TITO OSTAJA V NAŠEM PROSTORU, V NAŠEM ČASU! POD VODSTVOM TOVARIŠA TITA SMO POSTALI TO, KAR SMO! TITOV LIK IN TITOVO DELO BOSTA OSTALA STALNO MED NAMI, PA TUDI MED BODOČIMI GENERACIJAMI! Tovariš Tito na razstavi »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi v Slovenj Gradcu dne 11. septembra 1967 Tovariš Vinko Cajnko kot predsednik društva Partizan Slovenj Gradec vroča Titu spominski almanah »Telesna vzgoja treh dolin« — Mislinjske, Mežiške in Dravske doline BSB oSpomiri na cjita Moker spomladanski dan je bil, ko izvem za žalostno novico, za vse nas prekruto to resnico, kdo lahko bi žalost v srcu skril. Tvoja borba Tito nam je znana, že od mladih nog si se boril, za pravičnost vseh si vedno bil, Ti in tvoja družba skrbno zbrana. V naših srcih vedno boš ostal, živ in plemenit kot res si bil, saj si boljši »Danes« priboril, ko zavajevalce si pregnal. Ni besed, ki bi dovolj zgorovno opisale Tvoje vneto delo, ko si vodil domovino belo, še do konca tvojih dni uporno. Zlatko Škrubej, TIP Otiški vrh iZa cjlta V nas vseh je ena sama želja: »TITO, VRNI SE MED NAS«. V naših srcih plapola kot ogenj, razsipa se kot plaz Tako si ponosen! Tako si močan! Tvoja podoba je vzor vsem nam. Zunaj pomlad se prebuja, narava v vetrn dehti; v nas pa ena se misel prepleta in prosi, da vrneš se ti. Radi te imamo ... Ko prve se zvezde na nebu pnižgo, je misel na tebe močnejša od sanj; vtisnjena je globoko v srce in kliče: »TITO, OZDRAVI NAM!« Ajtnik Branka Neka deklica iz Velške grape, Id zna ceniti našo svobodo, naše lepe koroške planine, je predsedniku Titu sestavila tole pesem za rojstni dan: ^tag^i cjita Desetletja že pogumno v prvih vrstah stojiš, od ranega otroštva si spoznaval tegobe življenj* in želja je tvoja bila, da bi nekoč pravica premagala zlo resnico ljubeč si napotil se v boj. Resnico ljubeč si napotil se v boj, zvest idealom si svojim ostal, in ko v vodstvo si partije prišel, tvoj boj se je — šele začel — a nikdar pred oviro ti nisi klonil! A nikdar pred oviro ti nisi klonil, nikdar niti za trenutek predal se brezupu, Hitlerju odločno napovedal si boj in kmalu gestapo trepetal je pred tvojim imenom. Gestapo trepetal je pred tvojim imenom, ko si uspešno vodil svoj narod v boj za lepši in boljši čas. Tudi svoboda je nazadnje prišla, a bilo še ni konec tvojega boja: informbiro — tudi to si prebrodil... Informbiro — tudi to si prebrodil, samoupravljanje si v deželi svobodni uvedel, posledice vojnega časa z novim zagonom odpravil ter domovino nam našo povzdignil v očeh sveta. Ter domovino nam našo povzdignil v očeh sveta, ko v vrstah neuvrščenih boriš se za mir vsega sveta. Radi imamo te vsi — to pokazat želimo ti vedno in danes, za tvoj rojstni dan. In danes za tvoj rojstni dan, ko niti leta niso ohromila tvojih prizadevanj za dobro vseh ljudi, ko še vedno z uspehom državo nam vodiš ti, ti mladina še dolgo življenje želi. Ti mladina še dolgo življenje želi, v sredi med nami da bi praznoval še mnogo, mnogo rojstnih dni; želimo ohranit ideale tvoje in naše vse dni. Ohranit ideale tvoje in naše vse dni — to vedi, obljubili smo vsi. Za lepo brezskrbno naše življenje hvaležni smo ti vsi, dragi naš Tito! MAGISTRALE Desetletja že pogumno v prvih vrstah stojiš, Resnico ljubeč si napotil se v boj — A nikdar pred oviro ti nisi klonil. Gestapo trepetal je pred tvojim imenom; Informbiro — tudi to si prebrodil. Ter domovino nam našo povzdignil v očeh sveta. In danes, za tvoj rojstni dan, Ti mladina še dolgo življenje želi, Ohranit ideale tvoje in naše vse dni. Lojzka Kapelari ■1 2 | V I R A R N I K Moja razmišljanja v teh žalostnih dneh Tudi jaz bi rada napisala nekaj o našem Titu. Vem, da tega ne bom znala. Ne bom znala opisati to, kar čutim do njega kot kmetica in to, kar je on vreden. Vseeno bom poskusila. Zlila bi rada na papir bolečino in hvaležnost našemu dragemu Titu. Ko smo v nedeljo zvečer opravili vsakdanje delo pri živini in se pripravljali na nočni počitek, smo kot po navadi odprli radio, da bi slišali kako je z zdravjem predsednika Tita, ki smo ga vseskozi s skrbjo spremljali. Zaslišali smo žalostno glasbo in tresoči glas napovedovalca. Se preden je povedal do konca, smo doumeli, kaj se je zgodilo. Ko je povedal tisto tujo in kruto besedo — umrl je tovariš Tito, nam je vsem v globoki žalosti zastal dih in kot s kleščami nas je zgrabilo za srce. Vedeli smo, da bo do tega enkrat prišlo, ker smo vsi minljivi, vendar se nam je zdelo, da človek kot je bil Tito ne sme in ne more umreti. Težka in žalostna noč je bila za nami vsemi, ki smo ga ljubili. Naslednji dan smo z veliko bolečino v srcu po radiu in televiziji spremljali zadnje slovo od predsednika Tita iz Slovenije. Grenke solze slovesa so nam nemo polzele po obrazu. Zdelo se nam je, kot da spremljamo k pogrebu lastnega očeta. V srca se nam je naselila velika praznina. Spominjam se še let otroštva, ko še nisem doumela duše tega velikana in še nisem poznala njegovega plodnega dela. Z otroško radovednostjo sem spraševala starše, zakaj je pri nas v Jugoslaviji za predsednika republike vedno le Tito, zakaj ne volijo koga drugega, kot to delajo po drugih državah. Nasmehnili so se mi in dejali: »Ko boš zrasla, boš spoznala veliko delo našega dragega in neutrudljivega predsednika države. On nam je izbojeval svobodo. On je povezal republike in ustvaril bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi v neodvisno in demokratično državo. On nam kaže pravo pot miru in ljubezni med vsemi narodi. On je luč srečnega sveta. Takega predsednika kot ga ima- mo mi, nima nobena država. Lahko smo zelo ponosni nanj.« Ko se sedaj spominjam tega vprašanja, me postane sram. Zdaj vem, kdo je bil tovariš Tito. Spominjam se še pripovedovanja babic, kako je bilo včasih hudo, ko so bili eni bogati, drugi pa revni. Koliko je bilo samo beračev, ki so hodili od hiše do hiše in prosjačili. Veliki kmetje so jih morali »rediti« po en teden, mali pa manj. Da danes v naši socialistični deželi tega ni več, vemo, vemo pa tudi, da je to Titova zasluga. Večkrat se je že zgrnil nad našo državo črni oblak, a naš Tito ga je znal vedno odpihniti, da ni padala toča, da je spet posijalo sonce. Stare ženice so vedno »jamrale«, da bi le vojne ne bilo in dodale: »Dokler bo Tito, smo lahko brez skrbi. On je dober predsednik.« Vedno je znal sprte države spojiti v mir in sožitje. Kljub vsemu mislim, da smo lahko brez skrbi, saj nam je dobro začrtal pot, po kateri hodimo, naučil nas je živeti. On je nam še vedno svetla luč in bo tudi v bodoče hodil pred nami. Kadar je hodil po daljnih deželah sveta in sejal napredek, mir in ljubezen med narodi, smo ga vedno s skrbjo spremljali, da se mu ne bi kaj hudega pripetilo. Kako srečni smo bili, ko smo slišali spet njegov glas in prijazen nasmeh, ko se je srečno vrnil v domovino. Ponosni smo, da je bil ta veliki človek prav naš. Kako ga ljubijo tudi tuji narodi in spoštujejo. Sedaj je ugasnilo njegovo življenje. A njegov duh bo vedno svež in mlad ostal med nami. Večna slava junaku velikega sveta. Tako, napisala sem, kar mi je narekovalo srce. Vem, da so moje besede plitve in skromne. Sem pač preprosta kmetica brez izobrazbe, zato prosim, da mi mojih napak ne zamerite. Vem, da bi morala za njega napisati lepše in bolj čustveno. A mi ne uspe. Naj vam povem, da imamo v veži obešeno veliko sliko našega dragega Tita. Vedno smo bili ponosni na to lepo sliko. Mihaela Lenart POSEBNA INFORMACIJA — v letu 1979 O FINANCIRANJU INVESTICIJ — lastne osnove za leto 1980 O GOSPODARJENJU Z DENARJEM — lastne osnove in clj za naslednje srednje- IN KREDITI: ročno obdobje 1981—1985 Ali preveč investiramo, UVODNE MISLI Namen te posebne informacije je seznaniti slehernega delavca v naši »Lesni«, kako gospodarimo v temeljnih organizacijah z denarjem — lastnim, ki ga prigospodarimo s proizvodnjo in z najetimi krediti. Prav tako želimo delavce seznaniti, koliko in kam smo investirali v zadnjem letu, koliko znašajo naši neodplačani krediti za investicije in redno poslovanje in kakšne so realne finančne možnosti v »Lesni« za nadaljnji razvoj in normalno redno poslovanje. Vsaka temeljna organizacija dobiva sicer sproti tromesečne in letne podrobne informacije za svoje poslovanje z denarjem in krediti ter žiro računom, zato je namen te informacije v celovitosti za delovno organizacijo in nekaj podatkov tudi za vse temeljne organizacije. Uvodoma lahko ugotavljamo, kar nam potrjuje tudi poročilo o rezultatih zaključnega računa za leto 1979 in predlog proizvodnega plana za leto 1980, predvsem naslednje: 1. Po letnem celotnem prihodku smo postali velika delovna organizacija, tudi letna rast celotnega prihodka je vsako leto zelo visoka. Prav tako je visoka zaposlenost in tudi rast zaposlenosti v zvezi s povečevanjem fizičnega obsega proizvodnje. 2. Žal pa se ob visokem povečevanju proizvodnje delež akumulacije, ki je namenjena za večanje lastnega poslovnega sklada za razširitev materialne osnove — za nadaljnji razvoj, vsako leto celo zmanjšuje. 3. Želje in potrebe za nadaljni razvoj temeljnih organizacij pa so istočasno postale večje, vsestranske in razdrobljene in tudi drzno drage, kot da lahko v nekaj letih nadoknadimo vso zgodovinsko zaostalost lesne industrije na tem koroškem področju. 