župnik Štefan T r š k a n : verouk.
3. Ravnatelj Viljem R o h r m a n : živinorejo in mlekarstvo, prašičjorejo in perutninarstvo.
4. Strokovni učitelj Rudolf Zdolšek: vrtnarstvo, uporaba sadja.
5. S. Angela M a g a j : gospodinjstvo, vzgojeslovje, prirodopis, spisje in zdravstvo.
6. S. Mihaela Gorjup: računstvo, knjigovodstvo.
Praktični pouk so imele:
1. S. Filomena Turk: šivanje, krojno risanje.
2. S. Notburga Pečjak: kuhanje.
3. S. Tekla Bizjak: pranje, likanje.
4. Vrtnar Valentinčič na Grmu: vrtnarstvo.
Šolski pouk je trajal po 3 ure na dan, praktični pouk po
• 5 do 6 ur na dan.
Pri delih v kuhinji, pri šivanju, pri perilu in pospravljanju so se gojenke tedensko menjavale.
V poletnem tečaju so hodile gojenke na Grm, kjer so se vadile v raznih delih: v mlečni kleti, v svinjaku, v kurnici, v hlevu in na vrtu.
Zaznamek gojenk.
Leta 1912/13 so vstopile v šolo sledeče gojenke:
Anžur Antonija iz Tržiča na Gorenjskem.
Brulc Terezija iz Hrušice na Dolenjskem.
Biirger Marija iz Travnika v Bosni.
Demšar Frančiška iz Hotavelj pri Trati na Gorenjskem.
Drachsler Josipina iz Kostanjevice na Dolenjskem.
Hrovat Alojzija iz Birčnevasi na Dolenjskem.
Knafelc Emilija iz Žabjevasi na Dolenjskem.
Krištof Rozalija iz Sajenic na Dolenjskem.
Lenart Antonija iz Kamenj pri Št. Rupertu na Dolenjskem.
Likar Rozalija iz Kostanjevice.
Medle Frančiška iz Brusnic na Dolenjskem,
Muhič Angela iz Broda na Dolenjskem.
Nagelj Antonija iz Broda na Dolenjskem.
Peternelj Frančiška iz Smolenjevasi pri Novemmestu,
Rifelj Alojzija iz Lešnice na Dolenjskem.
Sitar Frančiška iz Šmihela pri Novemmestu.
Sedej Marijana iz Nove Oselice na Gorenjskem.
Zagorc Ana iz Smolenjevasi pri Novemmestu.
Zajc Frančiška iz Znojil pri Krki na Dolenjskem.
Med letom je umrla gojenka Rifelj Alojzija v ženski bolnici v Novemmestu, ena je izstopila zaradi bolehnosti, ena pa zaradi slabega napredka.
Šolo je dovršilo 16 gojenk, deloma z dobrim, deloma s prav dobrim uspehom.
Uredba gospodinjske šole v Šmihelu.
Namen šole.
Gospodinjski tečaj v Šmihelu ima namen, da se kmetska dekleta, ki so dovršila ljudsko šolo, izuče v hišnem in kmetijskem gospodinjstvu.
Uredba šole.
Gospodinjska šola je enoletna in traja od 1, oktobra do konca julija. Zimski čas je določen za pouk v hišnem gospo dinjstvu, v kuhanju, šivanju, pranju, likanju in gospodinjskem knjigovodstvu, letni čas pa za pouk v hišnem in kmetijskem gospodinjstvu, v vrtnarstvu, v živinoreji in mlekarstvu, prašičji-reji in perutninarstvu. V poletnem tečaju vodi kandidatinja učenke na Grm, kjer se teoretično in praktično poučujejo v vseh strokah kmetijskega gospodinjstva.
Po sklepni izkušnji dobe učenke spričevala in pri posebno zadovoljivem uspehu tudi darila.
Sprejem v šolo.
V	šolo se sprejemajo dekleta, ki so dovršila 16. leto starosti. Učenke so notranje, ki stanujejo v zavodu šolskih sester, in vnanje, ki stanujejo v okolici. V zavod (internat) se sprejme do 12 učenk, ki plačujejo za vso oskrbo in pouk po 30 K na mesec. Vnanjih učenk se sprejme največ 20.
Prošnje za sprejem se vlagajo pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu do dneva, ki ga določi deželni odbor. Prošnji za sprejem je priložiti zadnje šolski spričevalo.
Deželne ustanove.
Za hčere kranjskih posestnikov, ki obiskujejo gospodinjsko šolo in stanujejo v zavodu, je določil deželni odbor 6 ustanov po 15 K na mesec.
Pouk.
Pouk je praktično-teoretičen. Za pouk v šoli je določenih
16	do 20 ur na teden. Šolski pouk traja redno od 7. do 9. ure dopoldne in od 2. do 3. oziroma 4. ure popoldne.
Praktični pouk se vrši deloma pred šolskim poukom, redno pa po šolskem pouku in je v ta namen določenih po 5 do 6 ur na dan.
Učni načrt.
1. Verouk: Spolnjevanje dolžnosti proti Bogu, proti bližnjemu in samemu sebi (1 ura na teden).
2. S p i s j e :	Čitanje, ponavljanje in razlaganje vsebine. Sestava pisem. Oddaja pisem, denarja in blaga na pošti in železnici. (2 uri na teden.)
3. Računstvo: Vaje v temeljnih računih s celimi številkami, desetinskimi in navadnimi ulomki. [2 uri na teden.)
4. Gospodinjsko knjigovodstvo:	Gospodinjski računi. Mlekarski računi. (1 ura na teden.)
5. Prirodopis: Opis najvažnejših teles v kmetijstvu s posebnim ozirom na živila. Škodljive rastline in živali. (1 ura na teden.)
6. Hišno gospodinjstvo (3 ure na teden):
a) Stanovanje: Oprava stanovanja. Snaženje stanovanja, sobne in kuhinjske oprave. Zračenje, kurjava in svečava. Hišna dela.
b) Živila: Različna jedila. Moka in kruh. Meso različnih živali in iz različnih delov života. Vpliv hranitbe, plemena in starosti na dobroto mesa. Jajca. Presoja, raba in hranitev jajc. Mleko in mlečni izdelki. Zelenjava in gomolje.
, Različno sadje. Ocet, kava, čaj, vino in pivo.
c) Obleka: Različno blago za obleke. Vrednost in trpež-nost blaga. Snaženje obleke. Nakup obleke.
d) Gospodinjstvo: Hišni red. Skrbno spravljanje blaga. Poraba domačih pridelkov. Nakup in prodaja blaga. Ravnanje s posli.
7. Živinoreja in mlekarstvo:	Najvažnejše	o
hranitbi domačih živali. Različna krmila. Pripravljanje krmil in pokladanje. Izreja in oskrbovanje molzne živine, prašičev in perutnine. Najnevarnejše bolezni domačih živali. Mlekarstvo. Ravnanje z mlekom in smetano. Izdelovanje surovega masla. (2 uri na teden.)
8. Vrtnarstvo: Razdelitev vrta. Pridelovanje različne zelenjave. Gojitev cvetlic. Pridelovanje sadja in uporaba sadja. (2 uri na teden.)
9. Zdravstvo: Človeško telo. Življenska opravila posameznih delov telesa. Vpliv stanovanja, hrane in obleke na zdravje človeka. Bolniška strežba. Prva pomoč pri nezgodah. Kužne bolezni. (2 uri na teden.)
10. Vzgojeslovje: Najvažnejša opravila za telesni in duševni razvoj otroka (1 uro na teden).
11. Nauk o vedenju: Dostojno vedenje pri mizi, v hiši, na cesti, v cerkvi in v družbi (1 uro na teden).
Praktični pouk.
Na praktično šolanje učenk se polaga glavno važnost, zato se strokovni pouk kolikormogoče naslanja na praktična dela v gospodinjstvu.
Praktični pouk se razteza na sledeča dela in se učenke v teh delih tedensko menjavajo:
1. Kuhanje in peka kruha: Priprava preproste ljudske hrane, hrane za otroke in bolnike. Priprava mesne in postne juhe, kuhanega in pečenega mesa ene in druge vrste, priprava prikuh in močnatih jedil. Peka belega in črnega kruha in boljšega peciva. Klanje perutnine in prašičev. Soljenje in prekajanje mesa. Vkuhavanje in konserviranje sadja in zelenjave. Shranitev jedil. Snaženje kuhinje in jedilnega orodja. Vsa jedila, ki se pripravljajo po navodilih gospodarice, zapišejo učenke v posebno kuharsko knjižico in napravljajo obenem tudi preračune o stroških. Da se vadijo učenke tudi v nakupu in v cenah živil, visi v šolski kuhinji tabla, na kateri so vsakokratne cene razvidne.
2. Pranje in likanje: Prebiranje, štetje in zapisovanje perila. Namakanje perila. Pranje z roko in s strojem. Ravnanje različnega perila in likanje. Škrobljenje perila. Ravnanje z volnenim perilom in s preprostimi čipkami.
3. Šivanje: Krpanje obleke in perila. Ročrto in strojno šivanje. Naprava preprostega životnega perila, navadnega krila in jopiča.
4. Pospravljanje: čiščenje stanovanj. Ravnanje s pečmi in svetilkami. Postiljanje. Snaženje sobne oprave, obleke in obuval. Odstranjevanje madežev iz obleke in perila.
5. Dela v hlevu in v mlečni kleti:	Strežba molzni govedi, prašičem in perutnini. Molža krav. Ravnanje z mlekom. Posnemanje. Izdelovanje surovega masla.
6. Dela na vrtu:	Setev in oskrbovanje različne zelenjave in cvetlic.
Učni pripomočki.
Za hišno gospodinjstvo rabi kot najvažnejši učni pripomoček gospodinjstvo zavoda ubogih šolskih sester v Šmihelu, za kmetijsko gospodinjstvo vrtni nasadi v Šmihelu in pa šolska kmetija na Grmu, kjer se vrši v poletnem času po štirikrat na teden od 2. do 6. popoldne in dvakrat na teden od 9. do 12. ure dopoldne praktično-teoretični pouk iz kmetijstva.
Spričevala.
Učenke gospodinjske šole dobijo po dovršenem poletnem tečaju spričevala, v katerih so zaznamenovani redi za vedenje, za pridnost in za napredek v posameznih učnih predmetih.
Koncem tečaja se vrši glavni izpit, pri katerem se izprašujejo učenke iz cele učne tvarine in pri katerem se polaga posebno važnost na praktično sposobnost učenk.
Hišni in učni red.
Natančnejša določila o pouku in praktičnem delu, o dnevnem redu in o dolžnosti učenk se nahajajo v hišnem in učnem redu.
C.	Popotni pouk po deželi.
Učitelji zavoda so tudi v tem letu prirejali po deželi popotni pouk. Na ta način so spoznavali gospodarske razmere po deželi in stopali v neposredni stik s praktičnimi gospodarji.
