-»•.    182    i*-
Svetovna razstava v Parizu.
Spisal Jakob Dimnik
^rancozi so dandanes najnaprednejši narod na svetu. To so do-kazali zopet z letošnjo velikansko svetovno razstavo, ki se razprostira ob levem in desnem bregu reke Seine. Tu najdeš vse, kar je iznaSel človekov um in vstvarila človekova roka. Ves svet je zastopan s svojimi najnovejšimi umotvori in iz-najdbami v razstavi. Prostor, na katerem so zgradili prekrasne in velikanske palače za razstavo, je podoben veJikemu mestu, m da samo obhodiš ta prostor, ti je treba hodtti dve do tri ure. Samo prostor, ki ga zavzemajo razstavna poslopja, meri 460.000 štirijaških metrov, to je štiri desetinke vsega razstavnega prostora. Vsi stroški za razstavo so proračunjeni na 100 milijonov frankov, t. j. btizu 50 milijonov našega denarja.
V razstavni prostor drži 36 vhodov. Najlepši in najveličastnejši je glavni vhod. Temeljni osnutek tega vhoda je enakostraničen trikot.  Nad vsako teh
treh straoi se vzdiguje Širok obok, pokrit s predrto kupolo. Vrhu oboka, ki je obrnjen proti velikemu trgu »Place de la Coticorde«, moli prednji del ladije, na kateri se vspenja galižki petelin. Ta ladja je znamenje Pariza. Na kupoli se nahaja velika zemeljska obla in na tej pa stoji šest metrov visoka zenska podoba, ki predstavlja rnesto Partz ter kHČe vsem narodom: Dobro došli! Ob straneh glavnega oboka stojita dva o?.ka stolpa. Vsa stavba glav-nega vhoda je preprežena s 3116 modrimi, belimi in rdečimi steklenimi kroglami, katere so zvečer električno razsvetljene ter napravljajo na gledalca čaroben vtisk. Prostor pod lcupolo meri 500 štirijaških metrov. V tem pro-storu se nahaja 58 dohodov v razstavo, iti v eni uri gre lahko skozi te do-hode 60.000 ljudi v razstavo.                                                                   "
-*    183    *&-
Najumetnejši del vse razstave je prostor na lcvcm bregu reke Seine. Tu se nahajajo v dveh vrstah palačc posameznih držav, ki so zastopane v razstavi. Po sredi teh dveh vrst palač drži lepa, široka »cesta narodov«. Na cni strani (ob reki Seine) imajo svoje razstavne palaČe te-le države, oziroma dežele: Italija, Turčija, Zedinjene državc, Arstnia, Bosna in Herce-govina, Ogrska, Anglija, Belgija, Norvegija, NemČija, Spanija, kne-ževina Monako, Švedija, Grško, Srbija( Rusija in Mehika. Ob na-sprotni strani pa: Danska, Portu-galska, Peru, Perzija, Luksenburg, Finlandija, Bolgarija in Rumunija.
Največja in najlepŠa je itali-janska palača. Avstrijska palača predstavlja   stari   dunajski   dvor.
Poleg teh palač je pa v raz-stavi Še mnogo mnogo drugih poslopij. Vsaka stroka skoro ima zase ločeno poslopje. V takozvani naselbinski razstavi so razstavili prav lepa dela narodi, ki so bili Le pred nedavnim časom divji, a so danes francoski podložniki. Posebno se odlikuje v tem delu razstave Madagaskar. V stari raz-stavni palači »Trocadero« so raz-stavili svoje pridelke Kitaj, Rgipet, Tunis, Japan, Indija in druge driave.
Največja zanimivost za vsa-kega tujca je pa Eiffelov stolp, ki je v istini dandanes najvišji umotvor sveta. Eiffelov stolp je ves iz železa. Visok je 300 metrov, torej štirikrat tako visok kakor Ljubljanski grad. Eiffelov stolp ima ime po inŽenerju Eiffelu, ki je naredil naČrt za ta stolp. Prostor pod stolpom meri en hektar. Ob jasnem vremenu se vidi nad 100 kilometrov daleč. Eiffelov stolp ima tri oddelke, oziroma nad-stropja. Prvi oddelek je visok 60 m. V njem so Štiri velike restavracije (go-stilne) in krog in krog pa širok hodnik. Drugi oddelek je 115 m visok. Na vrhu je tretji oddelek, ki ga pokriva 250 m% velika steklena kupola. Od tu je prekrasea   razgied  Črez   mesto   Pariz   in   okolico.   V stolp   greš   lahko  po
S~    184   hS-
stopnicah ali pa po Stirih dvigalili, ki dvignejo do prvega nadstropja po 200 ljudi in nadalje pa 50—60 oseb v 6—7 minutah do vrha. Čaroben je Kjffeiov stolp zpečer,   ko  ga   razsvettjuje  od  tal  do  vrha na tisoče modrrh,
belih in rdečih električnih žarDic. Z vrii stolpa pa jjožilja velikaasko ogle-dalo luč najdaljŠim krajem ter jih za hip razsvetljuje kakor solnce.
V Pariz prihaja dan na dan ogromno Število tujcev, da si ogledujejo to razstavo, kakoršne še ni bilo nikjer na svetu. Razstava dela največjo čast francoskemu narodu.