TEMATSKA PRILOGA: Upravljanje z osebnimi financami STRAN 12 ČISTIMO!!! POLETNA KOLEKCIJA TOPER T DO * 40% i Usodna ponudba! PROIZVODNJA CERTIF1CIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV! PREVOZI Z MIKSERJI IN S ČRPALKO! 'AKCIJATJESEN! STR ESN FK POLA K E - barvni (ekstra zaščita) že od 6,23 EUR/m2, Prvih 10 strank prevoz GRATIS! Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 11 yavin j inurno, £ ir: j Ilire /<1. šini arino'iJuiEi W4-S1* Jlt -IVHflvln^Bflinn Rj>An,i&L. G fir.iif SMJft-OS - SP 0*Hijl 0Md ftrtjOniiOi i,S0H|i#1T.»b«« a39.4J.3D Ponudba velja od 13. da 18. oktobra 3011 Tune Rio Mart; Sir trapirt, kj PCUllbiJ^. Co»t» fia Lurt^Jfrt*, hi unrjo. a J! (J1 .E1; fJT-ii-Sl &3r-flT-S3 i tUfUnt Gort^firat) Minutftlti 834 JA-iO tIbtrivisL|iit'u;. Furi.lt. Ljubno. iticjtinaLočo Luc* M JrtlcrjWnflttarfiniiji1 ^ ill -.lr;r- 11 I Jimo;! H.ir.-iir-i* Hi Ljutnc. Pl»c 141*1 w is 4-1C-2C TcK^ril fiomjl GtMl Altrrnitiy lqi S G H4-3U-S4 Zadruga ino/irjc- Hn«iltib* praibrba ip. Reika 14, la I.: UI80H1 Vic u grobo ire • ptitk, ■ IHH, ¡J"1 - i.raljj, - jrjflimjjL ^M ■ MtilHt Sveia velika I kapeHe EUR i \ iivv IT* imst, Sprejemamo narp■.■■■ 1 r. Iluilll I". T'r- I L I] 11 r pl Jh hI j 1 1 Li*1!1 PO LAK £TU-KA l.p. '6 Pl 5«»II» efc Mu TotU mit SO «S Meti Ml 067 337 FiU S3»ll frl« L -iruil. b n mu In Jim pdlktWlMl hlili WW*-ilrHnh ilritit "J Mil T[1Ml L ! h 11 K! 1, l hALFJHK.T, iHiliNh ; ■■ .■.. ii - .-.ini ■ K L i likJJTMih ob l'_iV I lil L 11'lrii n1! ¡Hctu.ii n 11 isiom KI VH^MJ* 11 n jm-JI lini.Mi I -p.iilnlupi ■ TrlLi L d.. L. 1-j i v pdv^jJ^nt En ^rim I ll-Jfll ■ E(ilIIUlU.Sl«Mtmiii Is vkvb KI/I «I'M MIh L^.rGJ (fiJHuidVSirj LEHLMlClbRr l MH)U>T L* li/J t .l^l-K Jll'.rtl Jlk, .."J ■ » UH «< l-vtiuji iihCiA >l ■„■, nal tmi vnh^ii lvi 411J MKW I r- II - Ml.IVI: ^ CiH". Ba lM«ailj±»caiki hotni* lri**hilikiri. JHJ^H'DlUI IklL . L'Nl'r-'LHl ^ F I IhL W^T-llhlhl- lli J LIHM Udiit. K ITIII ' lkhnn4riLiy. - H ■ BtlWNICuUtVBIlKUfll «IH"> lulhlflklkl h^Ckl li-ljlTl- STRESNIKI POLAK £ (ekstra) KER VAM PRIVOŠČIMO LE NAJBOLJŠE! Vse za streho na enem mestu. Kill "-VII Hiun 1.H,., VDHllJ.l I.H'H IK)«<" JiltLl i.F'K umi t,u iffln JAJkJI.KuviHURilVAtl.ltil BLIŽA >1 I. JiOVKMBEK kVI'lS Si tKI /-UJOJI. KUUlijIM PETT H()m*»mMAIlWt»L«t..K lil [.n 1.MIIC ■ i«*1^1 F™ \ «r». IBP 4S »G J. IMI tfl ! li ;"J - LriimHai: piHL pft. mL II dn It. urr. Kmetijska /adrujtit ^alešku dolina z vami in za vas Tretja stran m | «v« w | | «v • | Slovenci večinoma se brezbrizni do podnebnih sprememb Blaginja družbe, pod katero si praviloma predstavljamo varnost, materialno blaginjo, zdravje in dobre družbene odnose, je povezana tudi z vremenom oziroma podnebjem. Slovenija ima v podnebnem smislu sicer precej ugodno lokacijo, vendar pa spremembe, ki smo jim priča in ki bodo v prihodnosti še bolj izrazite, že ogrožajo nekatere sestavine kakovostnega življenja. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da Slovenija kljub temu, da je že pred desetletjem podpisala konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah, še vedno nima ocene ranljivosti na te spremembe. Omenjena ocena mora upoštevati trende spreminjanja meteoroloških spremenljivk in modelne napovedi scenarijev za prihodnje podnebje. Država mora določiti tudi načine za blaženje podnebnih sprememb, ki izhajajo iz obveznosti Kjotskega sporazuma. Tako kot politika se tudi državljani Slovenije premalo zavedamo pomembnosti podnebnih sprememb. Rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je izvedel časnik Dnevnik, kažejo, da je le četrtina Slovencev seznanjenih s posledicami podnebnih sprememb in da jih le dobra desetina pozna Kjotski sporazum. Da narašča globalna temperatura zraka, ve slaba polovica prebivalstva. Slovenci pogosto neodgovorno in pretirano tro-šimo energijo (ogrevanje, hlajenje, promet ...), podvrženi smo nepotrebnemu potrošništvu, uspeh v življenju enačimo z veliko energijsko porabo (imeti več, potovati dlje, živeti hitreje ...). V zadnjih letih se je naš življenjski slog oddaljil od trajnostnih vrednot, kot so racionalnost, varčevanje, pomoč, postopnost, potrpežljivost... Poleg tega smo preveč zaverovani v moč človeških tehnologij in podcenjujemo moč, ki jo ima narava, zato si drznemo graditi na poplavnih območjih, sejemo na sušnih tleh, investiramo v smučišča na nerazumno nizki nadmorski višini . Posledica tega je, da nas vremenske ujme vedno znova »presenetijo«. Letošnji september je bil eden najtoplejših in najlepših, kar jih pomnimo. Tudi oktober nam po opazni ohladitvi streže z lepim jesenskim vremenom. A kljub temu si velja vzeti čas za razmislek o našem življenjskem slogu in naših vrednotah. Samo drugačna miselnost daje upanje, da bomo v prihodnje bolj odgovorni do podnebnih sprememb. Ali kot je zapisal Albert Einstein: »Pomembnih problemov, ki jih imamo danes, ne moremo rešiti z isto logiko, kot smo jih ustvarili.