Učne moči so sodelovale tudi pri raznih kmetijskih tečajih, ki jih je priredil deželni odbor po raznih krajih naše dežele.
V	preteklem letu so imeli strokovni učitelji pri teh popotnih in kmetijskih tečajih sledeča predavanja.
Ravnatelj R o h r m a n je predaval v sledečih krajih:
V Podzemlju, pri kmetijskem tečaju dne 19. januarja: O
prašičjereji.
V D r a š i č i h, pri kmetijskem tečaju dne 19. januarja: O pra-
šičjereji.
V Mirni, dne 15. junija: O prašičjereji.
Na Krki, dne 22. junija: O prašičjereji.
V Horjulu, dne 29. junija: Reja mlade govedi in pašništvo.
Poročilo kmetijske šole na Grmu.	3
VŠt. Jerneju, dne 6, julija: O razstavi prašičev in perutnine.
V Gor. S u š i c a h, dne 20. julija: O prašičjereji.
V Š t. J e r n e j u, dne 12. oktobra: O perutninarstvu.
V Šmartnem pri Litiji, dne 23. novembra: Zimsko krm-
ljenje goveje živine.
Na Hrovaškem brodu, dne 30. novembra: O prašičjereji.
Strokovni učitelj Zdolšek je predaval v sledečih krajih:
VDragatušu, pri kmetijskem tečaju dne 6, januarja: O sadjarstvu.
V Dobličah, pri kmetijskem tečaju dne 6. januarja: O sad-
jarstvu.
Na VrhupriVinici, pri kmetijskem tečaju dne 12, januarja: O sadjarstvu.
VPredgradu pri Starem trgu, pri kmetijskem tečaju dne 13. januarja: O sadjarstvu.
V Š m a r j e t i, pri kmetijskem tečaju dne 27. januarja: O sad-
jarstvu.
V Mokronogu, pri kmetijskem tečaju dne 27. januarja: O
sadjarstvu.
V Strancah pri Kamniku, pri kmetijskem tečaju dne 9.
februarja: O sadjarstvu.
V Tunjicah pri Kamniku, pri kmetijskem tečaju dne 10.
februarja: O sadjarstvu.
V Št. Vidu pri Zatičini, pri kmetijskem tečaju dne 23.
februarja: O sadjarstvu.
V Semiču, pri kletarskem tečaju dne 3. in 4. marca: O kle-
tarstvu.
Na Robu pri Vel. Laščah, pri kmetijskem tečaju dne 16. marca: O sadjarstvu.
V Trebnjem, pri kmetijskem tečaju dne 19. marca: O sad-
jarstvu.
V Stari cerkvi pri Kočevju, pri kmetijskem tečaju dne
13.	aprila: O sadjarstvu.
V Starem logu pri Kočevju, pri kmetijskem tečaju
dne 13. aprila: O sadjarstvu.
V Dolenji vasi pri Ribnici, pri kmetijskem tečaju dne
27. aprila: O sadjarstvu.
V Strugahpri Dobrempolju, pri kmetijskem tečaju dne
27.	aprila: O sadjarstvu.
VTrebelnem, dne 18. maja: O vinogradništvu in kletarstvu.
V Preloki pri Vinici, dne 8. junija: O zelenem cepljenja
in poletnih delih.
V A d 1 e š i č i h, dne 8. junija: O zelenem cepljenju in poletnih
delih.
V Podzemlju, dne 9. junija: O zelenem cepljenju in poletnih
delih.
V Ajdovcu pri Žužemberku, dne 22. junija: O zelenem
cepljenju in poletnih delih.
V Leskovcu pri Krškem, dne 29. junija: O zelenem cep-
ljenju in poletnih delih.
Na B 1 e d u, dne 7. septembra: O sadjarstvu.
V Bitnjah pri Premu, pri sadni razstavi dne 5. in 6. okto-
bra: O izbiranju sadnih vrst in konserviranju sadja.
V Cerovcih pri Vipavi, dne 10. novembra: O razstrelje-
vanju zemlje.
V Zabricu pri Vipavi, dne 12. novembra: O razstrelje-
vanju zemlje.
Strokovni učitelj f Planinšek je predaval v sledečih krajih:
V Dragatušu, pri kmetijskem tečaju dne 6. januarja: O
govedoreji.
V Dobličah, pri kmetijskem tečaju dne 6. januarja: O gove-
doreji.
Na VrhupriVinici, pri kmetijskem tečaju dne 12. januarja:
O	govedoreji.
V Predgradu pri Starem trgu, pri kmetijskem tečaju
dne 13. januarja: O govedoreji.
V Mokronogu, pri kmetijskem tečaju dne 26. januarja: O
govedoreji.
V Šmar jeti, pri kmetijskem tečaju dne 27. januarja:	O
govedoreji.
V Cerkljah, pri kmetijskem tečaju dne 9. februarja: O pra-
šičjereji.
V Leskovcu pri Krškem, pri kmetijskem tečaju dne 10.
februarja: O prašičjereji.
Strokovni učitelj ing. agr. V e d e r n j a k je predaval v sledečih
krajih:
V Predgradu pri Starem trgu, pri kmetijskem tečaju
dne 12. januarja: O gnojenju travnikov.
Na Vrhu pri Vinici, pri kmetijskem tečaju dne 13. januarja: Travništvo.
V Podzemlju, pri kmetijskem tečaju dne 19. januarja: Gno-
jenje in pridelovanje krme.
V Drašičih, pri kmetijskem tečaju dne 20. januarja: Gnoje-
nje in pridelovanje krme.
V Mokronogu, pri kmetijskem tečaju dne 26. januarja: Gno-
jenje in pridelovanje krme.
V Št. Janžu, dne 26. januarja: Gnojenje in pridelovanje krme.
V Šmarjeti, pri kmetijskem tečaju dne 27. januarja: Gnojenje
in pridelovanje krme.
V Cerkljah, pri kmetijskem tečaju dne 9. februarja: Gnojenje
in pridelovanje krme.
V Leskovcu, pri kmetijskem tečaju dne 10. februarja: Gno-
jenje in pridelovanje krme.
Na V r h n i k i, pri kmetijskem tečaju dne 16. februarja: Gnojenje in pridelovanje krme.
V Dol. Logatcu, pri kmetijskem tečaju dne 16. februarja:
Gnojenje in pridelovanje krme.
Na Polici pri V i š n j i g o r i, pri kmetijskem tečaju dne
22. februarja: Gnojenje in pridelovanje krme.
V Št. Vidu pri Zatičini, pri kmetijskem tečaju dne
23. februarja: Gnojenje in pridelovanje krme.
Na Robu pri Vel. Laščah, pri kmetijskem tečaju dne
16.	marca: Osuševanje travnikov.
V V e 1. L a š č a h, pri kmetijskem tečaju dne 16. marca: Osuše-
vanje travnikov.
V Trebnjem, pri kmetijskem tečaju dne 19. marca: Gnojenje
in pridelovanje krme.
V Borovnici, dne 31. avgusta: Pridelovanje krme.
Na Raki, dne 7. septembra: Travništvo in pašništvo,
V Semiču, dne 14. septembra: Pridelovanje krme.
V Šmarji pri Grosupljem, dne 12. oktobra: Oskrbova-
nje in gnojenje travnikov.
V Žalni, dne 26. oktobra: Oskrbovanje in gnojenje travnikov.
V Prečni, dne 9. novembra: Oskrbovanje in gnojenje trav-
nikov.
V Medvodah, dne 16. novembra: Oskrbovanje in gnojenje
travnikov.
Na Dvoru pri Žužemberku, dne 23. novembra: Travništvo in pašništvo.
Pisarniški adjunkt Lapajne je predaval o čebelarstvu v sledečih okrajih:
V Toplicah, dne 12. maja: O spomladnih delih in o Žnidar-
šičevem panju.
V Žužemberku, dne 1. junija: O poletnih delih in o Žnidar-
šičevem panju.
V Vavti vasi, dne 21. junija: O poletnih delih in o Žnidar-
šičevem panju.
V Šmarjeti, dne 28. junija: O poletnih delih in o Žnidar-
šičevem panju.
V M i r n i p e č i, dne 13. julija: O jesenskih delih in o Žnidar-
šičevem panju.
V Brusnicah, dne 31. avgusta: O jesenskih delih in o Žnidar-
šičevem panju.
V Soteski, dne 8. septembra: O jesenskih delih in o Žnidar-
šičevem panju.
V Dobrniča h, dne 21. septembra: O čebelnih boleznih in
ozimljenju čebel.
Kmetijski tečaji po deželi.
Šola je priredila dne 3. in 4. marca kletarski tečaj v S e m i č u, na katerem je predaval strokovni učitelj Zdolšek.
Šola je sodelovala tudi pri tečajih za razstreljevanje zemlje, in sicer dne 18. oktobra pri tečaju, ki ga je priredila c. kr. kmetijska družba na Grmu po deželnem sadjarskem učitelju M. H u m e k u in pri tečajih za razstreljevanje zemlje v vinogradih dne 10. novembra v Cerovcih in 12. novembra v Z a b r i c u pri Vipavi, ki jih je priredilo avstrijsko vinarsko društvo po ravnatelju Fr. W e n i s c h u z Dunaja, in pri katerih je sodeloval strokovni učitelj Zdolšek.
D.	Delovanje zavoda na zunaj.
Šola je na zunaj s tem delovala, da je širila po deželi dobra semena, sadno drevje in trte, in da je oddajala lepo plemeno živino, praseta dolgouhega nemškega plemena, plemensko perutnino in jajca za valenje.
Na šoli obstoji v ta namen deželna postaja za rejo plemenih svinj in perutninarska postaja z laškim in sulmtalskim kokošjim plemenom in s pekinškimi racami.
Šola je spodbujala mnogoštevilne obiskovalce k napredku tudi s svojimi gospodarskimi napravami in svojimi nasadi. Najboljšo priliko za to so dajali številni tečaji, ki so se vršili na zavodu, in katerih so se udeleževali kmetovalci od vseh strani naše dežele.
E.	Delovanje učiteljstva izven šole.
Ravnatelj Rohrmann je deloval v glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani in vodil posle kmetijske podružnice v Novem mestu kot njen načelnik. Deloval je v načelstvu kranjske vinarske zadruge v Ljubljani, v načelstvu živinorejske zadruge za novomeško okolico v Kandiji, je bil načelnik osrednje perutninarske zadruge v Ljubljani in načelnik čebelarske podružnice v Bršljinu.
Strokovni učitelj Zdolšek je deloval v odboru kmetijske podružnice v Novem mestu kot njen tajnik.
Pisarniški adjunkt Lapajne je opravljal v odboru kmetijske podružnice v Novem mestu mesto blagajnika in v odboru čebelarske podružnice v Bršljinu mesto tajnika.