4. Ta nasprotja med realnimi finančnimi in kadrovskimi možnostmi za investicije na eni strani in željami razvoja na drugi ter med finančnimi možnostmi in dejanskimi potrebami razvoja lesne predelave z ekonomsko perspektivo v »Lesni« so osnovni vzrok: —■ za preveč začetih in zato nedokončanih investicij, — za popolno odvisnost delovne organizacije od pridobivanja kreditov za investicije in za redno poslovanje, — za že sedanjo prezadolženost s krediti za investicije in za obratna sredstva, — zadnje leto pa tudi že za stalno večji riziko zmožnosti rednega odplačevanja zapadlih kreditov. FINANCIRANJE INVESTICIJ V LETU 1979 Najbrž že sam pristop k vsakoletnemu investicijskemu planu v Lesni ni pravilen. Nesprejemljivo je, da se proizvodni letni plan predlaga in sprejema na temeljnih organizacijah ločeno od investicijskega in posebej za stanovanjsko izgradnjo ter sredstva skupne porabe. Proizvodni in investicijski plan sta vendar izjemno povezana, saj stroški amortizaoije (minimalne in pospešene) v proizvodnem planu pomenijo glavni lastni tekoči vir za investicije v enostavno in razširjeno reprodukcijo in za odplačilo že zapadlih kreditov. V Lesni se pojavlja z vsakoletnim investicijskim planom tudi problematika zaradi: — nevsklajenosti investicij med TOZD glede prioritete, — premalih lastnih in združenih sredstev za nove investicije, — vsakoletnih nezmožnosti nekaterih temeljnih organizacij, da z ustvarjenimi lastnimi viri odplačajo zapadle obveznosti za kredite, — stalnega prenašanja nepokritih in prekoračenih investicij iz prejšnjega leta v vsako novo leto, — v letu 1979 so se poleg gornjih problemov pojavili še novi, ki so bili povezani z bojaznijo, ali bomo lahko pridobili nove kredite v potrebnih in zaprošenih višinah. ali premalo ustvarjamo? Vsi našteti problemi so v letu 1979 še znatno podaljšali rok predlaganega in sprejetega letnega investicijskega plana in s tem še dodatno zmanjšali možnosti resnične realizacije vseh v planu predvidenih investicij. Večje težave so v letu 1979 povzročale tudi spremenjene oz. povečane predračunske vrednosti večjih investicij v »Lesni«. Predračunske vrednosti investicijskih programov so bile povečane predvsem zaradi: — podražitev ob visoki inflacijski stopnji, predvsem gradbenih del; — zaradi dodatnih del, 'ki niso bila predvidena v prvotnih investicijskih programih; — zaradi dodatnih del, ki jih zahtevajo inšpekcijske službe in tudi _— zaradi naknadnega spreminjanja raznih gradbenih in tehnoloških rešitev v prvotnih investicijskih programih. Gornje spremembe se zlasti nanašajo na naslednje večje investicijske programe: 1. Lesno predelovalni kompleks Radlje, (Meles, Ž. Vuhred in TSP Radlje), ki je bil prvotno programiran v višini 308,300.000 za osnovna in obratna sredstva, v mesecu aprilu 1979 so bila z aneksom zagotovljena denarna sredstva v banki in v okviru TOZD v »Lesni« s predračunsko vrednostjo din 390,000.000, po naknadnem pridobivanju projektne dokumentacije pa se je tudi ta predračunska vrednost stalno povečevala in končne prekoračitve še niso povsem razčiščene. 2. Za investicijski program TP Prevalje so bila že v letu 1978 v celoti zagotovljena finančna sredstva s tako imenovanim »sa-nacijsko-investicijskim programom« v višini din 50,257,560. Taka predračunska vrednost je zagotavljala temeljni organizaciji zelo ugodno strukturo financiranja investicije z združenimi sredstvi Slovenijales, s sanacijskimi krediti sklada skupnih rezerv, bančnimi in zavarovalničnimi krediti zavarovalnic pa krediti izvajalcev. Vendar se je predračunska vrednost povečala že v začetku leta 1979, torej pred koriščenjem odobrenih sredstev iz prvega programa. Končno so investicijo konec leta 1979 še enkrat obravnavali na samoupravnih organih TOZD in pri banki in to s končno predračunsko vrednostjo 114,387.086 din. 3. Investicijski program Žage Mušenik je znašal prvotno din 50,000.000, tekom začetka leta 1979 pa je bil predračun povečan na din 94,050.000, ki zaradi povečanja vsebuje tudi več nesigurnih virov za pokritje take investicije. Tudi tako povečanje je eden iz med vzrokov, da za investicijski program pri banki še vedno niso zagotovljena denarna sredstva in doslej še niso odobreni krediti, razen devizni za uvoženo opremo. 4. Investicijski program rekonstrukcije in povečanja obsega proizvodnje stropnih oblog in podbojev v TOZD TP Pameče Osnovna sredstva Obratna sredstva Skupaj — Prvotna predračunska vrednost 72,342.454 5,880.800 78,196.254 — Pri banki zagotovljena denarna sred. predrač. 90,341.000 14,013.000 104,354.000 v letu 1978 — Končna predrač. vred. (končane investicije) 112,424.000 39,168.000 151,592.000 Za razliko višje predračunske vrednosti še niso zagotovljena denarna sredstva, potrebni so dodatni dolgoročnejši krediti banke. Problematika naraščajočih predračunskih vrednosti investicij v »Lesni« je bila v letu 1979 še večja, ker je sovpadala z omejitvenimi ukrepi bank od 1. maja 1979 dalje. Zaradi zakonskih omejitev z določenimi limiti v bankah so ostale nerešene vloge za odobritev kreditov od 26. aprila 1979 do konca leta 1979: — za razvojno investicijski program TP Prevalje, — za transportno opremo TOZD Transport. Še do danes nerešene vloge pri banki: — za investicijski program Žage Mušenik, —• za gradbeno opremo TOZD Gradnje, — sanacijski program za obratna sredstva. Nasprotno pa smo za vso uvozno opremo po istih investicijskih programih, vendar takrat še po prvotnih, manjših predračunskih vrednostih, že v letu 1978 najeli potrebne devizne kredite na podlagi uvoznih dovoljenj in s tem omogočili pravočasni uvoz opreme. Takrat ob uvozu opreme še ni bilo znano, da se bodo predračunske vrednosti investicijskih programov bistveno povečale, še manj pa je bilo prisotno, da bodo vplivali razni predpisi na omejevanje investicij v bankah. Velik delež kreditov v letu 1979 za vse naštete investicijske programe se nanaša na sredstva Območne zavarovalne skupnosti Maribor — skupno din 70,000.000, od tega za: — Lesno-predelovalni kompleks Radlje 20,000.000 — Tovarna pohištva Pameče 10,000.000 — Transport iin servisi 5,000.000 — Gozdne prometnice 10,000.000 — TP Prevalje 10,000.000 — Žaga Mušenik 5,000.000 — DSSS — za računalniško opremo 10,000.000 ki pa so prav tako odobrena pri Temeljni koroški banki Slovenj Gradec in prav tako spadajo v omejitvene ukrepe. V nadaljevanju dajemo nekaj številčnih pregledov o dejanski porabi odobrenih sredstev za večje investicije in sicer po glavnih namenih in po leih koriščenja v primerjavi s predračunskimi vrednostmi investicij. PREGLED KORIŠČENIH FINANČNIH SREDSTEV INVESTICIJE V TOVARNI POHIŠTVA PAMEČE z 31. 3. 1980 koriščenje predračun proizvodna hala skladišče got. izd. furnirja skladišče skupaj predračun gradbena dela 40,295.727 5,305.063 2,482.628 48,083.418 48,610.286 domača oprema 1,612.604 1,397.512 — 3,010.116 2,986.934 uvožena oprema + carina 34,536.010 — — 34,536.010 31,234.925 ostalo 3,800.593 99.670 100.000 4,000.263 3,370.614 SKUPAJ 80,244.934 6,802.245 2,582.628 89,629.807 86,202.759 4,8 % energetika dodatna osnovna sredstva skupaj osnovna sredstva trajna obratna sredstva 4,302.231 93,932.038 18,491.962 112,424.000 39,168.000 4,137.733 90,340.492 14,013.000 VSEGA: 151,592.000 104,353.492 od tega koriščeno: — v letu 1978 75,205.294 — v letu 1979 65,577.799 — v letu 1980______________10,808.917 skupaj_______________________151,592.000 PREGLED KORIŠČENIH FINANČNIH SREDSTEV INVESTICIJE V TOVARNI POHIŠTVA PREVALJE z 31. 3. 1980 koriščenje predračun (brez par) od tega koriščeno: — v letu 1978 — v letu 1979 — v letu 1980 15,638.068 40,343.812 4,947.424 gradbena dela domača oprema uvožena oprema + carina ostalo skupaj 4,8 % energetika skupaj osnovna sredstva trajna obratna sredstva 6.512,794 7,692.258 16,354.981 2,435.487 32,995.520 1,583.785 34,579.305 26,350.000 35,265.981 15,099.899 16,252.136 5,527.104 72,145.120 3,462.966 75,608.086 38,779.000 VSEGA 60,929.305 114,387.086 60,929.305 PREGLED KORIŠČENIH FINANČNIH SREDSTEV ZA LESNOPREDELOVALNI KOMPLEKS RADLJE Z 31. 3. 1980 skladišče Tovarna TSP Žaga koriščenje predračun got. izd. TSP skupaj Vuhred skupaj LPK (brez par) gradbena dela 11,851.112 — 11,851.112 19,562.629 — 31,413.742 141,926.000 domača oprema 2,504.800 — 2,504.800 107.500 — 2,612.300 59,756.000 uvožena oprema+carina 43.266 21,215.508 21,258.774 9,174.061 1,722.288 32,155.123 70,675.000 ostalo 5,273.880 6,797.598 12,071.478 14,515.925 1,790.984 28,378.387 37,507.000 skupaj 19,673.058 28,013.106 47,686.164 43,360.115 3,513.272 94,559.551 309,864.000 4,8 % za energ. 