« IZ VSEBINE: kil ^_J Tema tedna: Kmetijstvo v primežu podnebnih sprememb..........................................4 Zgornja Savinjska dolina: Na številnih mestih novi prometni znaki.........5 Ljubija: Ob mostu raste most............................................6 Ljubno ob Savinji: KLS celjski bolnišnici doniral 5.000 evrov.....7 Občina Rečica ob Savinji: Čiščenje brežin za večjo poplavno varnost ... 8 Gradnja VDC v Mozirju: Otvoritev naslednje leto marca?.......................8 Mini olimpijada: Višje. Hitreje. Močneje. Pošteno.......................18 Gasilska zveza ZSD: Gasilsko tekmovanje v Radmirju.....................20 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 41, 14. oktober 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 ID Tema tedna VROČ SEPTEMBER, KAJ PRINAŠA OKTOBER? Kmetijstvo v primežu podnebnih sprememb Dosegli smo polovico oktobra, meseca, v katerem navadno poteka setev ozimnih žit, kot so pšenica, ječmen, rž. Čeprav je toplega, skoraj poletno vročega vremena iz septembrskih dni konec, se posledice visokih temperatur in pomanjkanja dežja poznajo tudi v vinotoku, kot z izvirnim slovenskim imenom imenujemo oktober. Letina vina je izredno obilna, a vroče vreme v zadnjih mesecih na vse plodove narave ni vplivalo enako pozitivno. REKORDEN SEPTEMBER PRINESEL REKORDNO TRGATEV Trgatev je v tem času pravzaprav že mimo, za kar je »kriv« rekordno vroč september. Ta je v vremeno-slovnih analih zapisan kot eden najtoplejših septembrov v zadnjih stotih letih. Suho in sončno vreme s temperaturami zraka na Primorskem do 29 drugje pa do 25 stopinj Celzija je vztrajalo celo v prve oktobrske dni. Tudi v dolgoročni napovedi za oktober je napovedano, da bo ta mesec toplejši kot navadno, po predvidevanjih strokovnjakov evropskega meteorološkega centra tudi ni pričakovati več dežja kot ponavadi. SLAB PRVI ODKOS, DOBER PRIDELEK ŽIT Kar se letošnje pridelovalne sezone tiče, smo imeli dve sušni obdobji, vmes pa tudi precej padavin. Padavine so bile preko leta zelo neenakomerno razporejene. Spomladi je bilo sorazmerno malo padavin in kot ugotavlja Štefka Goltnik iz mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, je bil zaradi tega prvi odkos na travinju 10 do 20 odstotkov manjši kot sicer: »Trava je bila namreč redka in je hitro prešla v cvet. Nato so prišle padavine, ki so omogočile dobro rast kmetijskim kulturam. Dobri Koruzne posevke je sušno obdobje ujelo, ko je bila rast koruze večinoma že zaključena. (Foto: Mateja Rop) Štefka Goltnik, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Izpostava Mozirje: »Druga polovica avgusta in september sta bila skoraj brez padavin. Pomanjkanje vlage je zaustavilo rast rastlin. Pomanjkanje vlage se je kazalo na njivah, čeprav je glavna rastna sezona poljedelskih kultur že prešla v drugo polovico, pa tudi na travinju. Po prisojnih in peščenih legah je že primanjkovalo paše za živino, odko-si trave so bili količinsko nižji. Pešče- —1 VfH na tla 'maj° slabo vP0Jn0 m°č za vo~ F do in tudi slabše zadržujejo vlago. Na | takšnih tleh se zato suša prej pozna. Koruzne posevke je sušno obdobje I ujelo, ko je bila rast koruze večinoma že zaključena. Toplo vreme je povzročilo na peščenih njivah prisilno dozorevanje posevkov koruze. Zaradi tega je bilo siliranje opravljeno precej bolj zgodaj kot v letih z bolj enakomerno razporeditvijo padavin. Veliko pozornost so morali kmetje nameniti tlačenju koruznih silaž, saj so bile rastline suhe. V naši dolini prevladuje živinoreja in vpliv letošnjega vremena bodo občutili tudi živinorejci. Kmetije, ki imajo površine na tleh, ki hitro oddajajo vlago, imajo po oceni med 20 in 30 odstotki manj krme. Izgubo bo treba nadomestiti z dokupom krme ali pa prilaganjem staleža živali količini pridelane krme.« so bili letos pridelki žit. Nekateri kraji so imeli v spomladanskem času tudi neurja s točo. Toplo vreme in primerna vlaga sta omogočila sorazmerno hitro okrevanje in rast rastlin, tako da ni bilo občutnega izpada pridelka.