F.	Aleteorologična postaja na Grmu.
Meteorologična postaja na šoli je postaja III. vrste s sledečo zemljepisno lego: 35° 50' zemljepisne dolžine od F in 45° 11' severne širine. Zračna toplina se meri vsak dan ob 7. uri zjutraj,
1.	uri popoldne in 9. uri zvečer, padavina pa ob 7. uri.
Opazovalni podatki se zabeležujejo v poseben zapisnik, čegar prepisi se pošiljajo vsak mesec c. kr. osrednjemu meteoro-logičnemu in geodinamičnemu zavodu na Dunaj ter c. kr. vodo-pisnemu uradu v Ljubljano. Poročajo se tudi potresna opazovanja.
Celotna toplina je znašala le 10 6" C, ker sta bila poletje in jesen deževna in hladna. Najmrzlejši dan je bil 21. december z —12‘3°, najtoplejši 4, avgust z 28'0° C topline. Srednja zimska toplina je znašala 2‘4" C (povprečno 0’0"), spomladanska 14‘5" (povprečno H‘0"), poletna vsled obilega deževja 17 1° (povprečno 21° C), jesenska 7'6" (povprečno 12" C).
Padavina 1.1913- Celoletna padavina je znašala 1201'6 mm (povprečno 1120 mm), največ padavine v 24 urah je bilo dne 29. decembra z 44 mm; deževnih dni je bilo 70, sneženih 12, skupaj 82.
Ta obilna padavina je delno neugodno vplivala na vinarstvo, ugodno pa na poljske in travniške pridelke.
Padavine je bilo v posameznih mesecih sledeče: v januarju 510 mm, februarju 23‘3 mm, marcu 41‘8 mm, aprilu 77 0 mm, maju 76'0 mm, juniju 127'9 mm (182'6 mm), juliju 207'7 mm, (v letu 1912. 711 mm), avgustu 163‘3 mm, (v 1. 1912. 104 4 mm), septembru 168 2 mm, v oktobru 56’2 mm, v novembru 97'1 mm in v decembru 1121 mm, skupaj 1201'6mm.
II. Gospodarsko poročilo.
Šolsko posestvo, ki je merilo 58.6140 ha, se je zopet nekoliko povečalo in sicer za 1.8649 ha gozda, tako da meri sedaj 60.4789 ha.
Kupila se je namreč v gozdu na Vrhovskem gozdna parcela Jožefa Derganca iz Zaloga, ki meri 1.8649 ha in ki se drži šolskega gozda, tako da se je gozd na Vrhovskem povečal od 8.6320 ha na 10.4969 ha. Za Dergančev gozd se je plačalo 1600 K.
Šolsko posestvo je sedaj tako sestavljeno:	
1. posestvo na Grmu		35.5403 ha
2. vinograd v Trški gori		1.9544 »
3. vinograd in sadni vrt v Cerovcih . .	3.1463 »
4. gozd na Vrhovskem		10.4969 »
5. gozd v Podljubnem		9.3410 »
Skupaj , . .	60.4789 ha
Posestvo na Grmu je zloženo in na sledeči	način obdelano
1. njive		9.7903 ha
2. travniki		15.9082 »
3. pašniki . 			2.5000 »
4. trtnica		 .	1.6447 »
5. drevesnica		0.4416 »
6. vrt		0.5330 »
7. rastlinsko preskuševališče ....	0.5000 »
8. botanični vrt, park in gozdič . . .	0.7193 »
9. stavbne parcele, pota itd		3.5032 »
Skupaj . . .	35.5403 ha
Posestvo na Grmu sestoji poglavitno iz travnikov, njiv in pašnikov, ki zavzemajo skupaj 28.1985 ha. Travniki okrog gradu so nasajeni s sadnim drevjem.
Skupna vrednost posestva je cenjena okroglo na 100.000 K.
Poljedelstvo.
Poljedelstvo. Ker se je razširilo zadnja leta živinorejo, so se skrčile šolske njive travništvu v korist od 16 ha na 9'79 ha. Njive so povprek po 1 ha velike (l3/4 orala). Zemlje treh raz-
Pod sadovnjakom
0-35 O/o 0-15 o/o O'40 %
0- 46 %
ličnih njiv so se dale 1. 1913. preiskati na kemičnem preskuševa-lišču v Ljubljani. Iz sledečih podatkov je razvidno, da vsebujejo precej fosforjeve kisline, apna in dušika, v manjši meri se pa nahaja v njih kalij.
Pod Šmihelom Pri kolovozu
Fosforjeva kislina (P2O5).	.	0'22%	0'21	°/0
Kalij (K20)......................O'12<i/o	0'15 0/o
Dušik (N)........................0-41 o/0	0'37	0/0
Apno (CaO).......................0-47 o/o	0'53	0/0
Kolobar, po katerem se na šolskih njivah prideluje krma, žito in krompir, je sledeči:
1. Krompir,
2. pšenica z deteljo in travo,
3. detelja in trava,
4. detelja in trava — ^ zelena turščica,
5. oves — V2 repa,
6. pesa — V2 turščica,
7. Y2 pšenica — ajda, !/£> oves.
Vzlic hladnemu poletju so bili pridelki 1. 1913. precej visoki,
Pridelek na ha:
zrnja 28 hi slame 45 q zrnja 43 hi slame 41 q zrnja 34 h 1 slame 18 q 10 hi
kakor kažejo sledeči podatki.				
	Posetev:			Pridelek v cclcm :
1.	Pšenica . . . .	1-63	ha	zrnja 45'— hi slame 75'— q
2.	Oves		1-45	»	zrnja 63'— hi slame 60'— q
3.	Turšiča ....	0-64	»	zrnja 22'— hi slame 12'— q
4.	Ajda		065	»	6'50 hi
5.	Krompir ....	1-20	»	189'— q
6.	Pesa		0'52	»	250'— q
7.	Strn. repa . . ,	0-43	»	96'— q
8.	Podzem. koleraba	0'10	»	20'— q
9.	Topinambura . .	0-18	»	24'— q
10.	Fižol 		0-28	»	8'- q
158
480
223
200
133
28
Glede posameznih pridelkov bi bilo sledeče navesti: Pšenica je domače vrste in se je dosedaj najbolj obnesla. Dala je razmeramo visok pridelek. Zrnje je bilo debelo in težko in večinoma prvovrstno (93%), teža 1 hi je znašala 84 kg. Slama je bila visoka in zdrava; mestoma je močno polegla.
Oves je dupavski, ki je bil dosedaj še najbolj rodoviten. Pridelek je bil srednji, zrnja je bil bolj lahkega (teža 1 lil 44 kg).
T u r š č i c a je zboljšana domača vrsta z dolgim zažetim klasjem. Ona je bolj zgodnje vrste in srednje drobnega zrnja. Vzlic hladnemu vremenu, ki je slabo vplivalo na mlado turščico, je dobro obrodila.
Krompir je oneidovec, za zgodnjo rabo se je sadilo »ameriškega zgodnjega«. Pridelek je bil večji od 1. 1912., trpel pa je zelo na krompirjevi plesni.
P e s a je bila rumena ekendorfska, srednje dolge, valjaste oblike. Izkazala se je po svoji rodovitnosti. Pri vseh vremenskih neprilikah nam je dala na hektar 480 q; posamezni komadi so tehtali do 6 kg.
Repa je domače vrste in sicer valjasto okrogle oblike, zelo okusna in sladka.
Domača kakor nemška detelja, katera se izven kolobarja prideluje in deloma suši, deloma zeleno pokrmi, je dala na suho krmo preračunjeno na 1 ha 60 q. Na dvoletno deteljišče se je kakor lansko leto po prvi košnji sejalo na polovico njive zeleno turščico.
V	manjši meri se je še pridelalo nekaj fižola, podzemne kolerabe in buč.
Rastlinsko poskuševališče. V tem poskuševališču (0'50 ha) so se napravljale poskušnje z raznimi vrstami ovsa, pšenice, ječmena, krompirja, pese, deteljnih in travnih mešanic, topi-nambure in gabeza.
Ovsa so se sejale sledeče stare, oziroma nove vrste: Wald-viertler, Probstajski, Ogrski in Dupavski.
Pridelek preračunjen na 1 ha je bil sledeči:
1912	1913	1912	1913
Waldviertier . 37 hi zrnja 66 hi zrnja 31 q slame 51 q slame Probstajski .
Dupavski Ogrski ,	.
Zrnje je bilo pri vseh precej enake teže. Povprečna teža
1	hi je znašala 46 — 44 kg. Slama je bila pri prvih dveh vrstah visoka, latje veliko. Pri vseh vrstah je pa bila slama zdrava in trdna, le Dupavski oves je zopet nekoliko polegel. V zadnjih treh letih je dal Probstajski oves najboljši pridelek. Poskusi se še nadaljujejo.
Izmed pšenic so se poskusile sledeče vrste s sledečim uspehom:
Dioseška pšenica	34	hi	zrnja	50	q	slame	85	kg	hi	teža
Češka pšenica .	24	»	»	49	»	»	84	»	»	»
Domača pšenica.	28	»	»	50	»	»	86	»	»	»
Theiss pšenica .	32	»	»	56	»	»	85	»	•	»	»
Domačo pšenico se bode na posebnem vzgojevališču s sistematičnim individuelnim odbiranjem semena in slame zboljšavalo.
40 »	66 »	36»	59 »	»
37 »	42 »	32 »	41 »	»
	 »	60 »	— »	44 »	»
Poskušnje z ječmenom so bile sledeče:
Ozimni 4 vrstni domači 31 hi zrnja 47 q slame 65 kg hi teža Jari slovaški ....	23 »	»	22 »	»	66	»	»	»
Pri krompirju so se nadaljevale, oziroma na novo priredile pcskušnje s sledečimi vrstami in sledečim uspehom:
Delmeny Beauty	156 q na	ha (124 q)	
Rumeni pišelski	262 » »	»	(148 »)
Velkerdorfski	252 » »	»	(235 »)
Oneida ....	158 » »	»	(140 »j
Petronius . .	380 » »	»	
Ursus ....	160 » »	»	
Early Rose .	152 » »	»	
Kifelček , . .	60 » »	»	
Številke v oklepajih značijo pridelek 1. 1912. Early Rose in kifelček so zgodnje vrste. Obe vrsti, posebno kifelček sta močno trpeli vsled krompirjeve plesni. Druge pozne vrste so sa izkazale trdne proti tej bolezni. Najmani je trpel Petronius, ki je imel visoko in močno krompirjevko, ki je najdalje ohranila zeleno listje. Njemu slede: Velkersdorfski, Ursus, Rumeni pišel-ski, Delmeny Beauty in Oneida.
