Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI UpravnIStvor Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstr o-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 6"80 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 164. Telefonska števUka ti. Celje, v petek, 28. Italija 1910. Čekovni raCan <8.817. Leto II. Sredstva za obrambo svete vere na Ogerskem. Ob priliki adresne debate so se odigrali v ogerskem državnem zboru nekateri prizori, katere je sicer uradni korespondenčni biro zamolčal — a se jih vendar splača priobčiti, ker tako lepo kažeo, da je »sveta vera« izdatno agitacijsko sredstvo tudi na Ogerskem. V adresni debati se je spominjal skoraj vsak govornik minulih volitev in so zlasti opozicijo-nalci in govorniki poraženih strank naštevali slučaje korupcije in nasilja, ki utrjujejo človeku sodbo, da je Ogerska še vedno mala Mongolija. Med vsemi govorniki pa so bili najglavnejši člani katoliške »ljudske« stranke — katera še vedno ne more preboleti udarca, katerega ji je zadal Khuen, ki je znal izborno parirati klerikalne volilne sleparije z — lastnimi. Da pa zamaši klerikalnim kričačem usta, je Khuen napravil izvrstno taktično potezo in je poslal proti njim v boj — duhovnike, in sicer take, ki so bili izvoljeni na program narodne delovne (vladne) stranke. Proti tem so že klerikalci v volilnem boju nepopisno divjali in tudi v parlamentu so imeli za te božje namestnike in brate v Kristusu le kopo najbolj prostaških psovk. Seveda jim niso ti ostali dolžni odgovora in so našteli v debati takih volilnih sleparij in nasilnosti katoliške ljudske stranke — da svetujemo našim klerikalcem, naj se gredo na Ogersko učit volitev, ker še res niso na vrhuncu vešče obrambe verskih svetinj ... Prvi je govoril proti napadom glasnikov klerikalne stranke vladinovec, duhovnik Rudnay. Izvajal je: »Katoliška ljudska stranka ni samo potrošila velikanskih svot za napajanje volilcev in kupovanje glasov temveč je izrabila v agitaciji osobito duhovniško autoriteto in verski moment. Tako so raztrosili med njegovimi farami, da se je prodal vragu in da ne smejo hoditi več k njemu na spoved, ker ne more nikomur dati odveze. Govorili so ljudem, da bode on (kot duhovnik!) rušil cerkve; one, kateri ga volijo, čakajo najstrašnejše muke v peklu ... Rudnayevi katoliški volilci da so očitni brezverci; ako glasujejo za njega, naj poberejo iz grobov kosti svojih prednikov in jih opljuvajo. — Drugi duhovnik, član narodne del. stranke, Richter je tudi pripovedoval o agitaciji ljudske stranke proti sebi. Neki njegov tovariš je agitiral proti njemu med kmeti s pripovedko, češ, da je imel ponoči vizijo in je videl župnika Rich-terja z verigo okrog vratu, s katero ga vodi sam vrag. 2e od februarja naprej so začeli duhovniki v njegovem volilnem okraju upijanjati ljudstvo in to v toliki meri, da so bil iljudje na veke pijani, tako, da skoro ni imel prilike za shod, na katerem bi treznim Mudem razložil svoj program. V neki vasi s samo 24 volilci je izdala klerikalna stranka za vino in žganje 1.600 kron. V občini Lokca je župnik neprestano prirejal popivanja in je sam pri pitju prednjačil. Ko je došel Richter v to občino, da bi imel svoj kandida-turni govor ,je župnik zvabil volilce v neko hišo in jih tam do nezavesti upijanil. Ponoči okrog 11. ure pa se je pijana tolpa z župnikom na čelu vzdignila, lazila po vasi ter pretepala ljudi. Duhovniki so celo šli tako daleč, da so pripOvedovali^O okraju, da je Richter odpadel od katoliške cerkve in postal protestant. Kake posledice rodi tako zapeljevanje ljudstva, to najbolje svedoči slučaj, ki Se je zgodil v neki občini: prišli so pred njega možje, žene in deca. pokleknili in začeli klicati: »Gospod župnik, kaj ste napravili, zatajili ste Kristusa in postali vrag!