« POSLEDICE VREMENSKIH SPREMEMB BODO ZA KMETIJSTVO HUDE Nadpovprečno toplo vreme je znova spodbudilo k razpravi, ali gre za posledice podnebnih sprememb. Agrometeorologi že več let opozarjajo, da bodo te predvsem za kmetijstvo zelo hude. Globalno segrevanje naj bi Evropo razdelilo na sever in jug. Medtem ko naj bi bili učinki podnebnih sprememb za severne dežele pozitivni, bodo za jug, kamor spada tudi Slovenija, precej negativni. Že v poročilu o podnebnih spremembah izpred nekaj let, katerega soavtorica je tudi slovenska klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, strokovnjaki predvidevajo, da Evropo do leta 2020 čakajo velike spremembe. Na severu Evrope predvidevajo povečanje pridelave pšenice za 2 do 9 odstotkov, sladkorne pese za 14 do 20 odstotkov, v južni Evropi pa povsem drugače. Tu se pričakuje kar za okoli 30 odstotkov nižji pridelek zelenjadaric, do 12 odstotkov manj sončnic in okoli 3 odstotke manj pšenice. NI DOBRE STRATEGIJE ZA PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM Škodljivi učinek vremena kmetijstvu v širšem pogledu že danes povzroča škodo. Skupna kmetijska politika Evropske unije je po mnenju strokovnjakov za podnebne spremembe prej ovira kot korist kmetijstvu, saj ne vsebuje učinkovite strategije. V slovenski strategiji razvoja kmetijstva do leta 2020 naši agronomi poskušajo poskrbeti vsaj za dvig prehranske varnosti pri nas. Samooskrba s hrano v Sloveniji je ponekod zelo kritična, prav nikjer pa ni posebej močna. Stalne presežke imamo le pri hmelju, mleku, perutninskem mesu in svežih jabolkih. Pri zelenjavi je stopnja samooskrbe le 40 odstotkov, pri žitu okoli 60, pri krompirju med 60 in 70, sladkorja sploh ne proizvajamo več. Prejšnja strategija razvoja kmetijstva, ki izhaja izpred slabih 20 let, očitno ni prinesla dobrih rezultatov. Slovenija namreč po produktivnosti in po povprečni velikosti kmetij (2,6 hektarja) kar za dvakrat zaostaja za povprečjem ostalih članic. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 C Aktualno ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Na številnih mestih novi prometni znaki Nedavno so nepridipravi poškodovali prometni znak na regionalni cesti Radmirje-Mozirje v kraju Šentjanž. S tem so povzročili znatno gmotno škodo, saj je treba znak zamenjati. Tudi sicer je glede prometne signalizacije v naši dolini v zadnjem času opaziti številne spremembe, ki so rezultat sestanka predstavnikov državnih inštitu-cij za ceste in predstavnikov občinskih SPV in AMD Zgornje Savinjske doline. Uničeni prometni znak, nam je povedal preglednik cest mozirske službe podjetja VOC Celje Primož Vodušek, je omejeval hitrost na tistem delu ceste na 70 km na uro. Nekdo je ves znak poškropil s črno barvo. Znak je pregledna služba že odstranila in naročila novega. Sam znak stane 63 evrov, drog pa 25 evrov. Treba je prišteti še vso logistiko, ki je potrebna, da se znak, ki je potreben za varnost vseh udeležencev v prometu, spet postavi. Treba je napisa- ti kar nekaj papirjev, javiti poškodbo in potrebo po zamenjavi znaka na sedež v Celje, od tod gre prijava na državne organe, ki ponovno postavitev odobrijo. Znak nato pride postavit služba prometne signalizacije iz Celja. Če računamo prevoz iz Celja in na- zaj, delo, beton, stroške telefoniranja, pa smo še kaj izpustili, je mogoče izračunati, da tak vandalizem ni poceni, bremeni pa seveda prometno vrečo, iz katere bi za ta denar lahko plačali kaj drugega. Avgusta pa je ustrezna služba VOC Celje v naši dolini pričela nameščati nekatere nove prometne znake. Marsikje ta signalizacija zamenjuje prejšnjo z bolj strogimi omejitvami. Na cesti proti Ljubne-mu ob Savinji, kjer je odcep za IOC Loke, pa je namesto prejšnjih 60 sedaj omejitev 70 km na uro. Tako pa je še marsikje, kjer zakonodaja in predpisi o naseljih to omogočajo. Bolj sproščene omejitve so še drugod, namestili so tudi oznake za avtobusna postajališča in še kaj. Vzrok za te spremembe je bil sestanek s predstavniki Direkcije RS za ceste in Družbe za razvoj infrastrukture, ki je poleti potekal na pobudo svetov za preventivo in varnost v cestnem prometu zgor-njesavinjskih občin in AMD Zgornje Savinjske doline. »Zadovoljni smo z doseženim,« je povedal Vodušek, »želimo pa si, da bi se vsi zamislili, da so znaki potrebni in da so zaradi naše varnosti, njihova namestitev pa veliko stane.