Pese, ki so bile nekoliko napadene od pesne rje, so dale, kakor kažejo sledeče številke, izredno bogate pridelke:
Korenstvo Perje
Askania............. 631	q	45	q
Mammouth	....	640	»	56	»
Krmska sladkorna .	605	»	63	»
Losdorfska	....	644	»	63	»
Po ječmenu se je sadilo strniščno peso, katera nam je dala tudi razmeroma visok pridelek, in sicer na 1 ha preračunjeno 420 q korenstva in 37 q perja.
Gabez (Comfrey) je dal tri zelene košnje, in sicer na 1 ha preračunjeno skupaj približno 200 q zelenja, ki se je pokrmilo večinoma prašičem, nekoliko tudi kuncem. Goveja živina, ki ni vajena te krme, jo nerada zavžije, ker je precej kosmata; Prva košnja je prav zgodnja. Rastlina ni izbirčna glede zemlje in oskrbovanja in pride v poštev v takih krajih, kjer vsled podnebnih in zemeljskih razmer ne uspevajo boljše krmske rastline.
Topinambura (der echte Helianthus) pa ne odgovarja reklami, katero se je napravljalo zanjo pred nekaj leti. Dala je samo eno košnjo, ki pride predvsem v poštev pri krmljenju divjačine.
Ing. A. Vedernjak.
Travništvo.
Travništvo. Travniki merijo 15'90ha in se nahajajo deloma spodaj ob potoku, deloma okrog grada. Slednji so zasajeni s sadnim drevjem. Travniki se gnoje na tri leta s sledečimi množinami na 1 ha:
600 kg Tomasove žlindre,
150 kg kalijeve soli,
100 kg čilskega solitra.
Razen z umetnimi gnojili se gnoji vsako leto en del travnikov z gnojnico, s straniščnikom in hlevskim gnojem.
Deževno poletje je pripomoglo skupno z intenzivnim gnojenjem, da je bil pridelek posebno na otavi precej visok. Sena je bilo 464 q, otave 317 q, zelene krme in paše (na suho pre-računjeno) 320 q, tako da znaša pridelek na travnikih na 1 ha po 69 q.
Travniško poskuševališče je merilo v 1. 1913. 1200 m- in se nahaja na travniku pod Regerško vasjo. Pri gnojilnih poizkusih se je pokazalo, da je treba menjavati gnojenje z umetnimi gnojili in z živalskim gnojem, bodisi s hlevskim gnojem, bodisi z gnojnico ali straniščnikom. Hlevski gnoj je zgostil travniško rušo, kar pri umetnih gnojilih ni bilo opažati.
Uspehi gnojenja so bili sledeči:
	seno		otava	skupaj
I. negnojeno ....	34	q •	. . 23 q .	. . 57 q
II. hlevski gnoj ....	43	»	. . 32 » .	. . 75 »
III. kompost		39	»	. . 30 » .	. . 69 »
IV. 100 kg čilskega solitra	36	»	. . 26 » .	62 »
V. 150 » žvepl. kis. am.	37	»	. . 26 » .	. . 63 »
VI. 400 » Tomas, žlindre				
150 » kalijeve soli .	37	» «	. . 37 » .	. . 74 »
VII. 400 » Tomas, žlindre				
250 » kalijeve soli .	40	»	. . 36 » .	. . 76 »
VIII. 500 » Tomas, žlindre				
150 » kalijeve soli .	34	» »	. . 32 » .	. . 66 »
IX. 500 » Tomas, žlindre				
150 » kalijeve soli .			•	
150 » amon. sulfat .	43	»	. . 32 » .	. . 75 »>
X. 500 » Tomas, žlindre				
150 » kalijeve soli .				
100 » čilskega solitra	41	» .	. . 37 » .	. . 78 »
XI. 400 » Tomas, žlindre				
150 » kalijeve soli .	42	»	. . 32 » .	. . 73 »
XII. 400 » superfosfata .				
150 » kalijeve soli .	44	»	. . 32 » .	. . 76 »
Iz predstoječih uspehov se vidi, da je bilo gnojenje na parceli X. najbolj uspešno, dalo je največji pridelek, čistega prebitka
pa je bilo le 55 K. Največji dobiček se je dobil na parceli II., namreč 120 K; bila je pognojena s hlevskim gnojem. Izgubo 9 K pa smo imeli na parceli V., ki je bila pognojena z amonijevim sullatom, iz česar sledi, da je dovolj dušika v zemlji, da pa primanjkuje pred vsem kalija, kar nam deloma poizkus na parcelah VI. in VII. predočuje. Tomasovo žlindro na parceli XI. se je trosilo spomladi istodobno s superfosfatom na parceli XII., medlem ko se je na tabli VI. trosila žlindra že v jeseni. Iz uspehov je razvidno, da je Tomasova žlindra v jeseni trošena bolje učinkovala kakor spomladi, superfosfat pa je dal večji pridelek in tudi bolj ugoden denarni uspeh. Čisti dobiček gnojenja na teh treh parcelah je bil sledeči, in sicer na parceli VI. 72 K, na parceli XI. 65 K, na parceli XII. 86 K. Ako primerjamo table VI. in VIII., vidimo, da je zemlja na travniku bogata na fosforjevi kislini, ker ni dala parcela VIII. vzlic večje množine žlindre večjega pridelka kakor VI., kar se tudi razvidi iz denarnega uspeha na parceli VI. 72 K, na parceli VIII. 6 K.
Ing. A. Vedernjak.
Pašništvo.
En del travnikov na Gričih se je spremenil 1. 1912. v pašnik za mlado goved. Pašnik, ki je deloma zasajen s sadnim drevjem, meri 2'50 ha, in je razdeljen z žičasto ograjo v tri dele, od katerih je vsak približno 83 arov velik. L. 1912. se je pognojil v jeseni ves pašnik z 800 kg Tomasove žlindre, 300 kg kalijeve soli, z gnojnico in s straniščnikom. S pašo se je pričelo meseca maja in je trajala z malimi presledki do oktobra. Paslo se je do zelene krme molzno in mlado goved, pozneje pa samo mlado goved. Pridelek na suho krmo zračunjen je znašal na 1 ha približno 9-	Ing.	A. Vedernjak.
Živinoreja.
Reja goveje živine. Šola se peča z rejo molzne živine, s prirejo mlade živine, ki se prodaja za pleme. Začetkom leta 1913. je imela šola 33 glav goveje živine, deloma montavonskega, deloma murbodenskega plemena. Tekom leta je odpadlo 13 glav, prirastlo pa tudi 13 glav, tako da je ostalo koncem leta 33 glav goveje živine. Da se omeji hlevska reja mlade živine, se je priredil del šolskega posestva na Gričih za stalen pašnik, razdeljen na tri oddelke. V slučaju, da ni paše, se spušča mlada goved v ograjeno tekališče, Molzna živina šteje sedaj 13 glav in sicer
5	krav (1 se je med letom prodala) montafonskega in 8 krav murbodenskega plemena.
Montafonska pasma je ostala sicer dovolj mlečna, vendar pa se pozna, da ji primanjkuje domačih pašnikov. Vseh
6	monlafonskih krav je dalo v 1986 molznih dneh 15.639 litrov mleka ali 7'86 1 povprečno na dan. Krave so se v mlečnosti proti lanskemu letu za 0'60 1 mleka na dan zboljšale. Pripomniti pa moramo, da so šolske krave murbodenskega plemena nekaj težje. Posamezne krave so namolzle sledeče:
štev.	teža	molzni dnevi	pridelek celem	v	povprečno na dan	tolšče
2	570	312	2242- —	1	7-18	3-3 %
4	670	345	331625	1	9-61	3-3 °/0
5 (prod.)	500	322	1746-50	1	5-42	4-7 "/o
6	530	365	2874-25	1	7-87	4-0%
7	550	313	2606'—	1	8-32	3'4°/o
16	670	329	2854"—	1	8-67	3-5 o/n
M u r b o d	e n s	k a pasma, ki		nam daje v		prvi vrsti
velike in močne voli, ni slabša za mleko kakor prva ter se vsled tega priporoča za naše kraje, ker je že od prej razširjena po Dolenjskem in zato privajena našim razmeram. Vseh 8 krav je dalo v 2030 molznih dneh 15.809 1 mleka, t. j. 7’78 1 na dan. Posamezne krave so molzle sledeče:
štev.	teža	molzni dnevi	pridelek v celem	povprečno na dan	tolšče
14	640	264	1853"— 1	7-01	4-lo/o
1/6	660	318	2058 •— 1	6-47	4-0 %
7/4	690	310	2336'— 1	7-53	4-00/0
1 8	550	365	2655-— 1	7'27	4-Ou/o
1/6/1	650	275	2163- 1	7-86	3"9°'o
1/10	520	158	1178-— 1	7-45	4-2 0/0
16/5	550	264	2836'— 1	8-14	3-80/0
16 6	540	76	730'— 1	9-60	3-90/0
Kravi št. 1/10 in 16/6 sta bili prvesnici.
V	molži in nadaljnjem ravnanju z mlekom se vadijo učenci
I.	in II. zimskega tečaja in se menjavajo vsak teden; ravno ta večkratna menjava molznega osobja pa vpliva neugodno na mlečnost krav in bi se dali doseči v nasprotnem slučaju gotovo še boljši uspehi.	F.	Maläsek.
Mlekarstvo.
Vsega skupaj se je namolzlo 31.448 1 mleka, katero se je sledeče porabilo:
prodalo se je..................... 12.325 50 1
porabilo za napajanje telet	.	.	7.305’—	1
porabilo za krmljenje svinj	.	,	1.538’—	1
zasirilo se je................... 2.288 50	1
posnelo se je.................... 7.952 75	1
razna poraba............................ 38'25	1
Skupaj odpadlo .	. 31.448’— 1
Posneto mleko se je deloma prodalo (121 1), večinoma pa pokrmilo (4861 75 1), telelom 2175 in prasetom. Smetane se je spinjilo 757 1 in se je napravilo 312 27 kg masla, ki se je prodajalo po 3‘60 K 1 kg. Smetane same se je 19'70 1 prodalo po 2 K 1 1. Za posnemanje služi ročni posnemalnik »Alfa Kolibri«. Dunajska tvrdka »Alfa Separator« je dala v učne svrhe najnovejši sistem posnemalnika »Alfa Laval«, kateri se razločuje od starejših po-snemalnikov po svoji enostavni sestavi in po boljšem posnemanju (do 01 %).
Za napravo surovega masla služi pinja »Viktoria«. Z mesecem avgustom se je pričelo z izdelovanjem mehkega sira (Grmski smetanovi sir). Zasirilo se je 2286 1 mleka in se je izdelalo 389 kock v teži 23556 kg sira, katerega 1 kg se je prodajal po 2 K.	F. Malasek.
Prašičjereja.
Reja požlahtnjenih nemških svinj, za katere se je napravila na šoli deželna prašičjerejska postaja (od aprila 1907), se je v letu 1913. popolnoma dobro obnesla.