« Pop-je so naučili ljudi, da luterani niso drugega kot pravi luciferi. Ko so se na dan volitev nekateri Richterjevi volilci odpravljali z doma, so letele za njimi žene z otroci v naročju in jih zaklinjale, naj ne volijo Rich-terja, ker se ne vrnejo več nazaj kot ljudje temveč kot luteranski vragovi ... Takih slučajev bi sicer mogli tudi mi navesti v izobilju. Napisali smo te vrstice v želji, da naši ljudje spoznajo, da se klerikalcem ne gre ne tu ne tam za vero ali resnico in pravico, temveč samo za politično nadvlado. In zato jim je vsejedno, kdo je njihov nasprotnik; agitacija proti duhovniku nasprotnega političnega mišljenja je slična agitaciji proti lajiku. »Vera« je le sredstvo za dosego cilja; ne dvomimo pa, da se bode z rastočo splošno ljudsko izobrazbo vendar obrabilo in takrat bode moralo duhovništvo na križ, katerega sedaj samo teše-M — ites. Štajerske ilovice. v Prepir zaradi Šnsteršičeveea sinaali lepi vzgledi. Te dni je napravil na škotski gimnaziji na Dunaju zrelostni izpit sin drž. poslanca dr. Iv. Šusteršiea. Ljubljanski in tržaški listi so vprašali ob tej priliki velikega prvoboritelja Slovencev, ali zna njegov sin sploh slovenski ? „Slovenec" je na to vprašanje kar planil po koncu in zatrjeval, da je Šusteršičev sin narodno vzgojen, da je odličen Slovenec in da bo še liberalcem delal težave. Ne moremo si kaj, da bi ne ponatisnili odgovora „Slov. Naroda" na „Slovenčevo" pisarijo: Ko je Šusteršičev sin hodil v šolo na ljubljansko I. gi-muazijo, je bil skoro popolnoma nevešč slovenskega jezika. Dasi je bil na nemškem oddelku, vendar je moral obiskovati slovenščino kot oblj-gaten predmet, ker je bil vpisan za Slovenca-Toda slovenščina mu je delala tolike neprilike in težave, da je jedva uspeval. I)a 'g« je v IV. razred na Dunaj, je v prvi vrsti pripisovati težavam, ki mu jih je povzročilo učenje 'tflbven-skega jezika. Oa se potom na Dunaju ni mogel slovenščine bolje naučiti kakor v Ljubljani, o tem pač ni dvomiti. Sicer pa bi si drznil staviti skromno vprašanje: Ali ima morda mladenič maturo iz slovenskega jezika? Ako ne, kakšen Slovenec je to? Od tujcev, Nemcev, ki hočejo službovati med nami, zahtevamo, da imajo v spričevalih potrjeno znanje slovenščine. Ali pri sinu klerikalnega kolovodje tega ni treba? Ali bo dr. Šusteršičev sin lahko služboval na Slovenskem, ne da bi znal slovenskega jezika? Kar se tiče groženj, kako bo ta očividno sila nadarjen fantič deloval s svojim očetom proti nam, spominjamo „Slovenca" na slavo in konec Frankove vladarske dinastije v Zagrebu. V splošnem je postopanje Šusteršičevo jako čudno: mi kličemo, da slovenski otrok spada v slovensko šolo, on pa vtakne svojega sina v nemško .. Priporočamo zadevo „S1. Gosp." in „Straži" v temeljit študij. v Počasi pa le gre ! Vodilne klerikalne kroge v Mariboru je silno spekel uvodnik „Nar. Dnev." minulo sredo, v katerem smo zapisali nekaj svojih misli o klerikalni obstrnkciji v štaj. dež. zboru. Zato se branijo v „Slovencu" — a popolnoma tako, kakor si mi le želimo. Dočim so doslej vsaka tajna pogajanja z vodilnimi graškimi krogi navzlic jasnim dokazom tajili, so začeli sedaj priznavati. V „Slovencu" že govore o „le enkratnem" pogovoru s Claryjem. Za začetek zadostuje to priznanje. Počasi bo že še več — mi smo že povedali klerikalcem, da smo