944.307 1,344.629 2,288.936 2,081.286 168.637 4,538.850 14,872.000 skupaj OS 20,617.365 29,357.735 49,975.100 45,441.401 3,681.909 99,098.410 324,736.000 trajna ObS 29,536.000 71,200.000 VSEGA 128,634.410 395,936.000 od tega koriščeno: — v letu 1976 171.366 — v letu 1977 1,332.129 — v letu 1978 33,694.432 — v letu 1979 91,199.614 — v letu 1980 2,236.869 Skupaj 128,634.410 V celotni delovni organizaciji »Lesne« je bilo v letu 1979 za večje neto investicije skupno porabljenega denarja (lastnega in iz kreditov) din 154,648.364,—. Od tega za naslednje večje namene in za naslednje temeljne organizacije: Gozdne ceste — pri Gozdarstvu Mislinja 1,693.976 — pri Gozdarsvu Slovenj Gradec 613.300 — pri Gozdarstvu Črna 8,635.047 — pri gozdarstvu Radlje 574.022 — pri TOK Slovenj Gradec 4,951.636 — pri TOK Dravograd 424.270 — pri TOK Ravne 4,810.633 — pri TOK Radlje 1,711.267 — pri Turizmu — cesta Legen—Pungart 3,000.000 26,414.153 Nakup zemljišč — Gozdarstvo Črna — Gozdarstvo Radlje — Tovarna pohištva Pameče — Meles (projektivne storitve in skupni stroški po sporazumu) — Transport in servisi — trans, oprema — Gradnje — gradbena oprema — Žaga Mušenik (nova investicija uvožena oprema in stroški projektiranja) — Žaga Vuhred — novogradnja Ž. Vuhred 2,534.844 539.731 441.160 1,704.925 2,683.784 4,676.499 13,095.721 28,456.425 — TSP Radlje — skladišče gotovih izdelkov — skupni stroški — Tovarna TSP (uvozna oprema, projekt, storitve — skupni stroški 5,831.518 444.180 21,353.972 6,486.586 34,116.258 — Tovarna ivernih plošč Otiški vrh —• tehnološke izboljšave, linija oplemenitenja, kurjenje skorij 1,431.795 — Tovarna pohištva Pameče — nadaljevanje in dokončanje investicijskega programa »Modernizacije povečanja proizvodnje in razširitev asortimana furniranega stavbnega in ploskovnega pohištva: — proizvodna hala — skladišče gotovih izdelkov — skladišče furnirja — zunanja ureditev 12,474.357 4,392.031 1,002.641 7,331.159 25,200.189 — Tovarna pohištva Prevalje — rekonstrukcija in modernizacija TP Prevalje 13,352.874 Vse skupaj 154,648.363 Problematika prenizkih lastnih virov za investicije in združevanja sredstev znotraj delovne organizacije in izven delovne organizacije Delovna organizacija je kot zbir vseh temeljnih organizacij za leto 1979 sprejela investicijski plan, ki je bil osnovan na izredno malih lastnih sredstvih, na delu združenih sredstev in v glavnem na novih kreditih. Samo nekaj številk: Lastni viri za leto 1979 so bili planirani viri doseženi lastni viri 1. minimalna amortizacija: 86,123.000 81,601.000 2. pospešena amortizacija: 39,000.000 16,000.000 3. ostvarjen poslovni sklad po ZR 78in 79 5,245.000 8,604.000 Neizvršen plan — premalo ustvarjenih lastnih investicijskih virov za 24,163.000 Največji izpad planirane pospešene amortizacije je bil pri temeljni organizaciji Pameče (za din 16,055.000) in tovarne ivernih plošč Otiški vrh (za din 5,500.000) zaradi večjih stroškov poslovanja v primerjavi s planiranimi. Kljub temu so bila tako planirana investicijska sredstva porabljena tekom leta, ko še ni bilo znano da pospešena amortizacija ne bo ustvarjena. Posledica tega: premalo denarja na žiro računih teh temeljnih organizacij in problem tekoče likvidnosti ter prenašanje problema primanjkljaja sredstev v letošnji investicijski plan. V letu 1979 je bilo kvalitetno združenih sredstev s kupcem Slovenijales s sklenitvijo SS skupno din 40,000.000, s plačilom sredstev v letu 1979 din 23,300.000, od tega: — za TP Pameče din 13,300.000 in (1,700.000 din za obr. sred.) — za TP Prevalje din 5,000.000 — za Žago Vuhred din 5,000.000 Združena sredstva so bila dogovorjena na skupnih dolgoročnih interesih za naše investicijske programe, zlasti za povečane skupne možnosti izvoza naših izdelkov. Samoupravni sporazum je sklenjen na dohodkovnih odnosih in z dogovorjeno udeležbo na skupnem dohodku in tudi z našo obvezo za združevanje sredstev v razširitev prodajne mreže Slovenijalesa. To združevanje sredstev je bilo tudi osnova za prioriteto odobritve kreditov za naše investicijske programe pri banki. Čeprav so nam ta združena sredstva veliko pripomogla k zboljšanju strukture virov je razumljivo, da je skupni znesek teh združenih sredstev premah v primerjavi z novimi predračunskimi vrednostmi naših investicij. Istočasno je bil v letu 1979 vrnjen združen znesek Agroservisu za TIP Otiški vrh din 15,000.000 in prekinjen SS o dohodkovnih odnosih. V okviru temeljnih organizacij v DO je bilo v letu 1979 združenih znatno več sredstev kot v preteklem letu. Skupno din 17,515.000 v obliki kvalitetnih interesnih, dohodkovnih odnosov (za nabavo transportne in gradbene opreme gozdarskih TOZD in za investicije v žago Mušenik prav tako od gozdarskih temeljnih organizacij), medtem ko je bil znesek din 5.725/m združen v delovni organizaciji v obliki kreditnih odnosov, vendar za konkretne namenske investicije. Razmerje virov za torej: financiranje investicij v letu 1979 je bilo planirano izvreno znesek razmerje znesek razmerje 1. lastna sredstva — amort. in posl. sklad — manj odpl. kreditov — manj prenešene prekoračitve iz leta 1978 130,368.000 —68,134.000 —37,687.000 106,205.000 —71,006.000 —37,687.000 24,547.000 6 % — 2,488.000 — 2. združena sredsva izven DO 23,300.000 6 % 23,300.000 8 % 3. tuji viri — krediti 338,838.000 88 % 266,462:000 92 % Skupaj odobreni viri inv. 386,685.00 100 % 287,274.000 100 % Navedena struktura nam ponovno dokazuje popolno odvisnost naših investicij in vsake nabave osnovnih sredstev za obnavljanje stare opreme (za kar naj bi prvenstveno služila minimalna amortizacija) in za nove investicije v celoti od novih kreditev. Pri tem moramo upoštevati, da so temeljne organizacije gozdarstva in žag tudi v letu 1979 razpolagale z lastnimi sredstvi za investicije in so torej investicije TOZD lesne predelave še v večji meri kot 90 % odvisne od kreditov. Tudi združena sredstva v razmerju 8 % predstavljajo izredno mali delež v naših investicijah. Verjetno je moč iz teh podatkov tudi ponovno ugotoviti da ne zmoremo tako velik obseg zastavljenih investicij, ker nam to naše finančne zmožnosti ne dopuščajo. Zato je toliko razumljivejše, da ne bi smeli odstopati od že tako nizko zastavljenega plana ustvarjenih lastnih sredstev za investicije v obliki pospešene amortizacije, ki je privedla posamezne temeljne organizacije in s tem tudi celotno delovno organizacijo v ponovni primanjkljaj investicijskih sredstev — prekoračitev konec leta 1979 za din 28,197.000 aii vnaprej porabljen denar. Ta prekoračitev ima poleg posledic nelikvidnega poslovanja celotne »Lesne« tudi prve negativne osnove za investicijski plan letošnjega leta 1980. Pregled zadolženosti za investicijske kredite v »Lesni« in nekaterih temeljnih organizacijah V naši nadaljnji analizi zadolžitev izhajamo iz stanja korišče-nih kreditov in neodplačanih kreditov za investicije konec leta 1979. To pomeni da v nadaljnjem še ne upoštevamo odobrene in še neizkoriščene kredite: Npr.: za LPK Radlje [doslej še zelo malo — ca. 25 % koriščenjih kreditov) za TP Prevalje kjer je koriščenih le ca. 50 % od odobrenih kreditov, TOZD Transport, kjer odobreni krediti za transportno opremo še sploh niso koriščenj itd. Skupno stanje neodplačanih kreditov za investicije 31. 12.1979 znaša za celotno Lesno (brez Nove opreme) din 367,527.359, stanje premoženja osnovnih sredstev istega dne po revalorizirani sedanji vrednosti brez vrednosti gozdov in zemljišč znaša din 1.071,202.967, kar pomeni, da je v »Lesni« še 34 % vsega investicijskega premoženja neodplačanega. Sam odstotek bi bil še skrajno sprejemljiv, v kolikor bi imeli večje investicije dokončane in v kolikor za te ne bi potrebovali dodatnih kreditov in, če bi vzporedno dosegali večjo akumulacijo za možnost odplačevanja teh kreditov vsako leto. Zato moramo v nadaljnjem nujno analizirati zadolženost v primerjavi naše letne zmožnosti odplačevanja kreditov. Ugotovitve so naslednje: V letu 1979 je bilo v celotni DO za zapadla odplačila kreditov (brez obresti) že zaseženih sredstev celotne amortizacije in ostanka čistega dohodka kar 79 %. To pomeni, da nam je za razširjeno reprodukcijo ostalo le mali delež lastnih sredstev. V letu 1980 je ta delež obveznosti za odobrene kredite še večji, čeprav so koriščeni krediti znatno izpod odobrenih pri banki. Tudi, če bomo v celoti ustvarili planirano minimalno in pospešeno amortizaoijo za leto 1980, obveznosti za odplačila kreditov letos že presegajo naša investicijska sredstva — odstotek obveznosti (din 143,144.000) v razmeruju sredstev (din 132,137.000) znaša 108 % poleg nepokritega primanjkljaja, oziroma prekoračitev investicijskih sredstev iz leta 1979. Ugotovljena nezmožnost celotnega odplačila naših obveznosti za že porabljene kredite je razvidna tudi iz predloga proizvodnega plana leta 1980, kjer so ugotovljeni zneski po posameznih TOZD (glej zadnji »Viharnik«!). Še bolj problematična je ugotovitev, da naše letne obveznosti presegajo zmožnosti tudi za naslednjih 5 let drugega srednjeročnega obdobja. Upoštevane obveznosti za odplačila po doslej koriščenih kreditnih pogodbah (brez nedokončanih investicij) naslednjih pet let do I. 1985 znašajo 406,565.000 (brez obresti) za investicijske kredite skupno s trajnimi obratnimi krediti. Ta znesek primerjamo z ocenjeno amortizacijo naslednjih pet let ca. din 500,000.000 (osnove brez nedovršenih investicij) ugotavljamo, da je kar 81 % predvidene amortizacije že vnaprej porabljene za odplačila obstoječih kreditov poleg obresti. Torej nam bo le ca. 20 % amortizacije letno — vendar šele po letu 1983 — ostajalo za vso obnovitev obstoječe opreme za vso dodatno nabavo osnovnih sredstev in za nadaljnji razvoj. Kolikor bomo še naprej koristili dodatne kredite, se bodo te letne obveznosti za njihov delež v sredstvih še povečale. Zato je nujna naloga v »Lesni«, da bodo investicijske naložbe, ki jih izvajamo v glavnem iz kreditov, tu res polno koristile in da bomo rentabilno poslovali ter s tem ustvarili večjo akumulacijo. Razumljivo je namreč, da nezmožnost odplačila zapadlih kreditov ob roku prav tako pomeni izgubo poslovanja, ki je potrebna sanacije in da je odgovornost za ustvarjanje virov za sprejete obveznosti po kreditnih pogodbah prevzela vsaka posamezna TO ob najemu kredita. Ali so delavci dovolj tehtno razpravljali o najemanju kreditov za posamezne investicije in o obvezah odplačevanja ie-teh? V nadaljevanju dajemo številčni pregled obveznosti za odplačila kreditov (brez obresti) v razmerju s sredstvi v letu 1979 in 1980 in v razmerju vrednosti premoženja osnovnih sredstev na dan 31. 