Stare svinje so posebno rodovitne in so vsled svoje utrje-nosti pred vsem prikladne za naše kraje.
Mladiči hitro rastejo in se tudi dobro debele.
V začetku leta je imela šola 19 prašičev, in sicer 1 mrjasca,
5	svinj, 3 prašiče in 10 mladičev.
V teku leta je prirastlo 71 mladičev, ki so se večinoma prodali za pleme.
Koncem leta 1913. je ostalo: 1 mrjasec, 6 svinj, 3 prašiči in 26 mladičev.
Prašiči so se poleti redno dvakrat na dan pasli in spuščali v ograjeno tekališče.
Proti rdečici so se cepili vsi prašiči.
Fr. Malasek.
Konjereja.
Šola redi dva konja za delo, za šolske in uradne vožnje. Vinarstvo.
K posestvu šole spadata dva vinograda, eden v Trški gori in eden v Cerovcih pri Smoleni vasi.
Vinograd v Trški gori meri 1’95 ha in je 1 '85 ha novih nasadov. Nasadi so deloma čisti in sicer sledečih vrst: kraljevina, veltlinec (zgodnje rdeči, rdeči in zeleni, ki so večinoma med seboj pomešani), žlahtnina (španjol), traminec, rulan-dec, rdeči vrh, silvanec, žametasta črnina (kavščina) in portu-
galka. Razen teh so še z drugimi vrstami pomešano nasajene: belina, zelenika, beli burgundec in laški rizling (graševina).
V	tem vinogradu se nahajata v poučne namene tudi Sortiment 43 trtnih vrst in drugi, novo nasajeni Sortiment namiznega grozdja.
Podlaga novejših nasadov je izključno riparija portalis, starejši so pa cepljeni deloma tudi na rupestris montikola. Trte so cepljene deloma na suho in deloma na zeleno. Dosedanje izkušnje kažejo, da je za dolenjske razmere najbolje saditi dobro zaraščene in ukoreničene cepljenke.
Vinska gorica v Cerovcih obsega 3'14 ha in je s trto nasajenih 1'40 ha. Kakor v Trški gori je prenovljen tudi tukaj ves vinograd. Spremenilo se je v sadovnjak le nekaj slabših leg prejšnega vinograda. Čisto nasajene so sledeče vrste: kraljevina, beli burgundec, zeleni silvanec, žlahtnina (španjol), laški rizbng (graševina) in črna frankinja. Del vinograda je iz mešanih, večinoma dolenjskih, deloma vipavskih in drugih vrst, Nekaj teh vrst (v »Krevlji«) je cepljenih na »York Madeira«. Kljub precejšnji starosti so ostale te trte slabotne. Njih rodovitnost je pa redna in zelo povoljna. Druge starejše trte so cepljene na rupestris montikola. Te trte se ločijo od vseh drugih po močnem, krepkem deblu, niso pa le v lesu dovolj trdne proti poškodbam mraza. V vsakem oziru pa zadovoljijo trte, cepljene na riparijo portalis.
Trte so vzgojene v obeh vinogradih po takozvanem renskem načinu (Rheingauerschnitt), vendar s 40—50 cm visokim deblom, na katerem sta šele narezana reznik in napnenec (šparon) (prirez). Ta rez je za naše razmere najbolj pripravna. Le pri kraljevini, zeleniki in laškem rizlingu se je vpeljala dalmatinska »kozlovska vzgoja« (na 20 cm visokem deblu so 3 narazen stoječa stegna z enim palcem). Pri tej vzgoji zorijo imenovane vrste bolj enakömerno in preje. Priporočljiva je ta rez za vrste z velikimi grozdjem, ki zorijo pozno in neenakomerno.
Jesen 1912 je bila za trto ugodna. Akoravno je bilo veliko lesa iz stranskih očes, oziroma ga je celo pognal star les, ker je pomladni mraz uničil velik del glavnih pognankov, so bili vsi ti pognanki krepki, ter dobro dozoreli. Vse je obetalo, da bode razvoj trte leta 1913 povoljen. Zima je bila mila in ker je bilo tudi malo snega, sta se skoraj oba vinograda deloma sprašila, deloma pa zagnojila pred spomladjo. Gorki dnevi meseca februarja so oznanjali zgodnjo spomlad. V resnici je začelo že koncem marca vse brsteti. V noči od 12. na 13. aprila je pa zapadel sneg in je temperatura v vinogradih padla na — 4" C. Deloma je bil na trtah tudi žled, ker je bila potegnila burja. Najbolj so trpele belina, žametna črnina (kavščina), veltlinec in beli burgundec, najmanj pa silvanec, lipna, laški rizling (graše-
vina) in kraljevina. Prve so že bile toliko odgnale, da so se pričeli razvijati listki, očesa zadnjih pa so bila večinoma še nerazvita. Pozebla sa pa tudi očesa, pri katerih so odpadle luskine in so bili pognanki še v volni. Kljub temu pa ni bila škoda tako ogromna, kot jo je povzročil mraz prejšnje leto (12. aprila 1912). Razmeroma malo je tudi trpela žlahtnina (španjol). Najbolj so trpeli vinogradi v višjih legah in je prizadel mraz posebno občutno škodo v šolskem vinogradu v Trški gori.
Že vsled poškodb prejšnega leta je bila trta nekoliko oslabela. Poganjala je sicer zadovoljivo, a zarod je bil drobnejši kot navadno. Sredi moja je bila zopetna nevarnost pozebe, ker je padla temperatura dne 19. maja zjutraj na -f- 2" C.
Posamezne vrste so cvetele in grozdje se je pričelo mehčati, kakor sledi:
V Trški gori:	Začetek cvetja	Glavn	i cvet	Grozdje se je ; čelo mehčati
Žlahtnina (španjol) ....		10-	-13/6	5/8
Beli burgundec		6/6	li-	-14/6	5/8
Portugalka		. 7/6	li-	-15/6	4/8
Rdeči veltlinec . . . . ..	8/6	12—	17/6	17/8
Silvanec		9/6	13-	-17/6	16/8
Kraljevina		10/6	14-	18/6	19/8
Žametna črnina (kavščina)	. 12/6	15-	-21/6	21/8
Laški rizling (graševina) . ,	. 12/6	16-	20/6	20/8
Zelenika		, 15/6	20-	-24/6	28/8
V C e r ov c i h :				
Žlahtnina (španjol) ....	5/6	11-	-15/6	3/8
Beli burgundec		4/6	10-	-14/6	5/8
Rdeči veltlinec		9/6	15-	-19/6	16/8
Silvanec		. 7/6	14-	-17/6	6/8
Črna frankinja		9/6	15-	-20/6	14/8
Kraljevina		9/6	16—21/6		21/8
Žametna črnina (kavščina) .	. 11/6	17-	-21/6	22/8
Laški rizling ((graševina) , .	. 10/6	16-	22/6	23/8
Zelenika		. 13/6	18-	-24/6	26/8
Poletje je bilo podobno onemu prejšnjega leta. Vedno deževje ni pripustilo, da bi se zemlja in zrak segrela. Posebno noči so bile razmeroma hladne in se grozdje ni razvijalo posebno dobro. Mladje je bilo z ozirom na poškodbe trte po mrazu in toči v letu 1912 bolj slabotno. V nekaterih pašnih, ki so bili posebno prizadeti, smo potrosili čilskega solitra in smo s tem dosegli prav zadovljiv uspeh. Splošno je bilo pričakovati srednje dobro letino. Toda dne 16. avgusta se je vsula ravno nad šolskim vinogradom toča, ki je povzročila 25% škodo. Najmanj je trpela od škode portugalka, ker so bile deloma že
mehke jagode bolj prožne. V Cerovcih je bila škoda po toči manjša. Jesen je bila zorenju grozdja začetkoma še precej ugodna. Ko pa je bilo sredi septembra grozdje že precej dozorelo, so nastopili deževni dnevi in se je pojavila v vinogradih precejšnja gniloba. Največ gnilobe smo opazili pri belini in kraljevini, nekoliko tudi pri belem burgundcu. Ko je deževno vreme ponehalo, smo	podbrali gnilo	grozdje,	oziroma gnile jagode	in
še počakali s	trgatvo do	14.	oktobra,	ker se	je obetalo	dobro
vreme. Zares tudi ni bilo pozneje več opaziti gnilobe v vinogradih. Kakovost grozdja se je pa vendar izdatno izboljšala. Ker so bile jagode precej sočne, je bila množina pridelka z ozirom na omenjene ujme še zadovoljiva.
Pridelalo se je leta 1913:
V Cerovcih ...	43	hi mošta	(30'70	hi na ha).
V Trški	gori .	.	47	hi »	(26’76	hi » ha).
Razen tega se je še pridelalo:
V Cerovcih 180 kg namiznega grozdja.
V Trški gori 84 kg namiznega grozdja.
Deževno vreme je povzročilo na jagodah komaj ocvete-lega grozdja nenavadni razvoj lupince. Te začetkoma črnkaste pike so se sčasoma razvile v rjave lise. Vsled te rapave lupinice so zaostale jagode v razvoju in so celo pokale, ko so se pričele jagode debeliti, to pa vsled tega, ker ni bila lupinica dovolj prožna. Ta napaka se je opazila le pri silvancu v večji meri, a pri tej vrsti je letino zmanjšala gotovo za četrtino.
Izmed škodljivcev se v Trški gori vedno bolj in bolj množi iškarjot (Otiorhynchus ligustici in sulcatus). Ker so bila trpela očesa itak že letos hudo vsled mraza, se je poznalo glodanje tega rilčkarja v letošnji pomladi posebno občutno. Napadal je predvsem kraljevino, veltlinca in portugalko. Zatirali smo ga z obiranjem. Senenega kakor tudi kislega črvička (Tortris ambi-guella) je bilo tudi letos le malo opaziti. Najbrže ga je uničilo lansko hladno in deževno vreme. V novih nasadih je pa povzročil črv (ogrci) precejšnjo škodo. Opazili smo tudi nekaj poškodb strun (Agriotes segetis).
Prvi sledovi peronospore (Peronospora viticola) so se pokazali v Cerovcih dne 24. junija na belini in kraljevini, dne 27. junija pa v Trški gori na kraljevini. Razvila se je tako pozno vsled hladnega podnebja. Splošno pa je bilo vreme zelo ugodno za razvoj trtnega paleža. V juliju in avgustu je bilo videti mnogo opaljenih vinogradov, toda v šolskih vinogradih smo omejili peronosporo s pravočasnim škropljenjem tako, da je ni bilo opaziti. Na grozdju ni nastopila to leto peronospora. S pravočasnim žvepljanjem se je omejila tudi trtna plesen (Oidium
Poročilo Umct.jske šole na Grmu.