potrpežljivi. Ako jih bodemo še parkrat potipali, bode prišlo vse na dan — samo kako bode potem zagovarjala „Straža" sama sebe in svoje trditve, češ da smo samo natolcevali in lagali? K žalskemu umoru. Pišejo nam iz žalske okolice: Morilec Cokanov, Peško po domače Benclov fant je prišel ob času zadnjih deželnozborskih volitev v Gotovlje agitirat. Ker pa v Gotovljah nimajo smisla za čukarijo in enake prismodarije kakor jih uganjajo žalski kaplani v Vrbju, jo je moral Anton Peško kmalu popihati iz Gotovelj. Mati pos. Jošta je fantu rekla, da vendar ne more biti Bogu dopadljivo, ako član tako svete stranke kot je farovška zveza, LISTEK. Oče fiondelik in ženin Vejvara. 77 Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. »No, no, dete — moraš se privaditi. Sedaj se im zdi ta ,vi' tako tuj, tako hladen. — In zakaj se ne slečeš, ljubica? Ali ti ni v tem tesno? Glej, kako si stisnjena ...« »Da, Vejvara — seveda ...» Pepica se je izvila iz soprovega objema in je stopala v spalnico. Medtem je Vejvara razsvetlil eno izmed velikih svetiljk. Ko je Pepica slišala ropot stekla, je vprašala iz spalnice: »Čemu prižigaš, Vejvara?« »Da bom lahko potem povsod ugasnil, dušica.« »Ne, ne, Vejvara — pusti, naj gori ...« Toda še predno je končala, je zaprl Vejvara plin tudi v obed-nici. »Toda čemu, ljubica, čemu bi to gorelo?« »Hočem imeti svetlobo, Vejvara!« je zaklicala Pepica, ki se je zopet pojavila na pragu spalnice. »Veliko svetlobe.« Vejvara jo je začuden pogledal in je ni razumel. »Svetlobo? Saj vendar ne more goreti do jutra, dušica. Saj pojdeva spat.« »Ne, Vejvara,« je odgovorila Pepica, kakor bi se nečesa branila. »Meni se še ne ljubi spati. Jaz ne bom spala — prosim, razsveti zopet.« krega. In kakor se je temu na znotraj branil, kakor se mu je Pepičina prošnja zdela neumno, otroška, je vendar ubogal in je zopet vžgal plin. Stal je sedaj neodločno pod lestencem, gledal v spalnico in ni videl ničesar. Pepica je bila tam v kotu pri oknu, pred zrcalom. Ko je šla tja, je zaprla za seboj levo stran vrat. Vejvara je šel po prstih v predsobo, slekel suknjo, obesil jo, šel v kuhinjo, zaprl čumaato za jedila, vzel steklenico z vodo in se je vrnil v obednico. Noge so ga že pekle v novih tesnih, lakiranih čevljih. Rad bi jih zamenjal s šlapami, toda šlape — so bile v spalnici. In tja si Vejvara ni upal. Pepica se ni vrnila. Nekaj časa je šumela atla-sova obleka, potem pa je potihnilo vse. Vejvara je še vedno čakal. Slednjič je zbral svoj pogum in je stopil v spalnico. čutil je, da je njegova stvar raztrgati to vež bojazljivosti. On je mož — in to je stvar trenotka. Pepica je sedela na stolu pred zrcalom, globoko je dihala, kakor da bi bila utrujena — in še vsa v poročni obleki. »Pepica!« je zaklical Vejvara in se ji bližal. »K^i delaš? Ure potekajo ...« Kakor bi ga prosila odpuščanja,' je rekla Pepica tiho: »Zavezala sem si trak in sedaj ne morem od-vezati oprsnika .. Ko bi bila mamica .tu ostala!« ie pristavila žalostno. »Kaj pa jaz, dušica? V vsem ti pomorem. Tvoj mož sem.« »Ne, ne, Vejvara — saj pojde, samo odpočiti se moram«, se je branila Pepica. Toda ko je videla, da si ji Vejvara vseeno približuje, je hitro vstala in je hitela v obednico. »Pepica!« je zaklical Vejvara. »Ne, Vejvara, ne,« je odklonila Pepica njegovo pomoč. »Počakaj, saj se še mi ne ljubi spati!