« Marija Lebar Prometni znak v Šentjanžu so nepridipravi poškropili s črno barvo. (Fotodokumentacija VOC Celje) OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA (OZRK) ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE različnimi akcijami v pomoč Zgornjesavinjcanom Vse težje socialne razmere so različnim humanitarnim organizacijam v spodbudo k pripravljanju pogostejših akcij, preko katerih se zbirajo denarna ali materialna sredstva za pomoč socialno šibkejšim. Organizacija Rdečega križa (RK) Slovenije v teh dneh znova poziva k udeležbi v humanitarni akciji Lepo je deliti. Z zbranimi sredstvi bodo darovalci pomagali pri nakupu dodatnih prehrambenih paketov. Tudi OZRK Zgornje Savinjske doline skozi celotno leto organizira ali sodeluje v različnih akcijah, skozi katere Zgornjesavinj-čani pomagajo po svojih močeh, organizacija RK pa preko vseslovenskih humanitarnih akcij pomaga tudi njim. RK POMAGA S HRANO, ŠOLSKIMI POTREBŠČINAMI IN LETOVANJI V letošnjem letu je bilo na območju naše doline organiziranih šest krvodajalskih akcij, vse so bile dobro obiskane, kar je v Zgornji Savin- jski dolini že tradicionalno. Kar 355 zgornjesavinjskih družin je dobilo pomoč iz Ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog najbolj ogroženih v EU, in sicer 2.770 kilogramov riža, 1.540 kilogramov moke, 2.880 kilogramov testenin in 5.040 litrov mleka. V začetku novega šolskega leta 2011/12 so pomoč za nakup šolskih potrebščin prejeli 103 otroci, organizacija RK je v ta namen med njih razdelila 2.060 evrov denarne pomoči. V letošnjem letu je brezplačno letovalo 30 otrok. Šest jih je na Debelem rtiču letovalo med novoletnimi počitnicami, 11 med zimskimi, 13 pa v času poletnih počitnic. Tudi starejši Zgornjesavinjčani letujejo preko RK, v januarju je na isti lokaciji kot otroci letovalo šest starostnikov, v marcu pa trije. SKRBIJO TUDI ZA IZOBRAŽEVANJA OZRK Zgornje Savinjske doline redno organizira tečaje prve pomo- či. Letos je bilo zaradi manjšega vpisa bodočim voznikom namenjenih nekaj manj tečajev kot v lanskem letu, več pa so jih izvedli za podjetja. Tudi zdravstvena predavanja spadajo v organizacijo območnega združenja. Na Rečici ob Savinji so slušatelji prisluhnili predavanju o zdravem načinu življenja, na Ljubnem ob Savinji je potekalo predavanje o zdravilnih učinkih gline, v Gornjem Gradu so zainteresirani prisluhnili predavanju z ginekološko tematiko. V tednu Rdečega križa so predstavniki OZ-RK obiskali osnovnošolce v Nazarjah, Lučah, Šmartnem ob Dreti in Rečici ob Savinji ter šolarjem predstavili poslanstvo Rdečega križa in delo prostovoljcev v njem. LETOŠNJE DELO ŠE NI ZAKLJUČENO V tem času poteka vseslovenska akcija Lepo je deliti, med tem vikendom pa bomo imeli Zgornje-savinjčani preko darovanja sred- stev za akcijo Drobtinica možnost pomagati domačim šolarjem. V naslednjih mesecih bo potekala še zadnja letošnja delitev prehrambenih paketov in pralnega praška ter delitev hrane iz intervencijskih zalog. Eno socialno ogroženo družino čaka v času jesenskih počitnic letovanje na Debelem rtiču. V Lučah in na Rečici ob Savinji bosta organizirani še zadnji letošnji krvodajalski akciji. V oktobru sta se na Ljubnem in v Nazarjah pričela 70-urna tečaja iz prve pomoči za bolničarje. Na Ljubnem se ga bodo udeležili kandidati iz PGD Ljubno ob Savinji, Radmirje in Okonina, v nazarskem podjetju BSH pa tam zaposleni. Skupaj z Občino Ljubno bodo ob zaključku tečaja ustanovili ekipo prve pomoči. V jesenskem času bodo v okviru meseca boja proti raku dojk organizirali več predavanj na to temo z možnostjo učenja samopregledovanja dojk na modelu. Tatiana Golob Savinjske novice št. 38, 425. september 2011 39 Iz občin, Organizacije GORNJI GRAD Asfaltirana še ena makadamska cesta Občina Gornji Grad je v mesecu septembru s tehničnim prevzemom komisije zaključila projekt modernizacije lokalne ceste Spodnji Trg-Ko-žlaker v dolžini slabe pol kilometra. Cesta poteka od regionalne ceste v Spodnjem trgu do naselij Tajna in Rore. Utrditev cestišča, posodobitev in asfaltiranje tega odseka je pomembna pridobitev za kmetije, do katerih cesta vodi, saj je bila doslej to ena redkih cest v kraju, ki še ni bila asfaltirana in je edina dostopna pot do občinskega središča ter širšega okolja. Ureditev ceste pomeni podlago za nadaljnji razvoj tako v smislu razvoja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti kot v smislu nastajanja novih dopolnilnih OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA " Drobtinica bo znova pomagala Na stojnicah po zgornjesavinjskih občinah bodo ta vikend, vključno z današnjim petkom, znova potekale nabirke prostovoljnih prispevkov, ki so v celoti namenjeni osnovni šoli tistega kraja, kjer bodo prispevki pobrani. Kruh in ostale izdelke bodo na stojnicah v zamenjavo za denarni prispevek zbirale prostovoljke Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline. Od donatorjev so tudi letos zbrale številne izdelke, ki jih bodo ponujale na stojnicah v Mozirju, Rečici ob Savinji, v Gornjem Gradu in na Ljubnem ob Savinji. Jutri bodo v okviru akcije Drobtinica stojnice s kruhom in drugimi domačimi dobrotami dobre ljudi pričakovale v Mozirju, Gornjem Gradu in na Rečici ob Savinji. V Mozirju bodo prostovoljci