12. 1979 po posameznih temeljnih organizacijah. Prav tako dajemo rekapitulacijo obveznosti odplačil in obresti vseh vrst kreditov odobrenih ina dan 31. 12. 1979 po letih do 1985 im po TOZD. PREGLED OBVEZNOSTI ZA ODPLAČILO KREDITOV (BREZ OBRESTI) V RAZMERJU SREDSTEV PO TOZD Zadolženost v Delež obveznosti Delež obveznosti razmerju vrednosti za odplačilo kreditov za odplačilo kreditov premoženja osnovnih v sredstvih za v sredstvih za sredstev -51.12.1979 investicije investicije obveznosti sredstva delež v% obveznosti sredstva delež v % leto 1979 leto 198o GO Mislinja lo% 234 / l,23o _ 19% 356 / 1,596 26% GO Slovenj Gradec 11% 232 / l,o78 a 22% 3o5 / 1,316 =3 23% GO Črna 15% 978 / 4,957 a 2o% 2,4oo / 6,066 = 4o% GO Kadije 21% 1,066 / 3,19o = 33% 1,474 / 3,559 a 41% CLS Otiški vrh 42% 4,649 / 5,479 = 85% 4,716 / 6,5oo a 73% OK Slovenj Gradec 7% 542 / 2,3ol a 24% 658 / 3,o49 a 22% OK Dravograd 6% 74 / 816 a 9% 154 / 899 a 17% OK Ravne ii% 626 / 2,169 a 29% 652 / 2,498 ‘a - 25% OK Radlje 9% 482 / l,5o6 a 32% 644 / 1,624 = ‘ 4o% Transport in servisi 43% 4,42o / 5,722 = 77% 8,818 / 8,566 = lo3% Gradnje 43% 1,078 / 3,3o4 , a 33% l,5o6 / 2,373 63% Turizem 57% 3,811 / 3,154 = 121% lo,oo9 / 3,523 = 284% Žaga Mislinja - 52 / 1,086 = 5% ' 60 / 1,536 = 4% Žaga Otiški vrh 2% 63o / 3,4o7 = 18% 721 / 4,027 = 18% Žaga Mušenik 6o% 34o / 1,398 24% 1,578 / 448 a 352% Žaga Vuhred 71% 8o2 / 1,783 a 45% 4,43o / 2,003 5= 221% TIP Otiški vrh 32% 28,465 / 33,2o5 a 86% 53,2o2 / 33,796 = 98% TP Pameče 64% 12,186 / 9,25o a 132% 27,464 / 33,5oo = 82% TP Prevalje 66% .5,267 / 3,29o = 99% 12,635 / 5,2oa a 243/« TSP Radlje 65% 1,4o4 / 1,605 a 87% 5,o9o / 55o a 925% TO Podvelka 29% 12,939 / 9,369 = 138% 26,287 / 9,7oo = 271% SKOPAJ "LESNA" 34% 78,277 / 99,299 a 79% 143,144 /152,157 lo8% Pripomba: — V obveznostih še niso upoštevane prekoračitve investicij prenešene iz leta 1979 v leto 1980, ki znašajo še dodatno obvezo pokritja — skupaj za »Lesno« din 28,197.000,—. — Gornji podatki sredstev za leto 1980 temeljijo tudi na celotni izvršitvi planirane minimalne in pospešene amortizacije. REKAPITULACIJA OBVEZNOSTI ODPLAČIL IN OBRESTI VSEH VRST KREDITOV ODOBRENIH NA DAN 31. 12. 1979 JO I.ETTH od 1 Q8o rin vkl inčnn 1 085 TOZD Stanje kredite 31.12.1979 ' leto 1981 odplačila obresti teč.razlike odplačila obresti tečajne reazl. GO Mislinja 2,402.475 335.679 165.148 3o7.886 151.218 GO Slovenj Gradec 2,818.291 3o5.o84 144.728 335.874 14o.742 GO Črna 13,119.826 2,4oo.531 1,oo1.562 1,517.727 903.668 GO Radlje 6,5o7.l82 1,474vo76 1,724.944 176.156 5,186.3o5 3,o92.o73 52.367 CLS Otiški vrh 11,931.6o5 4,716.5o2 1,193.641 191.105 4,281.124 717.239 95.559 OK Slovenj Gradec 5.131.741 657.519 357.798 687.450 3o5.798 OK Dravograd 1,666.922 154.359 174.725 261.976 194.032 OK Ravne 7,o7o.872 631.751 546.512 7o2.987 545.838 OK Radlje 3,386.749 649.452 331.988 727.598 273.243 Transport in serv. 13.42o.642 8,818.525 2,627.716 1,159.566 7,037.738 3,289.8o2 111.623 Gradnje 2,711.663 1,5o6.276 286.588 169.881 1,212.984 175.991 22.357 Turizem 48,H6.803 lo,009.184 2,192.273 5o3.115 3,936.972 1,557.566 395.357 Žaga Mislinja 3o7.o36 59.522 19.532 60.023 14.7o3 Žaga Otiški vrh 1,o28.964 72o.492 2o4.548 23.871 1,131.175 235.334 23.871 Žaga Mušenik' 12.45o.882 1,577.958 1,5o4.197 247,9ol 2,721.894 1,351.817 199.2o9 Žaga Vuhred 33,6o1.522 4,43o.oo5 7,397.136 226.381 11,537.284 6,254.o68 157.855 TIP Otiški vrh 66,o56.886 33.2o2.931 11,8o8.147 14,492.484 21,378.344 7,148.ol6 14.343.o43 TP Pameče 89,o73.1l8 27,463.809 lo,175.886 692.254 21,879.974 8,714.562 415.757 TP Prevalje 51,796.2oo 12,635.ool 7,353.890 247.136 2o,843.12o 9,473.346 19o.91o TSP Radlje 48,652.488 4,39o.967 lo,778.340 113.582 12,227.388 14,9o8.1o8 227.167 TO Podvelka • 63,77o.24o 26,286.954 3,8o3.974 680.617 13,794.697 3,247.568 125.963 Blagovni Dromet 4,74o.847 2,862.298 2,4o9.978 1,881.145 l,7o3.375 Skupne službe 44.169 • 44.169 3.984 Skupaj Lesna 489.8o7.123 145.333.044 66.2o7.235 18.924.o56 133.651665 64.398.lo7 16.36l.o44 Od tega: Skupaj Gozdarstvo 7o.l67.968 21,649.754 8,555.350 1,696.711 22,259.649 9,789.644 28l.9o8 Skupaj lesna indust. 371t522.352 113.674.I06 55,459.612 16.724.229 lo7,455.o44 53,o5o.897 15,683.778 Skupaj turizem 48,II6.803 lo,oo9.184 2,192.273 5o3.1l6 3,936.972 1,557.566 395.357 TOZD leto 1982 leto 1983 odplačila obresti teč.razlike odplačila obresti teč.razlike GO Mislinja 286.387 126.639 3o9.237 1o2.389 GO Slovenj Gradeč 356.541 118.396 372.948 94.247 GO Črna 1,114.853 794.639 l,197.49o 7o8.698 GO Radlje 6,326.o71 2,997.3o3 21.35o 7,136.837 2,193.889 CLS Otiški vrh 2,o62.154 283.294 1,349.622 51.48o OK Slovenj Gradec 366.258 262.ol9 278.713 236.496 OK Dravograd 233.955 17o.837 248.874 149.1o5 OK Ravne 786.419 5o7.594 831.767 447.784 OK Radlje 761.555 220.292 623.9oo 166.o29 Transport in servi. 7,417.545 2,631.91o 5,662.033 1,811.283 Gradnje 893.386 74.35o 186.732 lo.239 Tiruzem 3,lo8.367 1,3o8.754 193.653 2,5o5.7o7 1,122.1ol 6802b3. Žaga Mislinja 6o.555 10.196 61.119 5.557 Žaga Otiški vrh 972.564 127.9o4 552.098 32.648 Žaga Mušenik 2,722.5o8 1,032.382 199.209 2,723.159 712.91o 199.209 Žaga Vuhred 14,613.025 6,633.946 157.855 16,433.268 5,224.351 157.855 TIP Otiški vrh 13,744.188 5,579.789 3,866.239 lo,948.908 4,491.129 1,287.242. TP Pameče 17,232.ool 6,912.326 415.757 16,662.429 5,156.1o9 415.757 TP Prevalje 23,266.787 9,927.o88 19o.91o 21,97o.o35 7,998.371 19o.91o TSP Radlje 23,332.158 23,418.272 227.167 44,037.851 19,227.731 227.167 TO Podvelka 13,496.143 3,348.423 84.54o lo.741.242 2,643.738 84.54o Blagovni promet 2,513.431 2,15o.852 2,o78.o72 1,914.574 Skupne službe Skupaj Lesna 135,666.851 68,637.2o6 9,247.553 l46.912.o4l 54.5oo.858 2,630,936.. Od tega: §kupaj gobarstvo: 2o,6o5.124 8,187.273 1o9.443 18,198.153 5,971.639 _ Slupaj lesna ind. lll,953.36o 59,141.179 9,o9o.l4o 126,2o8.l8l 47,4o7.H8 2,562.682 Skupaj Turizem 3,lo8.367 l,3o8.754 47.97o 2.5o5.7o7 l,122.1ol 68.254 8 ■ V I H ARNIK TOZD leto 1984 leto 1985 odplačila obresti teč.razlike odplačila obresti teč.razlike GO Mišllnja 241.633 77.333 61.74o 59.758 GO Slovenj Gradec 316.912 7o.995 177.637 53.474 GO Črna 1,099.197 618.397 611.302 543.848 GO Radlje 6,82o.2o5 l,525.3ol 5,39o.966 961.367 CLS Otiški vrh - - - OK Slovenj Gradec 247.772 219.484 263.2o7 2o4.738 OK Dravograd 259.555 126.44o lo2.435 1o6.931 OK Ravne 850.263 383.634 43o.o71 328.074 OK Radlje 595.978 120.246 228.37o 83.287 Transport in servisi 3,399.413 l,36o.895 3,689.434 997.255 Gradnje 2.516 7oo 2.54o 636 Turizem 2,287.238 1,019.162 2,279.952 93o.366 Žaga Mislinja 17.897 1.853 l8.o48 I.068 Žaga Otiški vrh 3o,823 3,224 31,158 1,652 Žaga Mušenik 2,673.267 394.517 199.2o9 16,196 942 Žaga Vuhred 17,5o1.974 3,583.228 157.855 12,526.1o3 l,869.24o TIP Otiški vrh 5,282.151 3,684.861 56.292 4,9oo.2o9 3,2o4.737 TP Pameče- - 15,585.617 3,443.928 415.757 5,9o5.543 1,713.866 TP Prevalje 2o.758.241 6,058.174 19o.91o 13,270.386 4,127.483 TSP Radlje 41,624.679 15,o46.526 227.167 36,659.494 11,150.182 TO Podvelka 6,609.948 2,o34.21o 2,669.390 1,649.955 Blagovni promet 2,247.454 1,745.192 2,730.648 1,561.998 Skupne služhe Skupaj Lesna 128,452.733 41.518.300 1,247.192 91,964.829 29.550.857 - Od tega: r ; . _ •„ „„„ Skupaj Gozdarstvo Skupaj lesna indust. Skupaj turizem 13,833.444 112.332.o51 2,287.238 4,5o3.425 35,995.713 1,o19.162 1,247.192 78,727.175 2,279.952 25,281.123 930.366 KAKŠNE SO OSNOVE IN MOŽNOSTI INVESTICIJ ZA LETO 1980 IN PROBLEMATIKA V ZVEZI S TEM V leto 1980 prihajamo z nekritim primanjkljajem investicijskih sredstev iz leta 1979 in z velikimi obveznostmi za odplačilo kreditov. Na drugi strani se amortizacija kot vir za investicije po predlogu proizvodnega plana za leto 1980 ni bistveno povečala. Seveda ne velja to za vse TOZD, ampak predvsem za temeljne organizacije finalne lesne predelave. Skratka, osnove in možnosti za nove nabave osnovnih sredstev in nadaljnje investicije so za letošnje leto celo negativne, ne samo minimalne. Podrobni številčni pregledi teh možnosti oziroma velikih primanjkljajev sredstev po posameznih TOZD so bili posredovani vsaki TO. Razumljivo je, da moramo investicijske možnosti uskladiti v okviru vseh TOZD v Lesni in skupno pokriti obveznosti za odplačila kreditov. Najbrž bo nujno še ponovno poiskati vse morebitne rezerve v stroških predloga proizvodnega plana za možnosti večje pospešene amortizacije. Pred vskladitvijo in pokritjem investicijskega plana vseh TOZD ni mogoče vršiti nobenih nabav osnovnih sredstev, kot je sklenil v stabilizacijskih ukrepih tudi DS DO. In kaj bo z nadaljevanjem začetih investicij? Za enkrat se nadaljujejo le tiste, ki imajo v celoti pokrite vire lastnih sredstev in kreditov, npr. TP Prevalje, nekaj gozdnih cest itd. Prvič v Lesni leos nismo sposobni odplačevati v roku zapadlosti anuitet za kredite za tiste TO, ki v osnutku investicijskega plana za leto 1980 ne pokrivajo s svojimi sredstvi vseh obveznosti za odplačilo kreditov. S tem se povečujejo stroški obresti, Istočasno imamo velike težave v vsakodnevnem poslovanju z našo banko, ki ji dolgujemo zapadle obveznosti ob istočasnih zahtevah za odobravanje novih kreditov za prekoračitev investicij. Zaenkrat smo prosili za začasni odlog odplačil zapadlih anuitet za TOZD s primanjkljaji sredstev do vskladitve in pokritja investicijskega plana v okviru celotne Lesne. V letošnjem letu nam dodatno zmanjšuje možnosti investicij in pridobivanje kreditov »Zakon o posebnih pogojih za investicijske kredite, ki velja od 15. 