« — V obednici je stekla na divan, stisnila se v kot, prijela z obema rokama deski mize, ki je stala pred divanom in se je trudila, da bi jo pritegnila k sebi, kakor da bi se hotela z njo obklopiti. Toda ni se ji posrečilo, miza je bila težka, dvojnata. Vejvara je obstal na pragu in videč Pepičin poizkus zabarikadirati se, je stisnil ustnice in na čelu se mu je pokazala komaj vidna guba. V tem trenotku se je spomnil na svatbeno družbo, od katere se je tako rad ločil in naenkrat se mu je zazdelo, kakor da bi gledale nanj iz kotov znane postave, s smehom na obrazu, videč, kako beži Pepica pred njim, — in Vejvara se je sramoval samega sebe. Sedaj se je Pepica ozrla na Vejvara in ni ji ušel njegov spremenjeni obraz. »Pepica«, je spregovoril Vejvara in se je z vso silo premagoval, »ali morda želite, da se vrnem v Besedo ...?« Takega obrata se Pepica ni nadejala Ker ni mogla najti primernega odgovora na vprašanje, je rekla nežno očitajoče: »Sedaj me zopet vikate, Vejvara«! In pristavila je tiho: »Pojdi, sedi sem, se bova kaj pomenila ...« Vejvari je zakipela kri po vseh žilah. Prihitel je je k ženi, sedel je poleg nje in jo je prijel za roko. »O čem hočeš govoriti, žena zlata?« je rekel Pepici, ki se ni mogla nikamor umakniti. Glas njegov se je tresel od razburjenja in kakor bi grozil z izbruhom. »O čem naj govoriva? Nimava, o čemur bi govorila! O tebi? Moj bog, saj veš, da si edina moja misel — ali hočeš, da ti ponovim, kako te imam rad? Pepica, žena zlata, bolj nego življenje svoje, toda to vse sem ti povedal že tisočkrat. Danes ne morem o ničemur govoriti, Pepica, danes se mi zdi vsa go- r v Prodaja toplic v Laškem trgu. Teodor Gnnkel je zatrdil na brzojavno vprašanje celjskim Nemcem, da vest o prodaji laških toplic ni resnična. Našim slovenskim listom bi sploh svetovali, naj f)i o takih nakupih, kjer se gre za važne narodne in gospodarske prireditve, molčali, dokler ni stvar sklenjena. Prezgodnja blebetavost ie veselje nam je že mnogokje škodovalo. v Umrl je v Dravograda karat Jože Koro-šak, ki je bil zaradi bolezni ža dalje časa na dopustu. Pogreb je bil danes "opoldne. v V Podsredo pride za župnika bojda bivši tamošnji kaplan Kolenc. Podsredčani bi po tem takem dobili za ,.šibo božjo" — pokoro iu z mirom v faribi bilo zopet pri kraju! v Ob priliki sestanka Gornje-Radgončanov in Kapelčanov se je uabralo v izvanredno veseli družbi 6 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Iskrena hvala! v Središki lov je bil na včerajšnji dražbi izdražban za letnih 811 kron. Izdražbal ga je g. Jurij Polanec v imenu lovske družbe. Da bi bilo obilo lovskega blagora! v Umrl je včeraj v Ljubljani štajerski rojak g. Ivan Ozmec, bivši suplent na ljubljanski gimnaziji. Pri ustanovitvi akad. društva ,.Tabor" v Gradcu je igral glavno ulogo in bil prvi njegov predsednik. Pobrala ga je kakor že mnogo njegovih tovarišev neusmiljena jetika. Zapušča vdovo z dvema, otrokoma. Bodi mu časten spomin! v Rimske toplice je obiskalo do 10. julija 383 oseb. Letos je obisk slabši ko lansko leto — slabo vreme vpliva neugodno na njega. v Na daljši dopust je šel predsednik višjega dež. sodišča v Gradcu, dr. Avgust vitez Pitreich. v Imenovana je p Sprejmem več dobrih pomočnikov r j v trajno delo. j Diktor Beuc, Celje **V » V< V« V v' Vi< W V* >"-V >>V V v' Učenca poštenih starišev sprejme takoj Josip Errath, trgovec v Mokronogu. 421 7-4 Q a Ne odlagajte z naročili na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce V Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko proti franko vrnitvi. ======= I Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Sehillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, .kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. __M1__■ _i__