RK izdelke v zameno za denarni prispevek ponujali od 8. ure dalje pred trgovino Tuš, ob istem času bo stojnica postavljena tudi pred trgovino Mer-cator na Rečici ob Savinji, v Gornjem Gradu pa bodo prehrambene izdelke ponujali pred kulturnim domom od 9. ure dalje. Zadnji dan akcije, torej v nedeljo, 16. oktobra, bo mogoče dobrote s stojnice dobiti še na Ljubnem ob Savinji, kjer bo menjava prispevkov potekala od 8. ure dalje na Placu. Vsi prostovoljci, ki pomagajo, da bi akcija Drobtinica res dosegla svoj namen, torej, da bi z zbranimi sredstvi pomagali čim več zgornjesa-vinjskim šolarjem, upajo, da bodo v svoji nabirki tako uspešni, kot so bili lansko leto. Lani so namreč dobri ljudje darovali skoraj štiri tisoč evrov, zgornjesavinjska Drobtinica pa je bila tako med najbolj uspešnimi v Sloveniji. Tatiana Golob dejavnosti na kmetijah. Namen modernizacije je bilo tudi povečanje varnosti udeležencev v cestnem prometu. Na mestih, kjer se struga približa cesti, so spodnji ustroj dodatno utrdili, prav tako je bila utrditev potrebna na mestih širitve ceste. Zgrajena je kamnita zložba, na novo je urejen obstoje- či prepust na začetku trase, obnovljeni so ostali prepusti, kakor tudi okolica ekološkega otoka. Občina Gornji Grad je pokrila 34 odstotkov investicije, ostalih 66 odstotkov je financiranih iz državnega proračuna. Izvajalec del je bilo podjetje AGM Nemec iz Laškega. Štefka Sem Komisija ob tehničnem prevzemu dokončane modernizacije ceste Spodnji Trg-Kožlaker. (Foto: Štefka Sem) LJUBIJA Ob mostu raste most V Ljubiji, pri domačiji Pezdel, delavci podjetja Nivo d.d. iz Celja poleg starega in dotrajanega mostu gradijo sodobnejši objekt. Poleg bo narejeno tudi novo cestišče, ki dvorišča bližnje kmetije ne bo več razpolovilo. Na tej cesti, ki Mozirje povezuje s Šoštanjem, je bilo že več nesreč. Zavoljo uporabe kmetijskih strojev in vse večjega števila vozil in kolesarjev je do nesreč prišlo tudi na dvorišču te kmetije, ki jo cesta deli na pol. Ob dotrajanosti mostu, ki je na svoje najboljše čase že zdavnaj pozabil, je bila zato nujna večja rekonstrukcija tega območja. Zaradi nemotenosti prometa so izvajalci najprej pričeli z gradnjo novega mostu, sledil bo priključek na cesto, ki pelje proti Lepi Njivi in Belim Vodam. V zadnjem delu projekta bodo zgradili še novo cestišče, ki bo ležalo levo od sedanjega. Zaradi tega je bil odstranjen stari kozolec in navožena velika količina materiala za spodnji ustroj nove ceste. Projekt bo zaključen do sredine prihodnjega meseca. Benjamin Kanjir Razen mostu bodo v Ljubiji naredili tudi novo cestišče, ki bo izboljšalo prometno varnost. (Foto: Benjamin Kanjir) 6 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 C Gospodarstvo, Iz občin LJUBNO OB SAVINJI KLS celjski bolnišnici doniral 5.000 evrov Direktor KLS-a Mirko Strašek je direktorju celjske bolnišnice Marjanu Ferjancu (desno) podaril ček za 5.000 evrov. (Foto: Štefka Sem) »Ko nam gre dobro, je prav, da to delimo z drugimi.« S temi besedami je direktor podjetja KLS z Ljub-nega ob Savinji Mirko Strašek nagovoril zbrane ob podelitvi donaci-je Splošni bolnišnici Celje. V prisotnosti sodelavcev je v torek, 4. oktobra, v prostorih podjetja podelil ček za 5.000 evrov direktorju celjske bolnišnice mag. Marjanu Ferjancu. Donacija namenjena za pomoč pri financiranju stroškov operativnih posegov z robotom za zdravljenje raka prostate, je po mnenju Ferjan-ca priznanje njihovemu trudu in delu na področju robotske kirurgije. Podjetje KLS v zadnjem obdobju posluje dobro in del dobička vsako leto nameni v dobrodelne namene. Pred dvema letoma so donira-li sredstva Bolnišnici Topolšica, lani gasilcem PGD Radmirje za nakup avtomatskega defibrilatorja, letos so izbrali Splošno bolnišnico Celje. »Celjska bolnišnica spada v naš te- ritorij in letos smo se odločili, da sredstva namenimo njim. Rak prostate je pri moških na prvem mestu v Sloveniji in z donacijo upamo, da bomo omogočili robotski operativni poseg še komu, ki ga potrebuje,« je povedal Strašek. »Prav je, da, ko nam gre dobro, to delimo tudi z drugimi. S tem kažemo odgovoren odnos do družbe in okolja, v katerem živimo.