12. 1979 dalje«. Le-ta pogojuje obvezno lastno udeležbo za pridobitev bančnega kredita in sicer v določenem odstotku od predračunske vrednosti za posamezne namene investicij kot na primer: — 80 % lastni prispevek za gradbene objekte in opremo, odvisno od uporabe kurilnega olja; — 40 % za opremo, katere proizvodnja temelji pretežno na surovinah in materialih iz uvoza; — 30 % za gradbene objekte s področja gospodarstva; — 20 % za opremo, nabavljeno za gospodarstvo itd. Negospodarske investicije banke odslej po tem zakonu ne smejo kreditirati. Pomembno je določilo tega zakona, da je banka dolžna najprej pokriti vse prekoračitve za že začete investicije pred zakonom, če istočasno investitor preskrbi svoj delež sredstev po prvotni strukturi virov. To velja predvsem za nove začete investicije z A lesno-predelovalni kompleks Radlje. Ne glede na zakonska določila moramo v naši DO ponovno preveriti vse začete in nedokončane investicije, jih selekcionirati, določiti prioritetni red po bančnih in tudi naših kriterijih. Najbolj rentabilne investicije je potrebno z združenimi sredstvi hitro dokončati, da bodo čimprej vračale vložena sredstva za možnost odplačevanja kreditov in za doseganje boljše akumulacije. GOSPODARJENJE Z DENARJEM ZA REDNO POSLOVANJE — OBRATNA SREDSTVA IN PROBLEMATIKA LIKVIDNOSTI V »LESNI« Denarna sredstva in krediti so potrebni temeljnim organizacijam tudi za redno poslovanje in ne samo za investicije. Po znani shemi reprodukcije je najprej potreben denar za nabavo surovin in materialov za proizvodnjo; denar je potreben za vse zaloge v samem proizvodnem procesu, potreben je za držanje minimalne zaloge gotovih izdelkov in nato še za čas, ko pridobimo denar ali menico od kupca, ki smo mu blago odprodali. Torej: D-B-P-B’-D’ (kar pomeni: denar-blago-proizvodnja-več blaga in pra-viloma-več denarja, kadar rentabilno poslujemo). V »Lesni« smo v letu 1979 za redno poslovanje potrebovali skupno kar 406,653.000 din tekočega denarja obratnih sredstev, ki smo jih vezali v glavnem v zalogah surovin, materialov, rezervnih delov, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov — povprečno din 243,041.000, konec leta pa celo 278,296.000 din. To je pomenilo v celi delovni organizaciji konec leta kar 31,874.000 din več potrebnega denarja za zaloge kot smo plani- rali po temeljnih organizacijah. Prav tako so nam kupci več plačevali z menicami in manj z denarjem, kar je še dalj časa vezalo naša denarna sredstva. V »Lesni« smo postali na tem področju zadnja leta še v večji meri odvisni od bančnih kreditov, saj razpolagamo le z minimalnimi lastnimi sredstvi v poslovnem skladu in rezervnem skladu za obratne namene. Prav zato večina temeljnih organizacij posluje na robu likvidnosti. Glavni vzroki za tako izjemno nizko stanje lastnih obratnih sredstev v »Lesni« so: 1. visoko letno povečanje obsega proizvodnje — količinsko in vrednostno, kar zahteva tudi več denarja: 2. visoka stopnja inflacije, ki še povečuje vrednost istih količinskih zalog in torej zahteva več denarja za redno poslovanje: 3. nizka akumulacija zadnjih let, ki nam ni nadomeščala vzporedno jačanje lastnega poslovnega sklada za redno poslovanje: 4. celo obratno, veliko temeljnih organizacij je v zadnjih letih za razne pogodbene in zakonske obveznosti, ki jih niso krile iz tekočega dohodka, celo zmanjševala v preteklih letih ustvarjen lastni poslovni sklad za obratne namene; 5. stalni primanjkljaji investicijskih sredstev in prekoračitve investicij so v zadnjih letih še dodatno in v največji meri poslabšale stanje lastnega poslovnega sklada in vsako leto dodatno ogrozile že tako slabo likvidnost delovne organizacije. Odraz teh problemov so prazni žiro računi temeljnih organizacij, torej nelikvidnost, ki jo nenehno napajamo z novimi dodatnimi kratkoročnimi krediti pri bankah, pri področni Koroški hra-nilnicj, pri Območni zavarovalni skupnosti Maribor in pri drugih finančnih organizacijah. V tej zvezi se tudiistruktura obratnih sredstev iz leta v leto slabša v breme zmanjšanih lastnih in dolgoročnih sredstev in v korist kratkoročnih in nesigurnih kreditov, ki so postali ob problemih nelikvidnosti tudi v bankah še bolj rizični in jih dodatno ni mogoče več zagotavljati. Izjemno veliko — ali eno četrtino vseh kratkoročnih kreditov oz. ca. 110,000.000 din je odraz zelo pozitivnega internega združevanja vseh kratkoročnih dnevnih viškov sredstev na žiro računih med TOZD v »Lesni«. Tako združevanje med TOZD za skupno vzdrževanje likvidnosti je dogovorjeno v SS o izvajanju finančne funkcije in v SS o združitvi v Interno banko. Ti interni krediti se med TOZD obrestujejo po dogovorjeni 6% obrestni meri, torej najmanj 4 % nižje kot so bančni krediti. Poleg tega je tu rezultat združevanja med TOZD toliko manj potrebnih zunanjih kreditov pri bankah. V nadaljnem številčno v tabelah prikazujemo: »Pregled zadolženosti s krediti za tekoče poslovanje po TOZD« in v strukturnem razmerju lastnih sredstev ter kreditov in strukturno razmerje trajnih in kratkoročnih kreditov. Ta pregled izkazuje, da smo z 98 % ali praktično v celoti odvisni od kreditov za vsakodnevno poslovanje. Iz tabele tudi vidimo, katere temeljne organizacije so tiste, ki so za tekoče poslovanje najbolj zadolžene in, ki tudi v največji meri vplivajo na nelikvidnost v »Lesni«. S tako strukturo denarja za tekoče poslovanje je redno poslovanje zelo ogroženo in lahko vpliva tudi na zastoje pri nabavi in drugih plačilih. Prav tako nastaja riziko pridobitve denarja pri bankah ob izplačilu osebnih dohodkov. Zato morajo temeljne organizacije v bodoče že od letnega plana dalje skrbeti, da bodo ustvarjale tudi lastni poslovni sklad za tekoče poslovanje in ne samo za investicije. Zato, da bi zagotovili v bodoče sigurnejše redno poslovanje vseh temeljnih organizacij v »Lesni«, smo v finančni službi skupno s predstavniki posameznih TOZD izdelali t. i. sanacijske programe za obratna sredstva za temeljne organizacije: TIP Oti-ški vrh, TO Podvelka, TP Pameče, TP Prevalje, Blagovni promet, TSP Radlje, Transport. Predložili smo jih naši Temeljni koroški banki, ki jih doslej še ni rešila zaradi pomanjkanja sredstev. PREGLED ZADOLŽENOSTI ZA TEKOČE POSLOVANJE — OBRATNA SREDSTVA NA DAN 31. 12. 1979 TOZD Stanje lastnih trajnih in virov ObS Stanje tujih virov-kreditov začasnih trajnih kratkoročnih 9kupni tuji viri znesek % znesek % znesek % znesek % GO Mislinja 4,444.000 76 98.000 7 1,298.000 93 1,396.000 24 GO Slovenj Gradec 4,976.000 80 260.000 25 764.000 75 1,024.000 20 GO Črna 1,089.000 17 232.000 4 5,136.000 96 5,368.000 83 GO Radlje 10,331.000 75 374.000 11 3,080.000 89 3,454.000 25 CLS Otiški vrh 6,049.000 37 2,306.000 22 7,958.000 78 10,264.000 63 OK Slovenj Gradec 1,153.000 10 279.000 3 10,315.000 97 10,594.000 90 OK Dravograd 384.000 9 92.000 3 3,583.000 97 3,675.000 91 O K Ravne 1,112.00 9 179.000 2 11,586.000 98 11,765.000 91 OK Radlje 784.000 9 93.000 1 8,202.000 99 8,295.000 91 Transport in servisi 481.000 6 687.000 9 6,633.000 91 7,350.000 94 Gradnje 956.000 9 97.000 1 9,958.000 99 10,055.000 91 Turizem — 4,346.000 — 54 1,573.000 13 10,764.000 87 12,337.000 154 Žaga Mislinja 5,970.000 38 232.000 2 9,422.000 98 9,654.000 62 Žaga Otiški vrh 12,267.000 56 628.000 6 9,035.000 94 9,663.000 44 Žaga Mušenik 244.000 3 268.000 3 7,548.000 97 7,816.000 97 Žaga Vuhred — 2,460.000 — 32 198.000 2 9,852.000 98 10,050.000 132 TIP Otiški vrh — 7,710.000 — 8 8,774.000 9 92,692.000 91 101,466.000 108 TP Pameče — 8,305.000 — 9 11,478.000 11 90,055.000 89 101,533.000 109 TP Prevalje ' 6,958.000 16 16,923.000 46 19,808.000 54 36,738.000 84 TSP Radlje —12,808.000 — 54 698.000 2 35,793.000 98 36,491.000 154 TO Podvelka 1,163.000 2 25,313.000 37 43,581.000 63 68,894.000 98 Blagovni promet 6,533.000 10 2,294.000 4 57,894.000 96 60,188.000 90 Skupne službe —18,717.000 —135 — — 4,809.000 100 4,809.000 35 Skupaj 9,548.000 2 73,083.000 14 454,987.000 86 528,070.000 98 Sanacijski programi predvidevajo naše lastno in bančno zagotavljanje večjega obsega denarja za tekoče poslovanje in boljšo strukturo kreditov v korist dolgoročnim in manj kratkoročnih, s tem pa sigurnejše in varnejše ter predvsem likvidno vsakodnevno poslovanje teh temeljnih organizacij. Stroški obresti in tečajnih razlik za devizne kredite v zvezi z zadolženostjo za investicijske kredite in kredite za redno poslovanje. Za našo delovno organizacijo, ki je izredno zadolžena, ne velja splošno pravilo, da obresti in kredite odplačuje inflacijska stopnja, ker izvršene investicije ne dajejo planiranih rezultatov. V celotni »Lesni« so vse temeljne organizacije v letu 1979 plačale za obresti in tečajne razlike pri odplačilu kreditov naslednje velike zneske, ki