4
Tuckeri) na posamezne trte, tako, da tudi ta ni povzročila znatne škode. Bela gniloba (White Rot) je to leto nastopila manj kot druga leta.
Novi nasadi. V Cerovcih se je prerigolalo v »Krev-Ijih« pod vinogradom tri četrtine pred leti opuščnega pašna, kjer je rastla sedaj dolgo vrsto let lucerna. Zasadili smo tukaj Sortiment 35 najvažnejših ameriških križank, tako da bode dana učencem prilika, primerjati razvoj raznih podlag in da bo mogoče delati tudi v tem oziru raznovrstne poskuse.
Na Grmu se je izpopolnil obstoječi Sortiment raznih vrst in posadil trtni špalir žlahtnine na južnovzhodni strani grada.
Razni poskusi. V Cerovcih se je priredil v kraljevini poskus z raznimi gnojili, da se primerja njihov vpliv na rodovitnost trte in kakovost grozdja.
100 trt pognojenih:	Pridelek	grozdja	Kakovost grozdja
zdravega	gnilega	»/«kislino
s	hlevskim gnojem .	.	253U	kg	4	kg	14^2	9'8
s	stranišnikom .	...	34	»	5	»	13 V2	10'7
z umetnim gnojem brez dušika (posejana gra-šica v svrho zelenega
gnojenja)................50	»	8	»	14	10'4
Uspeh gnojenja se bode še v prihodnjem letu opazoval. Razvidno je, da hlevski gnoj še ni učinkoval v prvem letu tako, kakor stranišnik in umetni gnoj. Zanimivo pa je, da je kvaliteta pri umetnem gnoju za spoznanje bolja kot pri trtah, ki so se gnojile s stranišnikom, akoravno ni bila zemlja tukaj poraščena spomladi in v zgodnem poletju z grašico.
Poskus, ki se je pričel že lansko leto, da določimo, kako naj oskrbujemo posamezne vrste glede podobiranja zalistnikov, se je letos nadaljeval in tudi razširil. Uspeh je bil sledeči:
Kraljevina V Trški gori	Pridelek 100 trsov	Grozdje je imelo
<,,1	v	zdravega	gnilega n , „	.	....
(kozlovska vzgoja)	grozdja	v	kg	o sladkorja °l00 kisline
zalistniki neskrajšani	.	.	85'/4	30	2/4	15 2	13’4
zalistniki skrajšani na	1 list	1253/4	48	15"2	12'3
zalistniki popoln, podobrani	84	42	*/4	15’5	12’1
Kraljevina v Trški gori
(z napnenci)
zalistniki neskrajšani	. .	74 >/2	2	14’3	15'7
zalistniki skrajšani na 1 list 899/4	13’6	15'2
zalistniki popoln, podobrani 61	13U 14*6	13'8
Žametna črnina v Trški gori
Pridelek tOOtrsov Grozdje je imelo (z napnenci)	"‘"Yr&dj. v k|nilcžn % sladkorja %o kisline
zalistniki neskrajšani .	.	62	6	15'6	13 '8
zalistniki skrajšani na 1 list	62	'/4	3	15	12"4
zalistniki popoln, podobrani	55'/4	3	14’2	13
Žlahtnina v Trški gori
(z napnenci)
zalistniki neskrajšani .	.
zalistniki skrajšani na 1 list zalistniki popoln, podobrani
Silvanec v Trški gori
(z napnenci)
zalistniki neskrajšani zalistniki skrajšani na 1 list zalistniki popoln, podobrani
Silvanec v Cerovcih
(z napnenci, starejše trte)
zalistniki neskrajšani zalistniki skrajšani na 1 list zalistniki popoln, podobrani
Beli burgundec v Cerovcih
(z napnenci)
zalistniki	neskrajšani	.	.
zalistniki skrajšani na 1 list zalistniki popoln, podobrani
Črna frankinja v Cerovcih
(z napnenci)
zalistniki	neskrajšani	.	.
zalistniki skrajšani na 1 list zalistniki popoln, podobrani
Laški rizling v Cerovcih
(kozlovska vzgoja)
zalistniki	neskrajšani	.	.
zalistniki skrajšani na 1 list zalistniki popoln, podobrani
Številke nam kažejo, da zahtevajo različne sorte tudi različno oskrbovanje zalistnikov, Nekatere vrste so zelo hvaležne
4*
35 1/2	13/4	15-5	6-6
26 1/4	3/4	15-4	7
22 i/4	V2	15-2	6-9
18 3/4	7 1/4	17-2	10-2
16 1/2	9	17'6	11-7
18 i/4	2 3/4	17-3	ii’3
62	27 1/4	14-8	10-3
98	29i/2	16	95
69 3/4	19 1/4	15-7	9.9
16	16 1/2	17-4	11-8
28 3/4	20	17-8	11
27 1/2	11 1/4	17-5	12-5
62 1/2	6 3/4	17'7	9
49 3/4	7 3/4	16-9	10-9
20	8 3/4	16’8	9 8
56 1/2	10 1/4	14'9	12
78 3/4	3	13	123
74 1/4	10 1/2	13-8	12-3
za skrajševanje zalistnikov, druge pa manj; pri nekaterih tako skrajševanje zalistnikov znatno zboljša kakovost grozdja, pri drugih se pa doseže ravno nasprotno. Ravno tako je tudi vpliv skrajšanja zalistnikov na rodovitost trte različen. Sicer je pa treba priznati, da tudi letošnje številke niso popolnoma zanesljive, ker je vendar mraz na trte različno vplival. Poskus bo treba nadaljevati in tudi opazovati, kako vpliva skrajšanje zalistnikov na poznejši razvoj lesa.
Matičnjak in trtnica. Dotični pašen matičnjaka, katerega je uničila gniloba korenin (Dematophora necatrix) smo izkopali in porabili svet za druge kulture. Sedaj še meri Grmski matičnjak 0’48 ha. Večinoma zasajen s širokolistno riparijo (riparijo portalis). Ker še vedno degenerirajo nekatere trte sčasoma ter dobivajo manjše liste, nadomeščamo te z grebeni-čenjem. Tako selekcijoniramo vedno bolj to podlago. En del matičnjaka (0‘145 ha) je nasajen s križanko aramon X rupestris Ganzin št. 1.
Od pridelka iz leta 1912. smo prodali 7400 ključev aramon X rupestris, 8100 bilf in 10.140 cepljenk. Ker je bilo zanimanje za bilfe to leto zelo slabo, jih polovico (12.000) sploh nismo izkopali, temveč smo jih pustili v trtnici za drugo leto. Od ključev riparije portalis smo pocepili 28.800, 41.400 smo pa zabilfali. Pocepili smo tudi 1650 ključev aramon X rupestris in zabilfali 3900.
Tudi letos smo vložili cepljene ključe večinoma v sveže žaganje. Nekatere zaboje smo namočili, ker so nekaj dni stali v silnici, v spodnjem delu v gorko vodo. Ključi v teh zabojih so razvili najlepši kalus. Od 28.200 siljenih cepljenk na ripariji portalis se je vložilo v trtnico 23.800 (odpadlo 15'5%), od 1650 cepljenih na aramon X rupestris pa 1440 (odpadlo 13 %). Od vloženih cepljenk na riparijo portalis se je izkopalo le 40% (9680) prve vrste in 14:i/4% (3500) druge vrste, 45% je bilo odpadka. Od cepljenk, cepljenih na aramon X rupestris, dobilo se je celo le 25% prvovrstnih trt (360), V bolj suhem letu bi bil uspeh pri podlagi aramon X rupestris gotovo boljši, ker zahteva ta trla bolj suho in lahko zemljo. Kljub temu pa je bo treba cepiti tudi v bodoče, ker kaže rabiti to podlago v lahkem svetu, predvsem pa v puhlici, kjer riparija portalis ne uspeva. Vlažno poletje ni posebno prijalo cepljenkam. Zarastle so sicer dobro, toda ukoreničile so se v vlažni zemlji bolj slabo. Ker se ni obnesel v prejšnjih letih cepilni stroj »St. Severinus«, letos nismo več cepili s tem strojem,
V	vinogradu se je preskusila škropilnica domače tvrdke Mesesnela nasl, v Vipavi. Škropilnica sicer dobro deluje, ima pa vsled premajhnega zračnega kotlička premalo pritiska. Pritisk tudi ni iz tega vzroka dovolj trajen.
Kletarstvo.
Vinskega pridelka leta 1912. je šola prodala 18’50 lil po 48 do 60 K, buteljk pa 124 po 1 K 60 vin., od letnika 1913 pa 19 hi po 48 K. Razentega se je potočilo 326 litrov silvanca letnika 1911 v steklenice.
Kakor že omenjeno, je bila letina vsled raznih vremenskih nezgod le srednja. Tudi kvaliteta je srednje dobra, brez dvoma boljša kot je bilo pričakovati po hladnem in vlažnem poletju. Sestava mošta je bila sledeča:
V Trški gori:1	sladkorja v % klostern. mostne tehtnice	skupna kislina v
Traminec		. . 20‘4	107
Rulandec		. . 20	96
Tična 		. . 17'7	12
Silvanec		. . 17'5	11*5
Belinska črnina		. . 16'8	15
Rdeči vrh		. . 166	15'5
Rdeči veltlinec		. . 165	12
Rdeča črnina		. . 165	15'7
Zeleni veltlinec		. . 16	95
Zgodnji veltlinec		. . 16	7'8
Belina		. . 15'8	15 7
Portugalka		. . 155	7'5
Žlahtnina (španjol)		. . 15‘4	69
Kraljevina (kozlovska vzgoja)	. . 15'3	125
Francoska črnina 		. . 15'2	14
Drobna| črnina		. . 15*1	182
Žametna črnina (kavščina) , .	. . 15	124
Refošk 		. . 14'7	175
Lipnik		. . 146	151
Zeleni plaveč		. . 14'5	103
Lipna			14'8
Črna frankinja	. . 14‘2	197
Mozlovina 		. . 14	172
Kraljevina (z napnenci) .	. . 14	15
Tičenski javor 		. . 14	17
Laški rizling		. . 13'7	11*9
Škilina		. . 132	135
1 ičja črnina		. . 13	138
Grganja		. . 12	17-3
Zelenika		. . 11*3	22
Črni volovnik		. . 106	214
1 V 1 rški gori je bilo grozdje od toče poškodovano.
V Cerovcih:	»‘«J	skupna	kislina	v	»/„
Rulandec.............................. 20	8’5
Beli burgundec.......................17’8	11'5
Črna frankinja........................17	10'5
Silvanec.............................15'7	9'9
Rdeči veltlinec........................15'5	11
Žlahtnina (španjol)..................15'4	6'8
Belina.................................151	13
. Laški rizling (kozlovska	vzgoja)	.	.	14	12'3
Kraljevina (kozlovska vzgoja)	,	.	14	13'5
Grganja ...............................13'5	13'2
Portugalka............................13	8
Žametna črnina (kavščina)	....	12'2	11'4
Šola je trgala v svojih vinogradih od 14. do 17. oktobra. Le portugalka, črni burgundec in zgodnji veltlinec so se potrgali že 22. septembra. Vse grozdje se je pecljalo.