« V Splošni bolnišnici Celje so doslej opravili 180 robotskih operacij raka prostate, vse so odlično uspe- le, je povedal Ferjanc. Z robotsko kirurgijo so zelo zadovoljni, saj pacienti hitreje zapuščajo bolnišnico kot pri klasičnih operacijah, manj je zapletov, bolečin, doba okrevanja je krajša. Žal pa imajo dobre stvari tudi slabe plati. Od letošnjega junija so v bolnišnici primorani pacientom zaračunavati del stroškov, nastalih pri robotski operaciji, zato so donacij še toliko bolj veseli. »Odločitev KLS-a, da nam donira sredstva, čeprav nismo neposredni poslovni partnerji, je pokazala, da jim ni vseeno, kaj se dogaja v okolju,« je še dodal Ferjanc. Vlaganja v tehnologijo so zelo pomembna in tega se zavedajo tako v celjski bolnišnici kot donator KLS. Eno najbolj robotiziranih podjetij v panogi, ki smo si ga lahko predstavniki medijev ob tej priložnosti ogledali, je tako podprlo delo robota imenovanega da Vinci v zdravstvu. Štefka Sem POKOPALIŠČE NAZARJE Da bodo stopnice spet varne za hojo Na starem delu nazarskega pokopališča so začeli z nujnimi deli sanacije stopnic in podpornega zidu. Občani in krajevna skupnost so na dotrajanost opozarjali že dalj časa, saj je zlasti na stopnicah obstajala nevarnost, da se kdo celo poškoduje. Matej Pečovnik, predsednik krajevnega odbora Nazarje in direktor Javnega podjetja Dom je povedal: »Na zgornjem pokopališču so stopnice, ki so zgrajene iz kamenja, zaradi starosti in vremenskih razmer pričele razpadati. Krajevna skupnost, ki bdi nad urejenostjo pokopališča, že nekaj čas opozarja na nujnost obnove in tudi posamezni krajani so pričeli opozarjati na slabo stanje stopnic. Iz sredstev grob-nin ni mogoče financirati obnove stopnic, zato je potrebno za takšna obnovitvena dela zagotoviti denar iz občinskega proračuna. Ker je potreb po finančnih sredstvih na vseh ostalih področjih tudi veliko, se je obnova stopnic časovno odmikala. Zaradi nujnosti obnove in bojazni, da se bo kdo poškodoval, je krajevna skupnost pristopila k sa- Popravilo stopnic na starem delu nazarskega pokopališča (Foto: Marija Lebar) naciji in bo obnovo financirala iz sredstev, ki jih občina namenja za delovanje krajevnih skupnosti. Poleg stopnic je potrebno sanirati tudi del podpornega zidu na najstarejšem delu pokopališča, računamo, da bomo za ta dela namenili okoli 800 evrov.« V Nazarjah pokopavajo tako na starem delu pokopališča, ki je ob cerkvi na samostanskem hribu, kot na novem delu, ki je pod hribom. »Krajani, ki imajo grobove na starem pokopališču, še vedno lahko tam izvršijo pokop svojcev, če želijo. Krajani, ki še nimajo groba, pa so v primeru smrti pokopani na novem, spodnjem pokopališču,« pravi Pečovnik. V občini Nazarje je še pokopališče v Šmartnem ob Dreti, ki je v zadovoljivem stanju. »Bilo je nekaj težav z vodo, ker je puščal ventil, ki pa smo ga v teh dneh zamenjali. Zelo nujno pa je pristopiti k obnovitvenim delom na novi mrliški vežici. Treba je prepleskati notranjost, prebarvati lesene dele in zamenjati vratni krili. Trenutno je JP Dom v fazi zbiranja ponudb za izvajanje teh del,« je še povedal Pečovnik. Krajevni odbor v Šmartnem ob Dreti se je odločil, da iz sredstev, ki jih za svoje delovanje dobijo od občine, del denarja nameni za nakup WC školjke in kotlička v sanitarijah stare mrliške vežice. Marija Lebar Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www. savinjske.com Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 ID Iz občin, Organizacije OBČINA REČICA OB SAVINJI w Čiščenje brežin za večjo poplavno varnost V teh dneh izbrano podjetje na potoku Rečica izvaja čiščenje. Gre za ukrep izboljšanja poplavne varnosti, sredstva za ta dela pa bo Občina Rečica ob Savinji zagotovila iz svojega proračuna. »Na skupnem sestanku s predstavniki Agencije RS za okolje (AR-SO) se je izkazalo, da agencija za ukrepe protipoplavne varnosti v občini Rečica ob Savinji letos ne premore več sredstev, zato smo se dogovorili, da bodo večje posege na potoku Rečica in na reki Savinji izvajali prihodnjo pomlad,« je dejal župan Vinko Jeraj. Ker obstaja potencialna nevarnost razlitja potoka Rečice, zlasti ob večjih jesenskih nalivih, kar se je že dogajalo, se je župan odločil zagotoviti sredstva za nekatera nujna dela iz občinskega proračuna. Za- Čiščenje struge potoka Rečica (Foto: Marija Lebar) radi zarasti in nanosov je bila struga Rečice na določenih mestih že zelo težko pretočna in na tem delu strugo sedaj čistijo. Župan Jeraj je tudi povedal, da je ARSO na občino naslovil dopis s po- REČICA OB SAVINJI Reklama za Lenartov sejem dosegla namen V rečiškem turističnem društvu so poskrbeli za zanimivo reklamo za Lenartov sejem. Ob odcepu z regionalne ceste za Rečico ob Savinji so poleg reklamne table postavili dve iz sena narejeni skulpturi, ki predstavljata kmeta in kmetico. Za obleki sta bili dovolj kar namizni prt in nekaj kosov blaga, s koruzo so si Rečiški turistični delavci so poskrbeli za vpadljivo promocijo sejma. (Foto: Mateja Rop) zivom vsem lastnikom priobalnega zemljišča vodotokov drugega reda na čiščenje zarasti na brežinah in odstranjevanje morebitnih