pomenijo 13 % tekočega dohodka vseh temeljnih organizacij: 1. obresti od dinarskih kreditov za investicije 2. obresti od deviznih kreditov za investicije 3. tečajne razlike pri plačilu deviznih investicijskih kreditov 4. obresti od dolgoročnih in kratkoročnih kreditov za tekoče poslovanje skupni stroški obresti in tečajnih razlik za kredite 14,582.372 din 19,114.169 din 14,063.020 din 26,972.044 din 74,731.605 din FINANČNE SMERNICE IN CILJI ZA NASLEDNJE SREDNJEROČNO OBDOBJE 1981—1985 Cilji gospodarjenja z denarjem in krediti za naslednje srednjeročno obdobje izhajajo iz problemov obstoječega stanja prenizke akumulativnosti in tudi zato prezadolženosti naših temeljnih organizacij. Najpomembnejši cilji za naslednji srednjeročni stabilizacijski plan morajo biti: 1. sanirati obstoječi problem dnevne denarne likvidnosti v celotni »Lesni« v povezavi in s pomočjo področne Temeljne koroške banke, vendar predvsem z večjo zagotovitvijo lastnih sredstev za redno poslovanje. Sanacija je še možna z realizacijo že izdelanih sanacijskih programov za obratna sredstva: — z zagotovitvijo predvidenega lastnega deleža temeljnih organizacij po posameznih letih, — s sprotnim zagotavljanjem lastnega deleža za vsak povečan obseg poslovanja, — s pridobitvijo dodatnih trajnih — dolgoročnih kreditov za obratne namene pri bankah, — z najbolj racionalnimi in dobro planiranimi zalogami vseh vrst. 2. Do konca leta 1985 moramo doseči na področju rednega poslovanja: — pokritje vsaj 30 % optimalno načrtovanih zalog surovin, repromaterialov, rezervnih delov, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov — z lastnim poslovnim skladom za obratne namene. 3. Za vsako investicijo naslednjega srednjeročnega obdobja moramo zagotoviti: a) — več lastnih sredstev vsakega investitorja s predhodnim varčevanjem, — več združenih sredstev med TOZD v »Lesni«, — več združenih sredstev izven delovne organizacije z dohodkovno povezanimi kupci in dobavitelji. Zgoraj našteta sredstva morajo pokrivati vsaj 50 % končne predračunske vrednosti vsake investicije. b) V tej zvezi bodo dodatna zadolževanja za nove investicijske kredite znašala največ 50 % predračunske vrednosti investicije ali največ 60 % predvidenih sredstev minimalne in pospešene amortizacije po investiranju. 4. Vse finančne naloge se naj v bodoče opravljajo za temeljne organizacije v dobro organizirani interni banki, ki bo s svojimi samoupravnimi organi iz vsake temeljne organizacije lahko sproti in vnaprej predlagala in izvrševala tako poslovno finančno politiko celotne delovne organizacije in vsake posamezne temeljne organizacije, da bo zagotavljala naši »Lesni« likvidno redno poslovanje in nadaljnji razvoj na zdravi in perspektivni lastni osnovi. A. Vrbnjak, oec. DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Kako bomo reševali problematično investicijo lesnopredelovalnega kompleksa Radlje V sredo, dne 2. aprila 1980 so se sestali člani OO ZK delovne skupnosti, z člani OO ZK in direktorji radeljskih TOZD. Sestanka so se udeležili tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za koroško, tov. Mitja HORVAT. Predmet razprave je bila trenutno najbolj žgoča problematika naših TOZD — izgradnja lesnopredelovalnega kompleksa Radlje. OO ZKS je imenovala komisijo, ki naj pripravi sklepe, ki so pogoj za nadaljevanje izgradnje LPK Radlje. Komisija, ki jo sestavljajo naslednji člani: Potočnik Tone, dipl. inž., Štraser Oto, dip. iur., Konečnik Ivan, oec., Rek Marjan, inž. in Stanonik Janko, dipl. inž., se je sestala dvakrat — dne 5. 4. 1980 in 15. 4. 1980 in izoblikovala naslednje sklepe: 1. Investitorji morajo takoj urediti medsebojna razmerja s samoupravnim sporazumom, imenovati skupni organ upravljanja, ki imenuje oz. potrdi investicijsko skupino za strokovno izvedbo investicije. Investicijska skupina mora imeti vsa pooblastila, da bo samostojno in odgovorno izpeljala vse strokovne naloge, ki izhajajo iz sklepov programov in načrtov. Rok: do 25. aprila 1980 Zadolžen za organizacijo priprave sporazuma tov. Potočnik Tone. 2. Vodja bodoče investicijske skupine predloži program, ki mora biti finančno sprejemljiv in politično verificiran in šele na ta način bo lahko tudi realiziran. Vodja investicijske skupine po svojem preudarku izbira in določa sodelavce. Za svoje delo je investicijska skupina odgovorna samo poslovnemu odboru. Rok: 25. april 1980 Zadolžen za izvedbo: glavni direktor DO Lesna tov. Planinšec Peter. 3. Zaradi obstoječe tehnologije, zaradi boljših poslovnih rezultatov in zaradi funkcionalne povezanosti obeh finalnih TOZD (TPS Radlje in TO Podvelka) je možno to investicijo nadaljevati le, če se v najkrajšem možnem času združita oba TOZD z Žago Vuhred. Za izdelavo elaborata o družbeno-ekonomski upravičenosti združitve sta zadolžena šef sektorja za dejavnost lesne industrije tov. Baškovič in šef sektorja za plan, analize in informacije tov. Arehova, ob vsestranski pomoči vseh tistih vodilnih delavcev, ki po njenem mnenju morajo sodelovati. Rok za izdelavo elaborata je 25. april 1980 Rok za izvedbo referenduma je 15. junij 1980 Zadolženi: šef sektorja za pravne in kadrovske zadeve tov. Štraser, direktor TSP Radlje tov. Štrucl, direktor TO Podvelka tov. Konečnik, direktor TOZD Žaga Vuhred tov. Štruc, in Verglez Cvetka, oec. 4. Okrnjena varianta, po kateri bo banka odobrila določena dodatna sredstva, je bila dostavljena Ljubljanski banki dne 31. 3. 1980. Po tej varianti bomo gradili le najnujnejše, kar še zagotavlja količinsko doseganje načrtovanega obsega proizvodnje po investicijskem programu, ob zmanjšanih skupnih efektih investicije. Tehnične rešitve te okrnjene variante niso v skladu z lokacijskimi pogoji in inšpekcijskih služb. Izvedba te variante pride v poštev, če bodo finančna sredstva odobrena v aprilu 1980, sicer bo prišlo zopet do odmika od plana izgradnje, zaradi česar bo spet prišlo do podražitev. Potrebno je zagotoviti sovlaganje v višini, kot so v varianti predvidena (Marles, Slovenijales, gradbena podjetja). Zadolžena: vodstvo podjetja (Planinšec) in finančna služba (Vrbnjakova), ki mo- POPRAVEK V prejšnji številki VIHARNIKA so bili v članku Predlog gospodarskega načrta 1980 prikazani nekateri podatki napačno. Na prvi strani v drugem stolpcu se tretji odstavek pravilno glasi: Tovarna ivernih plošč planira proizvodnjo na osnovi 4-izmenskega obratovanja 103.000 m3 navadnih in gradbenih ivernih plošč, 2,500.000 m2 oplemenitenih ivernih plošč, 500.000 t. m. robne obdelave in 5000 m2 postfor-ming plošč. Uredništvo rata do konca aprila 1980 dokončno povedati ali je možno pridobiti potrebna sredstva ali ne. V poročilu mora biti naveden tudi rok —■ kdaj, na kakšen način in koliko sredstev bomo pridobili. 5. Analizo pripravijo finančni sektor, plan, investicijski sektor in razvojni sektor. generalni direktor določi nosilce. Rok: konec aprila 1980 6. Direktor DO Lesna mora na naslednjem razširjenem kolegiju podati jasen koncept o nadaljevanju izgradnje LPK. Rok: 25. 4. 1980 7. Preveriti je potrebno izjavo tov. Štruca glede izredno drage izvedbe žagal-nice v Radljah. Tov. Štruc naj pridobi potrebne podatke za primerjavo izgradnje ža-galnice na LPK. 8. Na predlog tov. Horvat Mitje, medobčinskega sekretarja ZKS, moramo razjasniti vzroke in razčistiti o osebni odgovornosti posameznikov, zaradi česar je prišlo do teh zapletov pri izgradnji LPK. Zadolžena: delavska kontrola DO, ki lahko v primeru da ne bo prišlo do rezultatov, vse skupaj preda višji instanci. Na te sklepe so določeni posamezniki in nekateri sektorji že poslali pripombe. Pričakujemo še več pripomb in dopolnitev, zato bomo kompleksno problematiko objavili v enem izmed naslednjih Viharnikov. Sekretariat OO ZK delovne skupnosti Opomba: LPK = Lesnopredelovalni kompleks Radlje Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija, r. o. — Ureja uredniški odbor Vida Gerl, Ludvik Mori, Oto Pisnik, Hedvika Janše, Nada Černič, Anton Ču-ješ, Vida Vrhnjak, Andrej Šertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Šertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Kle-menšak, tehnični urednik: Bruno Žnideršič — Naklada 5100 izvodov — Klišeji in tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1980 VPRAŠAJTE — ODGOVARJAMO ZAKAJ SMO ZAPOSTAVLJENI? Vozniki tovornjakov pri LESNI TOZD Transport in servisi sprašujemo, zakaj se ne uredi za nas, da bi nam bila šteta delovna doba s povečanjem. Skupščina skupnosti pokojninskega zavarovanja v SR Sloveniji je že pred nekaj leti sprejela sklep o določitvi delovnih mest v pridobivanju lesa iz gozdov in delovnih mest voznikov, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Čujemo razne govorice med drugimi tudi to, da smo kot TOZD, ki vrši usluge drugim TOZD že v položaju, da ima naša dejavnost značaj javnega prometa. Ovira bi menda bila le, da ni izvršena registracija za javni promet. Izvleček sklepa: 2. V prometu a) delovna mesta voznikov tovornjakov z nosilnostjo 5 ali več ton, b) delovna mesta voznikov avtobusov v medkrajevnem, mestno primestnem prometu; c) delovna mesta voznikov trolejbusov. Na delovnih mestih a), b) in c) se šteje zavarovalna doba s povečanjem v OZD, ki so registrirane za javni cestni promet, pod b) še ob pogoju, da imajo za prevoz potnikov v naprej določene stalne vozne rede. Voznikom tovornjakov, avtobusov in