Mošt je bil vsled hladnega vremena mrzel. Imel je povprečno 10—12" C. Z segrevanjem se ga je spravilo na primerno toploto 15—16" C in je vsled tega prav povoljno pokipel. Pokipel je ves mošt s pomočjo samočistih drožij, katere so se naročile od preskuševališča c. kr. višje vinarske in sadjarske šole v Klosterneuburgu. Nekaj belega burgundca tega letnika je namenjenega za buteljke.
Uspeh poskusa pretakanja vin z mehom se je izvrstno obnesel. Isto vino, z mehom t, j. s tlakom pretočeno je bilo svežejšega in boljšega okusa kot ono (iz istega soda), ki se je pretočilo s škafi. Brez dvoma je ta način pretakanja pripro-ročljiv za dolenjska vina. Ker se vino z mehom s pritiskom v drug sod pretoči, brez da bi se najmanj prezračilo, mu ohranimo vso ogljikovo kislino in s tem potrebno svežost,
Vinske droži smo porabili za žganje. Tekom 30 ur se je prekuhalo 350 1 droži dvakrat. Konečni pridelek je 191/0 I drožnika s 65% alkohola. Novi žganjarski kotel (z vsebino 100 1) tvrdke Mesesnela se je ludi letos prav dobro obnesel, za to kuho je porabil J/4 m:i drv in 70 kg premoga.
Kljub slabejši vinski letini so se vinogradniki iz okolice posluževali pridno parnega kotla za ovinjenje vinske posode. Ovinili smo 17 sodov.	p,	Zdolšek.
Sadjarstvo.
Drevesnica meri 0'43 ha in je namenjena predvsem za vzgajanje visokodebelnih jablan in hrušk. Ker je zanimanje za pritlikovce od leta do leta večje, bodemo v bodoče vzgajali tudi večje število pritličnih oblik. Razmnožujemo le omejeno
število vrst, ki so priporočene za Kranjsko, seve največ onih, ki so primerne za Dolenjsko.
Zasajamo drevesnico spomladi z divjaki, katere okuliramo meseca avgusta tik tal. Debla vzgajamo z grmskim divjakom in s čelinijem, katera dasta v kratkem času krepka in trpežna debla. Pri hruškah nam rabi v to svrho Weilerjeva moštnica. Debla vzgajamo brez vsakega skrajševanja. Poskusili smo bili vzgojiti debla s pomočjo raznih vrst hrušk. Obnesla se pa ni nobena vrsta. Nekatere rastejo prepočasi in dajo pretanka debla (Har-denpontovka, Liegelnovka, Napolenovka), druge naredijo sicer krasna debla, katere pa prerad poškoduje mraz (Guyotovka, salcburgerca). Veliko škodo so delali v drevesnici poljska miš, voluhar in tudi ogerci.
Leta 1911. je bilo posajenih v šolsko drevesnico tri vrste kuten, da se preskusi njih porabnost kot podlaga za pritlične hruške. Te kutne je dala na razpolago avstrijska sadjarska in pomologična družba. Od vsake je posajenih 41 komadov. Oku-lirale so se vse 5. avgusta 1911 z društveno dekanko. Cepiči so bili z istega drevesa. Leta 1912. se je pri pognankih iz cepljenih očes pokazal sledeči razloček:
štetih mladik	dolžina ml manj kot 75 do 75 cm 100 cm		a d ik nad 1 m	debelost mladik v pod 15 do 18 15 cm cm	
39	1	9	'29	3	24
37	14	12	11	22	13
32	6	4	22	11	21
cm
kutna (tvrdka Kle-nert)............... 39	1	9	29	3	24	12
II. Podlaga angerska kutna (tvrdka Le-roy)...................
III. Podlaga navadna kutna (tvrdka Ben-dig)................
Vzgojilo se je te pritlikovce kot piramide in jih bode treba še na stalnem mestu opazovati glede njih rodovitnosti.
Iz drevesnice smo oddali spomladi leta 1913. 1200 visokodebelnih jablan, 140 visokodebelnih hrušk in češenj, pritlikovcev pa 48.
V	novi oddelek drevesnice smo posadili 1350 jabolčnih in 200 hruškovih divjakov, 2200 jabolčnih in 200 hruškovih divjakov se je pa pikiralo. Leta 1912. sejani pečki raznih jablan in hrušk so tako slabo skalili, da jih je bilo treba še eno leto pustiti v sejalnici. V drugem letu (1913) je pa večina pečkov skalila in se je sejalnica prav lepo zgostila. Del teh divjakov raznih vrst se bode na pomlad posadil v drevesnico, da se preizkusi vpliv različnih divjakov na poznejše drevo. Drugi del pa bodemo posadili v pikirne lehe.
Sadni nasadi. Na šolskem posestvu je nasajenih nad 900 sadnih dreves, večji del jablan. Velik sadovnjak z različnimi
vrstami jabolk leži pred gradom. Poljski sadovnjak za gradom ima ugodnejšo lego in zemljo. Zasajen je ludi z jablanami. Pred zelenjadnim vrtom je mladi nasad ananasove renete. Jablane so tudi zasajene ob poti proti Šmihelu, v drugem drevoredu proti napajališču so pa orehi. V drevoredu med njivami, ob poli ki veže Gotno vas s Šmihelom, rastejo hruške mostnice. Špalirno drevje nahajamo ob škarpi na vrtu in v posebnem vrtičku na južnozapadni strani gradu. Južnovzhodna stena gradu je pa zasajena z breskvinim in mareličnim špalirjem.
Večji sadni vrt je tudi v Cerovcih. Ta sadovnjak je nasajen z jablanami in češpljami, deloma pa z japonskim kostanjem.
Mraz je našel dne 12. aprila hruške v najlepšem cvetju. Cvetne liste sicer, ni poškodoval, zmrznili so pa prašniki in brazda in se seve taki cveti niso mogli oploditi. Edino Guyo-tovka ob zidu je pretrpela mraz povoljno in tudi povoljno rodila. Jablanam, ki še niso bile razcvetele, mraz ni škodoval. Vobče je pa drevje le deloma cvetelo in je bila tudi letina le srednja. Najbolj je obrodil bobovec. V Cerovcih je pa bilo prav malo jabolk, češplje pa sploh niso rodile. Akoravno je sadje dozorevalo povoljno, ni imelo one žive barve, kot druga leta.
Pridelek je znašal na Grmu 3700 kg jabolk.
Od raznih škodljivcev je nastopila najbolj krvava uš (Schi-zoneura lanigera). Le z marljivim in celoletnim pokončevanjem s pomočjo mastenja, tobačnega izvlečka in dendrina je bilo mogoče poškodbe zabranjevati. Tudi jabolčni zavijač (Carpocapsa pomonella) je močneje nastopil, kol vsa zadnja leta. Skorej tri četrtine vseh jabolk je bilo črvivih. Vsako jesen nalovimo v šolskih sadovnjakih velike množine teh gosenčic v papirnih pasovih, ovitih okrog debla. Izkazalo se je pa, da ima ta mrčes v naših krajih po dva zaroda in ga bo treba v bodoče tudi v poletnem času loviti. Sadni škrlup (Fussicladium dentriticum), je nastopil posebno na zlati zimski parmeni.
Novi nasadi. To leto smo posadili le nekaj drevesc landsberške renete zraven poljskega sadovnjaka pri kozolcu. Precepili smo pa rotenhausko lesniko, ki je rastla med bobovcem. Nadalje smo precepili zlati peping v sadovnjaku pred gradom, ker ni nikakor zadovoljil razvoj drevja, kakor tudi Tominševo jabolko, katero je kazalo slabo rodovitost. Tudi ni imel sad posebne vrednosti. Cepili smo na ta drevesca različne novejše vrste, da preskusimo njih vrednost v naših razmerah.
Uporaba sadja. Od pridelanih 3700 kg jabolk smo prodali 720 kg po 24 in 30 vin., 3000 kg pa zmastili za napravo sadjevca. Prodali smo tudi 44 kg adamovih jabolk, po 30 do 40 vin. Razuntega smo prodali tudi nekaj breskev in hrušk. Del sadja se je tudi konserviral. Nakupili smo tudi 550 kg
češpelj, katerih smo nekoliko vkuhali, deloma pa posušili, največ pa namočili v svrho kuhanja slivovke.
Pridelek sadjevca znaša 22 hi, 100 kg jabolk je dalo 73 1 mošta. Mošt iz zrelega sadja je imel povprečno 10—11% sladkorja (klosterneuburške mostne tehtnice) in 8'5% kisline. Kakor je videti, so bila jabolka vsled deževnega vremena izredno močna. Ves mošt je pokipel s pomočjo samočistih drožij. Čistil se je povoljno.
Iz 456 kg češpelj (19 mernikov) smo skuhali 431/2 1 slivovke z 49% alkohola. Ker so bile češplje kupljene, stane liter žganja z davkom in kurjavo vred 1 K 84 vin. (brez novega, naknadnega davka).
Razun različnih sadnih konserv smo naredili nekoliko brezalkoholnih pijač, kakor tudi vino iz kosmulj in grozdičja.
V sadni kuhinji smo preskusili Dreyerjev lonec za vkuha-vanje sadnih sokov. Izkazal se je zelo poraben. Seve ni take neprecenljive vrednosti, kot je bilo povzeti po raznih reklamnih spisih. Preizkusili smo tudi razne nove konservne kozarce: »Ultreform« in »Reform«, kateri so prav porabni in priporočljivi. Zadnji se odlikujejo po nizki ceni.	R.	Zdolšek.
Vrtnarstvo.
Na zelenjadnem vrtu, ki obstoji iz glavnega vrta pod gradom (0-53 ha) in drugega novejšega vrta pod gnojiščem (0-10 ha), smo pridelovali zelenjad s posebnim ozirom na potrebo šolske kuhinje, deloma tudi zaradi prodaje. Nekatere zelenjadne rastline smo pričeli zadnja leta pridelovati v večji meri v nekdanji drevesnici.
Na prednji strani vrta in na jugovzhodu grada so gorke lehe (skupaj 40 oken), ki se rabijo v prvi vrsti za pridelovanje sadik, deloma pa tudi za siljenje zgodnje zelenjadi.
Cvetličnjak je namenjen za gojitev in prezimovanje najbolj znanih cvetlic in lepotičnih rastlin. Istemu namenu, kakor tudi razmnoževanje cvetlic služi silnica. Ker pa je bila lesena konstrukcija stare silnice strohnela in tudi ni silnica vsled lege svojemu namenu popolnoma zadostila, se je sezidala na jugo-zapadni strani vrta nova silnica. Silnica je prostornejša in sploh modernejše urejena od prejšnje. Glavna pridobitev obstoji pa v tem, da dobivajo v njej rastline solnce celi dan od zgoraj in ne od strani. Za prezimovanje zelenjadi nam služi posebna prezimna klet.