odpadkov. Občina je pisni poziv posredovala naprej občanom. »Košnja in od- stranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, to je odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov, odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah II. reda, so po določilih 100. člena Zakona o vodah dolžni zagotavljati sami lastniki ali drugi posestniki vodnega ali priobalnega zemljišča,« je zapisano v pozivu. Goloseki pri tem niso dopustni. Sekanje zarasti in čiščenje odvodnih kanalov v skladu z zakonom o divjadi in lovstvu ni dovoljeno v času od 1. marca do 1. avgusta zaradi gnezdenja ptic. Poleg Rečice med omenjene vodotoke sodijo še potok Lučnek, potok Suha, potok Laznija, Grušoveljska struga in ostali manjši vodotoki. Marija Lebar GRADNJA VDC V MOZIRJU Otvoritev naslednje leto marca? pomagali do nosu in ust, s sončnicami pa so poskrbeli, da sta dotič-na osebka spregledala. Reklamno tablo je poslikal znani slikar Jože Napotnik. V društvu so bili z zanimanjem za reklamo na Reneku in posledično dobro obiskanim sejmom seveda zadovoljni. Mateja Rop Delavci zaključujejo s prvo fazo gradnje varstveno delovnega centra na Mozirskih tratah. (Foto: Benjamin Kanjir) Delavci izvajalskega podjetja nom, na roko pa je izvajalcem šlo Remont d.d. iz Celja v teh dnevih zaključujejo z gradnjo prve faze objekta varstveno delovnega centra (VDC), ki raste v okviru Mozirskih trat. Objekt naj bi bil nared za vselitev sredi marca prihodnje leto. Delavci zaključujejo s prvo fazo, v kateri bodo dokončana osnovna gradbena dela. V teh dnevih beto-nirajo še zadnje plošče, na katere pride položena izolacija. Dela potekajo v skladu s terminskim pla- tudi vreme. Tako bo prva faza skladno s predvidevanji zaključena 15. oktobra. V prihodnjem tednu naj bi po besedah vodje gradbišča pričeli z napeljevanjem različnih inštalacij, torej z notranjim urejanjem. Kdo bo nadaljeval s temi deli, še ni jasno, saj investitor Jurij Maleševič iz družbe Interdesign group d.o.o. v teh dnevih zaključuje pogovore z izvajalci. Benjamin Kanjir (H Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 Organizacije, Kultura, Informacije FIDOV GAJ - DEDIŠČINA LJUDSKE MODROSTI Nov sklop projektov na tematiko Vida Strgarja Na letošnjem razpisu za Leader sredstva je Lokalna akcijska skupina LAS - Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline ocenjevalo številne prijavljene projekte. Med vsemi prijavljenimi je bilo izbranih sedem projektov, večina se že izvaja. Finančno najmočnejši je projekt Jožeta Firšta - ureditev Fi-dovega gaja. Vid Strgar ali Fida, kot so ga imenovali domačini, je bil zdravilec, ki je dolga leta živel v jami - Fidovi zijavki nad gostiščem Firšt. V tem gostišču domujeta tudi zbirki Potočka zijalka in Domače zdravilstvo v Zgornji Savinjski dolini. Z raz- širitvijo ponudbe želijo Fidovo znanje in delo prikazati še več obiskovalcem. Na osnovi Fidove knjige Zdravje bolnikov, v kateri je opisal številne zdravilne zeli in njihovo uporabo, sedaj nad gostiščem urejajo vrt. V njem bo v petih habitatih posajenih veliko zdravilnih zelišč. Med njimi bo vodila pot, ob njej bo majhen starinski čebelnjak. Pod vrtom gradijo »oferijo«, majhno eno-prostorsko leseno hišo z odprtim ognjiščem in spalnim prostorom v zgornjem nadstropju. Ob njej bodo naredili še kaščo in senik, v katerem bo prostor za razne predstavitve, predavanja in dogodke. V projektu bodo sodelovali solčavski čebelarji, ki bodo skrbeli za čebelnjak. Sadjarsko društvo Franca Praprotnika iz Mozirja bo poskrbelo, da bodo ob delu poti posajena jabolka starih sort. Partner v projektu je Center Rinka iz Solčave, njihovo sodelovanje bo v obliki vključevanja Fidovega gaja v promocijo Solčavskega, strokovno sodelovanje in svetovanje na področju naravne in kulturne dediščine. V končni fazi se bodo v ponudbo vključile tudi članice aktiva kmečkih žena s Solčavskega. Le-te bodo ob pripravi dogodkov skrbele za kulinarično ponudbo tega območja. Tematska pot po Fidovem gaju bo narejena krožno, z ogledom vseh za- nimivosti, med njimi tudi izvirom pitne vode, opisom zelišč, in ogledom »oferije«, kašče ter senika. Med potjo bodo postavljene klopi, kjer bodo obiskovalci lahko posedeli. Sprehajalna učna pot bo namenjena tako vodenim skupinam kot posameznikom, osnova vsega dogajanja v gaju pa bo zdravilstvo in Fida. Dediščina ljudske modrosti bo predstavljena z zgodbami o njegovem življenju in ustvarjanju, programi pa bodo različni in primerni obiskovalcem. Fir-štovi namreč že leta »živijo« z zdravil-cem, katerega znanje je bilo za njegove čase neprecenljivo in to želijo deliti s čim večjim številom obiskovalcev