trolejbusov se ob pogojih iz prejšnih odstavkov šteje zavarovalna doba s povečanjem, če prebijejo na takšnih delih najmanj 80 »/o vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu. Vsakih 12 mesecev dela na teh delovnih mestih se šteje za 14 mesecev zavarovanja. Že sam sklep je zelo vprašljiv, da ne rečemo birokratski. Saj v drugi točki določa, da je akt o registraciji tisti, ki nekomu daje ali jemlje ugodnost povečanega štetja delovne dobe, ne pa delavni pogoji in teža dela. Prosimo pravno službo LESNE, da nam v VIHARNIKU javno odgovori: — ali smo upravičeni do povečanega štetja delovne dobe, — kje se je zataknilo in — kdo je odgovoren? Za odgovor se vnaprej zahvaljujemo. Vozniki tovornjakov TOZD TRANSPORT IN SERVIS Vprašanje voznikov tovornjakov TOZD Transport in servisi je strokovna služba LESNE odstopila skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije. Odgovor skupnosti pokojninskega zavarovanja v celoti objavljamo: V dopisu z dne 2. aprila želite, da vam odgovorimo, ali imajo vaši vozniki tovornjakov 5 ton nosilnosti in več, ki delajo v TOZD Transport in servisi, pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem. V zvezi z vašim vprašanjem pojasnjujemo, da je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 26. junija 1975 med drugim sprejela sklep o določitvi delov- nih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in o stopnji povečanja (Uradni list SRS, št. 19/75). Po tem sklepu se v prometu šteje zavarovalna doba s povečanjem na delovnih mestih voznikov tovornjakov z nosilnostjo 5 ton in več, na delovnih mestih voznikov avtobusov v medkrajevnem, mestnem in primestnem prometu in na delovnih mestih voznikov trolejbusov in sicer v organizacijah združenega dela, ki so registrirane za javni cestni promet in ob pogoju, da imajo za prevoz potnikov vnaprej določene vozne rede ter morajo na takšnih delih prebiti najmanj 80 °/o vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu. Na podlagi navedenega sklepa se šteje zavarovalna doba s povečanjem le v organizacijah združenega dela, ki so registrirane za javni cestni promet ter jim je to glavna dejavnost. V imenu teh organizacij je vložilo zahtevek njihovo bivše poslovno združenje »Vektor« iz Ljubljane. V Sloveniji se je ta zahtevek nanašal na 29 organizacij oziroma sestavljenih organizacij. Iz povedanega se lahko zaključi, da ni beni-ficiran poklic voznika motornega vozila. Strokovna dokumentacija, t. j. dokumentacija o pogojih dela in škodljivostih, je bila obdelana samo za voznike, ki delajo v organizacijah, ki so registrirane za javni cestni promet, , ne pa za voznike v tzv. režijskem oziroma interprodukcijskem prometu. S pomočjo analogije pa ni možno ugotavljati obstoj določenih faktorjev za štetje zavarovalne dobe s povečanjem. Na podlagi sklepa, ki ga je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije dne 26. junija 1975 se torej vašim voznikom tovornjakom ne more priznati štetje zavarovalne dobe s povečanjem. Skupina za benificirano dobo: Dana Perme UTRINKI S POHODA PO POTEH POHORSKE BRIGADE Sonce se je kakor žareča krogla vzdignilo izza vrhov ponosnih smrek, ko smo mladinci iz mladinskega aktiva »Pohorske brigade« Pa-meče-Troblje stopili v zbor, pripravljeni, da že desetič zapovrstjo počastimo spomin na padle junake Pohorske oz. Zidanškove brigade pri Jesenku. Preden smo krenili na pot, smo tov. Paradiž Avgustu — Niku, našemu dolgoletnemu voditelju pohoda in borcu, ki je bil priča bitke pri Jesenku 4. aprilla 1944. leta, podelili priznanje. Takrat je tam padlo mnogo borcev, ki so se borih za to, kar danes mi uživamo in vest nam nikakor ne bi dopustila, da opustimo tradicijo pohoda in spomin na ta dan. Mladinci »Pohorske brigade« Pameče-Trob-lje smo ponosni, da smo lahko sprejeli v našo sredino tov. Paradiž Avgusta — Nika in menim, da je prav, če se za trenutek ustavim ob njegovem življenju. Rodil se je 19. 7. 1919 leta v Pamečah. Svojo mladost je preživljal zelo težko, saj je bila njihova družina številna. Kot vsak drug otrok si je moral tudi Avgust služiti kruh že od rane mladosti. V njegovih najlepših mladostnih letih je okupator napadel Jugoslavijo in tov. Avgust se je 28. 8. 1943 leta vključil v Pohorski odred, ki se je kasneje preimenoval v Zidanškovo brigado. Po bitki pri Jesenku pa je bil premeščen za vodjo Pavčkovih bolnic ter tam dočakal med svojimi soborci težko pričakovano svobodo. Po vojni se je zaposlil pri tedanjem Mikulču, sedanji tovarni meril. Po treh letih dela pri Mikulču pa se je zaposlil na žagi v Pamečah in od tam šel v zaslužen pokoj. Obenem smo podelili priznanje tudi našemu mladincu Hodnik Marjanu, ki je že 13. leto član MA Pameče-Troblje, 6 let je bil podpredsednik in 3 leta predsednik MA. Prizadeval si je za napredek MA oziroma celotnega družbenopolitičnega delovanja v naši KS. Zatem se je iz naših grl oglasila pesem in stopili smo na pot. Vodila nas je mimo pokopališča, kjer je grob dvanajstih talcev. Tam smo položili ob spomenik, venec in cvetje ter njihovo smrt za svobodo počastili z enominutnim molkom. Nadaljevali smo pot. Vodila nas je skozi gozd, ki je dajal prijeten hlad, saj je bilo vroče kot v poletnih mesecih. Sonce nas je božalo s svojimi žarki in imela sem občutek, kot da hoče še bolj osvetliti našo svobodo, našo neodvisnost. (Nadaljevanje na 14. strani) Mravljak Rok Nenadoma je odšel. Dve uri pred tem je bil še v družbi svojih prijateljev upokojencev. Vseskozi je bil zdrav, prava korenina; kljub osmemu križu je hodil zmeraj vzravnano, z živahnimi, lahkimi koraki. Toda oplazilo ga je nepričakovano, kot podre strela mogočno drevo. Pokopali smo pravo kmečko korenino s Strojne ob državni meji, kjer še živi pristen kmečki rod kot na braniku slovenske besede. »Oj strmi breg, življenje ti, po tebi speti je težko« ... je zapisal Blaž Mavrel, ljudski pesnik s Strojne. Strmi so bregi na Strojni. Strmo je polje, okoli dmprovja, strmo je -pri sosedu. Kdor hoče tu vzdržati, mora biti v zemljo zatreskan. Obdelava polja s stroji je nemogoča. Kruh je treba tukaj pridelovati na star, klasičen način, vendar ga še imajo pri vsaki hiši, tistega rženega, s katerim gostoljubno postrežejo vsakega gosta. Rajni si je okusil strelne jarke v prvi svetovni vojni, služil vojsko v stari Jugoslaviji in bil eno leto vojni ujetnik pod Nemci v drugi svetovni vojni. V mladosti se je tepel za strojanska dekleta s financarji, ki so stražili verzaj-ski plot; odrezal se je tudi na vsakoletnem Urhovem žegnanju, kjer je bila tepeška tako običajna, kot prej žegen v cerkvi. Štirideset let je bil gospodar na Za-bernikovem velikem in težkem gruntu. Težko je bilo v stari Jugoslaviji za kmete, dvakrat težko za Stroj ance. V hudi stiski za denar so Strojanci obrezovali les, ga na vprežno furo naložili morda en kubik in ga odpeljali na postajo, v oddaljene Prevalje. Cel dan je trajala taka fura, toda dinar je bi krvavo potreben. Poleg kmetovanja je rajni Zabernik našel čas tudi za delo za širše družbene potrebe. Skoraj vsa leta kmetovanja je bil občinski odbornik, pred vojno in po njej. Kamorkoli je bilo treba koga izvoliti, so izbrali njega. Strojanci so že vedeli, zakaj. Znal se je namreč pobrigati in potegovati za napredek svojega zaostalega kraja. BI je glavni pobudnik za vzdrževanje ceste Reka—Strojna. V času, ko gozdna še ni gradla in vzdrževala cest, je organiziral in vodi popra-vlo ceste, ki je bla edina vez z dolino. Kuluk, so pravili temu prostovoljnemu delu. Ko je dal grunt nasledniku, se je odseli na Ravne. Strojne in njenih ljudi ni pozabi in je bi z njimi vedno v stiku. Čas si je krajšal z izdelovanjem raznega orodja iz lesa, tako je storil marsikomu uslugo. Vsem, ki so rajnemu izkazali zadnjo čast, se svojci lepo zahvaljujejo! Naj mu bo lahka strojanska zemlja! Ajnžik (Nadaljevanje s 13. strani) Bližali smo se k Zapečniku. Tam stoji spomenik, ki je posvečen štirim partizanom in sodelavcem NOB, ki so tam padli. Plošča je bla odkrita leta 1948. Pred njo smo položli venec, potem pa nadaljevali pot proti Jesenku. Sonce je še bolj pripekalo, v nas pa se je naselil nek nemir, saj smo se bližali vrhuncu pohoda. Pa smo se hitro pomirili; ko smo prispeli do domačije, smo zapeli, pripravili smo tudi kulturni program. »Samo mljon nas je,« se je razlegel glas, »samo mljon, ki pijejo mu kri biriči, ki ga trpljenje krotoviči in vendar ga nikoli ne uniči. Nikoli in nikdar ...!« Zatem nam je tov. Paradiž povedal nekaj besed o tragični bitki. Nemo smo ga poslušali. Ob njegovih besedah se je vsakdo zamislil, in vem, da je tisti hip vsako srce kričalo: »Nikoli več vojne!« Okrog poldne smo stopili do Škorjanca, kjer nas je čakalo koslo. Popoldne pa smo preživeli v prijetnih pogovorih. Proti večeru smo pripravil kres. Ko so v zrak švignli prvi plameni, se je z njimi dvignila tudi pesem, ki so jo spremljali nežni zvoki kitare. »Jugoslavija, Jugoslavija,« je odmevalo prek vrhov, v nas pa je bila ena sama želja: »Tito, bodi vselej z nami...« AJTNIK BRANKA ' (Risba). Narisala Mihaela Lenart Metelko Franc Dne 26. 4. 