V večji meri se prideljuje zelenjad, ki si jo lahko vsak privošči in katera ne zahteva posebnega dela, dragocenih priprav ali pa posebnih dodatkov v kuhinji. Izključno za prodajo se prideljuje špargelj (beljuš) in siljena zelenjad v gorkih lehah.
Leta 1913. se je prodalo:
razne zelenjadi za............................ 1635-25	K
cvetlic za..................................... 727	06 »
semena za....................................... 26-68	»
sadik za........................................ 94-72	»
Skupaj . 2483-71	K
Največ je vrgla solata (164 K), stročji fižol (95 K), paradižniki (93 K), zelje (83 K), endivija (65 K), kumare (64 K), ohrovt (57 K), špargelj ali beluš (44 K), grah (36 K).
Preteklo hladno leto je bilo sicer neugodno za razvoj zelenjadi, posebno ker je zemlja na šolskem vrtu težka in mrzla. Tako je n. pr. večina stročja pritličnega fižola segnila, preden je dozorela. Ugodno je pa vplivalo letošnje vreme na zeljnate rastline. Sicer sta začetkoma zgodnji ohrovt in zelje vsled napada po zeljni muhi precej zaostala, toda enkratno gnojenje s čilskim solitrom je zboljšalo takoj kulture. Ugodno je pa vplivalo na vrt to, da smo prenehali škropiti s pomočjo hidrantov vodovoda in smo rabili vodo, katera se je segrela čez dan v cementnem lovnjaku.
Deževno vreme je bilo zelo ugodno raznim škodljivim glivam. Razmeroma hitro je uničila rja bučnic (Plasmo-pora cubensis) melone in deloma tudi kumare (pred vsem one, ki niso bile na latniku), kljub mnogokratnemu škropljenju z modro galico. Palež na paradižnikih (Peronospora infestans), kakor tudi rja na fižolu (Phylosticta phaseo-lina) sta se pa uspešno zabranila z modro galico. Rja je napadla najbolj »rdeči cukrenec«, najmanj pa »telefon«. Letos je napadla neka plesen prvič tudi redič.
Kljub veliki moči v poletju je bila občutna škoda po b o 1 -h a h (Ilaltica oleracea). Z najboljšim uspehom smo jih lovili v jutranjih urah s petrino (goseničnim lepilom) in na znani lepilni papir za muhe. K 1 u n o t a j e v (Centorhynchus sulci-collis) je bilo to leto nekoliko manj. Nastopila je pa močno zeljna muha (Anthomya brassicae). S pomočjo dušičnatega gnojenja po čilskem solitru so napadene rastline hitro okrevale, medtem ko ni pokazalo enakega uspeha ponovno zalivanje z gnojnico. Strune (Agriotes segetis) nastopajo še vedno v isti množini. Razširila se je pa uš solatnih korenin (Trama troglodytes) po celem vrtu in je napadla tudi redič. Bramorji še niso nobeno leto povzročili toliko škode na solati, kot letos. Veliko množino smo jih polovili v lonce, ki so bili poglobljeni v stezice solatnih leh.
Konserviralo se je v poučne namene razne zelenjadi, stročji fižol pa letos v nekoliko večji meri tudi za prodajo.
R. Zdolšek.
Gozdarstvo.
Gozd v Podljubnem meri 9 34 ha. V tem gozdu so se čistili mladi smrekovi nasadi. Nasadi iz zadnjih let so se pod-sadili. Prejšnji del gozda, ki meri nad 5'69 ha, je sedaj popolnoma nasajen s smrekami. V novem delu gozda se je le majhen del prostora očistil in nasadil s smrekami. Za to nasaditev je podarila c. kr. deželna vlada iz gozdne drevesnice v Bršljinu 1000 sadik.
Gozd na Vrhovskem meri sedaj 10 49 ha. Glavni del gozda je porastel z listovci in lepimi smrekami. V tem delu se je grabilo listje za nastil in dobilo tudi potrebni les za napravo kolarnice, nove strehe v silnici, za napravo spuščališča in ograj pri gospodarskih stavbah. Na drugem delu gozda raste malo smrečje, ki se je tudi v tem letu čistilo in zredčilo. V dokupljenem gozdu so se napravila drva in se je polovico gozda v to svrho posekalo. Tudi ta prostor je porastel z mladim smrečjem. Ostala polovica se bo posekala za drva v prihodnjem letu, ker raste tudi na tem prostoru vse polno mladega smrečja.
Stranske panoge gospodarstva.
Perutninarstvo.
Z uredbo nove kurnice v letu 1910. se je moglo primerjati obe pasmi, sulmtalsko (štajersko) in laško jerebičarko glede njih užitka in sposobnosti za naše razmere.
Kar se tiče nesnosti, sulmtalska pasma ni slaba jajčarica, ker je znesla v prvi dobi 153 jajc s povprečno težo 58 g, med tem ko je znesla najboljša laška jerebičarka 148 jajc s povprečno težo 59 g. Jarce obeh pasem so začele nesti s sedmimi meseci in so nesle celo zimo, dokler ni pritisnil hud mraz. Ker je bila letos zima jako stroga, se je moralo v kurnici večkrat zakuriti in okna in vrata z Žaklji zavarovati.
V	začetku leta je imela šola 8 petelinov, 77 kokošij in 11 piščet in 6 rac. Tekom leta se je izvalilo 96 piščet in 15 rac, od katerih se je prodalo nekaj za pleme, nekaj pa obdržalo doma za popolnitev rodov pri enem in drugem plemenu.
Med letom so se kupile 2 gosi in 1 gosjak endemskega plemena, ki se odlikuje po veliki postavi in po belem perju.
Ob koncu leta je ostalo 15 petelinov, 66 kokošij in 18 piščet, 6 rac in 3 gosi.
Vse kokoši so znesle skupaj 7399 jajc (race 208, gosi 30), in sicer največ meseca aprila (1074), najmanj pa meseca novembra (161).
Od teh se je prodalo 6959, porabilo za valenje 295, za krmljenje piščet 347 in ostalo je koncem leta 36 jajc. Odbrana
jajca za valenje so se prodajala: kokošja po 20 vinarjev, račja po 30 vinarjev in gosja po 40 vinarjev, neodbrana pa po tržni ceni.
To leto se je naročil za poskušnjo valilnik »Helios« za 25 jajc. Valilnik se je pa vzlic slavospevom slabo obnesel, ker je pomanjkljive sestave. Večkratni poskusi so se ponesrečili, ker se ž njimi toplote ne da pravilno uravnavati in je tudi izolacija nezadostna.	Fr.	Maläsek.
Kunčjareja.
V začetku leta je imela šola 9 živali, in sicer 3 samce in
6	samic velikega belgijskega plemena, tekom leta je prirastlo 32 mladičev, ki so se deloma prodali, deloma pa obdržali za rejo. Koncem leta je imela šola vsega skupaj še 17 živali. Preko zime so ostali na istem prostoru kakor poleti, namreč prosto pod streho v svojih hlevčkih, samo ti so se z odejami od vrha zavarovali proti strogi zimi, tako da jim mraz ni nič škodoval.	Fr.	Maläsek.
Čebelarstvo.
Leto 1913. je bilo za čebelarstvo še neugodnejše kakor prejšnje leto. Prezimile so čebele v obče dobro, spomladi so malo rojile, v poletnem času so se pa vsled vedno deževnega vremena slabo razvijale.
V ajdovi paši so malo nanesle, mnogi čebelarji so vsled tega ozimili čebele s premajhno zalogo medu, tako da bodo čutili slabe nasledke še v letošnji spomladi. V šolskem čebelnjaku se je čebelarilo s sledečim uspehom: Čebele so dobro prezimile, nekateri panji so postali brezmatični in so se združili. Rojev je bilo spomladi 18 in so čebele rojile vse v maju. Prvi roj je bil 14. maja in je najtežji tehtal 2-4 kg. Vsled deževnega vremena v juniju in juliju so se čebele slabo razvijale in so se morale krmiti.	V	ta	namen	se	je	porabilo 50	kg kristalnega sladkorja. Bolje	je	bilo	v	ajdovi	paši,	vendar je	znašal naj-
večji dnevni donos samo 1 kg pri opazovalnem panju. Največ so nanesli Žnidaršičevi panji. V jeseni so se čebele združile in za prezimovanje namenjene čebele so se zopet toliko krmile z neobdavčnim sladkorjem, da je znašala skupna teža zaloge za vsak panj 15 kg. Pridelalo se je 60 kg iztočenega medu in 7‘6 kg voska. V prezimovanju se je pustilo 18 panjev, med njimi 4 Žnidaršičeve.	A.	Lapajne.
Vrboreja.
Staro vrbišče pod Božjim grobom se je opustilo, obsejalo s travo in porabilo za povečanje tekališča za mlado živino.
V novem vrbišču pod drevesnico pridelane šibe so se porabile za pletenje košev. Nasad ob Težkem potoku se je
moral tudi to leto posaditi. Nasadile so se vrbe tudi na prostoru tik bazena za vodno perutnino in ob jarku tik manjšega zelenjadnega vrta.
Za pletenje košev se je priredil na zavodu poseben tečaj, ki ga je vodil pletarski učitelj Franc Janež iz Dolskega, Poročilo o tem tečaju je spredaj v šolskem poročilu.
Gospodarsko poslopje.
V tem letu je šola postavila novo kolarnico (šupo) za vozove, ki se je dosedaj težko pogrešala pri šoli. Potrebni les se je dobil v domačem gozdu. Kolarnica je na sprednji strani odprta, na zadnji se pa po potrebi lahko odpira.
Na vrtu se je napravila nova silnica za cvetlice, stara pa podrla. Napravil se je tudi bazen za vodo, potrebno za zalivanje vrta. Pred hlevom se je napravilo pripravno spuščališče, okrog čebelnjaka pa nova ograja.
Pri kurnici so se postavile tri ograje za piščeta, ki so tudi od zgoraj zadelane z mrežo. Istotako se je priredila potrebna ograja za kunce.
V Cerovcih se je postavila streha za spravljanje suhe krme na prostem.
Gospodarski inventar.
Pri gospodarskem inventarju se je popolnila in nadomestila različna gospodarska oprava. Nabavile so se tudi razne trtne škropilnice (Pyrh in Mesesnel) in žveplalniki (Oidofobo in Vindobona), Dreyerjev aparat za sadne soke in Rietschejeva stiskalnica za napravo umetnega satovja.
Nabavil se je tudi valilnik »Helios« za umetno valenje piščet in ena hišica za piščeta.