1980 smo se poslovli od sodelavca Franca Metelka. Njegova življenjska pot se je začela pred 58. leti v Peklu pri Poljčanah, od koder ga je nato v otroških letih pripeljala semkaj na obronke Pohorja. Vse od Lovrenca na Pohorju, kjer se je prvič srečal s šolo, do Slovenj Gradca, kjer je šolanje nadaljeval, pa dalje preko Dravograda do Prevalj, kjer si je ustvari družino in dom. Po končanem študiju na trgovski akademiji se je zaposli najprej pri Rudniku v Mežici, zatem pa za daljši čas v Železarni Ravne. Od tam ga je zanesla pot za krajši čas med kovače na Muto. Pri Lesni se je zaposlil pred 7. leti in to pri takratnem lesno industrijskem podjetju v Slovenj Gradcu, kjer se je takoj vključi v zu-nanje-trgovinsko dejavnost, ki je bla ravno v razvoju. Z znanjem, ki si ga je pridobi na tem področju, je — ob združitvi takratne lesne industrije in gozdarstva v sedanjo Lesno — mnogo pripomogel k čimprejšnji osamosvojitvi uvoza. BI je edini, ki je povsem obvladal tuje jezike, ki jih najpogosteje rabimo, pa je bila zavoljo tega tudi odgovornost, ki jo je prevzemal nase, tol-ko večja. To še posebno, če pomislimo, da za povečani obseg del, ki jih je na področju neposrednega uvoza narekovala rastoča proizvodnja, ni blo možno dobiti takoj ustreznih dodatnih delovnih moči. Pokojni sodelavec se je vselej trudil, da bi zadosti tem povečanim naporom, čeravno so se že nekaj let po nastopu službe pri Lesni, začeli pri njem pojavljati prvi znaki bolezni Z leti se je z (Nadaljevanje na 15. strani) Prezgodnji grob TJA, KAMOR MOČ PREGANJALCEV NE SEŽE TJA, KAMOR NJIH KRIVIC NE BO ZA NAMI, TJA, KJER ZNEBI SE ČLOVEK VSAKE TEŽE. Zapisali smo ti teh nekaj vrst v spomin, tovariš pri delu in prijatelj dolgih let. Dvaindvajsetega januarja, pred oseminpetdesetimi leti, se je na Ramšakovi domačiji na Legnu oglasilo otroško vekanje. Ti, dragi Franc, si takrat osrečil svoje starše in celo domačijo. Trda leta tvojega otroštva in mladosti je obdobje pomanjkanja, kriz in nadlog iz predvojnega obdobja. Vojna, teror, ubijanje, kri in zasužnjena domovina, to je oznaka časa, ko ti je bilo dvajset let in nekaj čez. Nasilni okupator se je polastil tudi naše krvi. Vlekli so te na Rusko, za nje naj bi tekla naša, tvoja kri. Klic domovine, glas krvi — in našel si pot v naše brigade. Kolikokrat se ti je zaiskrilo oko, ko si rekel, da je trpljenje veliko lažje, če veš, zakaj trpiš. Tvoj rod, tvoja domovina, svoboda..., to so vrednote, ki si jim daroval svoje trpljenje. V Pohorski in Šercer j evi brigadi si se bojeval. Ranjen si okreval v Pavčkovi bolnici, v pohorskih gozdovih. Po gozdovih Pohorja in po savinjskih bregovih si bredel s tovariši podnevi in ponoči. Brigada, boj, akcija, napor. Tudi to si preživel. Ali jc še kje košček Slovenske prsti, kjer naša ni kanila kri. Skupina partizanov, Pečolar Franc je drugi z desne. Svoboda Le tisti, ki je ni imel, jo lahko polno doume. Ta ve, da svoboda ni le beseda za praznične dni in za šolske ure. Bogastvo je, moč in življenje. Odredili so, da greš takoj po zmagi v oficirsko šolo v Banat. Uspešno si jo zaključil. Leta 1946 si se vrnil v svoj rojstni kraj. Takoj si prevzemal odgovorne dolžnosti. Najprej si bil predsednik krajevnega odbora Legen. Kmalu pa so te zopet zvabili gozdovi. Pečolar Franc leta 1946 Pečolar Franc leta 1980 Odločil si se in kot gozdar opravljal gozdne revirje preko trideset let. Bil si naš cenjen, pošten sodelavec in dober tovariš. V službi se tvoje delo ni končalo. Bil si pri gasilcih, član lovske družine in tudi njen starešina, bil si aktiven v organizaciji ZB, sodeloval pri številnih družbenopolitičnih akcijah, delal v samoupravi in sindikatu. Še bi lahko naštevali. Državna odlikovanja in številna družbena priznanja so dokazilo o tvojem delu. i Leta 1949 se je naš Franc PEČOLAR poročil. Z Mikijevo Marijo sta uspela ustvariti topel dom sebi in svojim trem otrokom. Branko, Jože in Minka, vsi so že pri svojem kruhu. Dragi Franc, bil si delavec na kmetiji, borec med vojno, delavec v podjetju, oficir in funkcionar. Pomagal si reševati številne probleme. Ravno za to je nam še večja skrivnost, kakšen in kako težek problem je bil postavljen pred tebe 2. aprila letos, da ga nisi uspel razrešiti. Lahko le ugibljemo, prava resnica pa bo ostala zavita v meglo skrivnosti in zakopana s tabo v prezgodnjem grobu. Vse pa kaže, da si imel urejen topel dom kjer ste z razumevanjem reševali vse skupne probleme. So bili pritiski nate pretežki na drugih področjih? Na delovnem ali družbenem področju? Veliko nas je tvojih prijateljev in hudo nam je, da nismo bili v trenutku stiske pri tebi. Kako radi bi ti izkazali zvestobo prijateljstva. Praznina je nastala s tem dnem v naših vrstah. Zato tvoji prijatelji po srcu in delu pišemo te vrstice, da spomin ne bo zbledel, da boš ostal med nami. Slovenska zemlja, za katero si se bojeval, jo trgal iz rok okupatorjev naj ti bo tih in miren dom, kjer te glasen hrup nadlog in skrbi ne bo predramil. Ženi Mariji, hčerki Minki, sinovoma Jožetu in Branku izrekamo iskreno sožalje. Delovni tovariši in prijatelji (Nadaljevanje s 14. strani) njegovo pomočjo sicer usposobil mlajši kader, tako da je bilo delo zanj v prihodnje le lažje, vendar kaj, ko je v istih letih napredovala tudi njegova bolezen. Kljub prizadetem zdravju ni pri svojem delu nikdar tožil. Vdano je prenašal težave, ki mu jih je povzročala bolezen. Pri delu je bil vesten in marljiv ter poln človeške topline. Znanje in pridobljeno sposobnost je prenašal nesebično na mlajše sodelavce. Bolezen je neusmiljeno napredovala, vendar mu ni mogla odvzeti volje do dela z nami, pa čeprav mu je v zadnjih dveh letih dovoljevala le štiriumo zaposlitev. Bil je rad med nami, zato tudi v boju 'z boleznijo ni hotel popustiti. Vztrajal je vse do konca leta 1979, ko se je tik pred zaključkom leta v poslovilnih prostorih še zadnjikrat pogovarjal z nami. Od takrat je minilo le nekaj mesecev in nastopil je dan, ko smo pokojnega sodelavca lahko spremili le še na njegovi zadnji pota. Bilo je to lepo sobotno popoldne. Uršja gora, še vsa odeta v sneg, se je lesketala v Šoncu. Ob vznožju, kjer je pokopališče, pa je bilo že nekaj cvetočih dreves. Kot da se želi narava ki je bila do pokojnika v njegovem neenakopravnem boju tako neizprosna, le za trenutek oddolžiti! Resnoben molk, ki je spremljal pokojnikovo zadnjo pot, so za trenutke pre- kinili le oddaljeni zvoki »TIŠINE« - kar je bila njegova zadnja želja. Sodelavca Franca ne bo več med nami, dolžni pa smo mu zahvalo za iskreno tovarištvo in ves trud, ki ga je vložil v svoje delo. Bolečino delimo z njegovo družino in vsemi njegovimi. V imenu vseh delavcev Lesne jim izsekamo iskreno sožalje. Sodelavci Razpis za letovanje v sezoni 1980 Člani kolektiva LESNE imajo v letošnjem letu možnost letovati v naslednjih krajih ob jadranski obali: — počitniški dom Filip Jakov — hotel Bernardin — Portorož a) celotna oskrba b) soba pri zasebniku, brana v hotelu Bernardin — kamp naselje Selce — kamp naselje Valovine pri Puli — kamp prikolice v Novemgradu — Gorski turistični center Koper Izmene bodo 9, 10 in 11-dnevne, in sicer v času: 9. 6.—20. 6. (11 dni) 20. 6.—30. 6. (10 dni) 30. 6.—11. 7. (11 dni) 11. 7,—21. 7. (10 dni) 21. 7,— 1. 8. (11 dni) 1. 8,—11. 8. (10 dni) 11. 8.-22. 8. (11 dni) 22. 8,— 1. 9. (10 dni) 1. 9.—10. 9. ( 9 dni) 10. 9,—19. 9. ( 9 dni) GENE: Portorož Filip Jakov soba pri zas. Hotel Ber- nar- din Pula Selce — Člani kolektiva 170 135 180 135 110 — Otroci od 2—10 let 85 85 85 85 65 — Zaposleni zakonec 200 180 205 180 145 — Otroci tujih od 2—7 let 120 120 145 120 120 — Tuji nad 10 let 250 240 265 225 160 Cena za uporabo prikolice znaša na dan 145 din za člane kolektiva, ne glede na število članov in 180 din za tuje družine. Koristniki kamp prikolic plačajo še 30 din kot pavšalno ceno za uporabo plina. Pravico do letovanja po ceni, ki je določena za člane kolektiva, imajo tudi nezaposleni zakonci članov kolektiva, njihovi nepreskrbljeni otroci nad 10-let, upokojenci ter njihovi nezaposleni zakonci, zakonci ponesrečenih pri delu in njihovi nepreskrbljeni otroci ter kmeti kooperanti. Po tej ceni lahko opravičenci letujejo največ 10-dni, najmanj pa 5-dni (koriščenje vsaj 5-dni skupaj). V času letovanja od 9. 6.—20. 6. 1980 pripada koristniku 30 % popusta, od 20. 6.—30. 6. in 1. 9.—-10. 9. 1980 pa 20 za vsak oskrbovalni dan v primeru kasnejšega nastopa ali predčasnega odhoda iz doma. Pri prejemu napotnice za letovanje je potrebno obvezno poravnati ves znesek. Prijavnice za letovanje dostavite do 15. 5. 1980 referentu za družbeni standard. Oto Štraser, dipl. iur. PRIJAVA ZA LETOVANJE V SEZONI 1980 TOK Gozdarstvo Radlje obvešča gozdne posestnike — kooperante, da bo camp prikolica za letovanje tudi letos postavljena v Medulinu pri Puli. Če se boste odločili za letovanje, se prijavite na upravi TOK Radlje do 31. 5. 1980. Prijave po tem roku nikakor ne bomo mogli upoštevati. Ker se bodo v morebitne proste izmene prijavljali delavci TOK, prosimo, da navedeni rok prijav upoštevate. TOK Gozdarstvo Radlje ob Dravi Franc Mlačnik, eden od gozdnopožarnih stražarjev poroča z UKV oddajnikom štabu civilne zaščite pri Krajevni skupnosti Črna, da se je na Tebru pojavil dim. Kljub vsem preventivnim ukrepom in opremljenim požarnim stražam nam je nad Črno 14. aprila 1980 zaradi neprevidnosti pri kajenju pogorelo dva hektarja mladega macesnovega in borovega gozda, ki smo jih pri prejšnjih dveh velikih požarih 1974/75 leta uspeli očuvati. Zdaj je na Tebru ostalo še okrog tri hektarje borovega nasada. Bodo dorasli ali pa jih bo neke sušne pomladi doletela enaka usoda?