Fidovega gaja. Štefka Sem Janez Firšt vidi v turizmu veliko priložnosti, ureditev Fidovega gaja pa je priložnost, da ljudje spoznajo zdravilca Fida, ki je bival v bližnji zijavki. (Foto: Štefka Sem) Matična kronika za mesec september 2011 ROJSTVA: Rodilo se je šest dečkov in osem deklic. POROKE: Marko Breznik in Maja Kopušar, oba iz Strmca, Klemen Filipič iz Horjula in Jerneja Marinšek s Topol, Danilo Voh iz Podvelke in Andreja Vezovnik Dreisinger iz Maribora, Aleš Kolednik iz Vojnika in Katja Parfant iz Velikega Vrha, Peter Anžur in Tjaša Kobal, oba iz Brega pri Polzeli, Primož Kuhar in Sonja Pirc, oba iz Šmartnega v Tuhinju. SMRTI: Marija Fedran s Prihove, Frančiška Repenšek iz Nove Štifte, Ivan Pod-križnik iz Tera, Anton Žunter iz Nizke, Marija Naglič z Ljubnega ob Savinji, Amalija Žvipelj iz Nazarij. INTARZIJE VLADA SMRECNIKA Izdelki iz lesa narejeni za dušo in oko V avli kulturnega doma v Gornjem Gradu je konec septembra na ogled postavil svoja dela Vlado Smrečnik iz Št. Janža pri Radljah. Za še bolj bogato razstavo so nekaj lesenih izdelkov in slik pripravili tudi člani društva upokojencev Ho-bi klub iz Radelj. V gornjegrajskem kulturnem društvu so za popestritev dogodka v goste povabili oktet Žetev, katerega člani so s prepevanjem slovenskih ljudskih pesmi dodali piko na i razstavi. Letos so pripravili svoj prvi letni koncert, v kratkem bo izšla njihova zgoščenka. Oktet, ki deluje od lani, je že v prvem letu delovanja prejel dve veliki nagradi, vodi ga Mitja Venišnik. 80-letni Vlado Strmčnik je svojo poklicno pot zaradi bolezni končal zgodaj, zato se je pričel posve- Smrečnik z ženo ob mizici, ki jo je izdelal, jarem, ki ga imata v rokah, pa ju menda prav nič ne žuli. (Foto: Štefka Sem) čati izdelovanju raznih uporabnih in nik, ki je zaljubljen v les, je obiskoval-darilnih izdelkov iz lesa. Svoje izdel- cem omenil, da nam daje les veliko, ke obogati z intarzijami, kar zahteva od toplote do izdelkov, na katerih si mirno roko in obilo domišljije. Smreč- spočije oko. Njegovi uporabni izdel- ki, kot so mizice in stoli z intarzijami, so obiskovalce navdušili. O lesu, kot materialu, ki nas spremlja od zibelke do krste, je spregovorila Jožica Tiršek Drčar, ki je predstavila umetnikovo življenje in delo. Uporabnost lesa so ljudje že od nekdaj prilagajali potrebam. Tako je svojo umetniško žilico ob uporabi številnih vrst lesa prikazal tudi Smrečnik, ki je bil navdušen nad prepevanjem okteta Žetev. Le-ti so mu med drugim zapeli koroško narodno za njegov rojstni dan, ki ga je praznoval le dan pred razstavo. Predsednica kulturnega društva Tatjana Bezovšek je v imenu organizatorja dogodka razstavljavcu čestitala in mu zaželela še veliko užitkov ob izdelavi izdelkov iz lesa. Štefka Sem Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 ID Zgodovina in narodopisje Nazarje in Marijingrad (2) Piše: Aleksander Videčnik NEKAJ ZGODOVINE Na našem območju so v 12. stoletju zemljiški gospodje postali benediktinci, ki jih je leta 1140 ustanovil oglejski patriarhat. Prejšnja lastnika sta bila zakonca Kageri iz bavarske plemiške družine, ki sta za ta namen posest do Nazarij podarila patriarhu. Mozirje ni bilo nikoli v posesti samostana benediktincev v Gornjem Gradu. To ogromno posest, ki je segala še zunaj meja Zgornje Savinjske doline, so obvladovali s tako imenovani »uradi« (ministeriali). Odnosi s podaniki v gornjegrajski gospoščini so bili nekoliko drugačni od tipičnih fevdalnih modelov. Benediktinci niso imeli pridvornega gospodarstva, zato »tlaka« ni bila temeljna obveza podanikov. Med prvimi primeri prodaje posestva kmetu priča »ročka listina« (Urad Ljubno) iz leta 1597. Po tem času so bile prodaje pogostejše, predvsem pa vezane na razne zasluge podložnikov za gospoščino v Gornjem Gradu. Nastajali so svobodnjaki, ki so po tedanjem pravnem redu morali v pogodbi pristati na klavzulo »da v primeri nezvestobe kupca fevdalne posesti« pogodba izgubi veljavo. Šele v 18. stoletju so postajali kmetje v večjem številu svobodnjaki oziroma lastniki nekdanje fevdalne posesti. OSVOBAJANJE KMETOV Sredi 19. stoletja je država Avstrija ukinila fevdalizem. Kmetije so postale last kmetov, s tem da je prodajno ceno ocenil nekdanji fevdalec, kar seveda za kmeta ni bilo ugodno, tembolj zaradi načina odplačila vrednosti posestva. Namreč, tretjino je prispevala država, tretjino fevdalec in tretjino kmet. Seveda kmetje niso imeli denarja, saj prej niso smeli sami prodajati svojih pridelkov, to je smel le fevdalec. Takšno stanje so izkoristili razni špekulanti, pri katerih so se kmetje zadolževali, država pa žal ni vsestransko nadzirala poteka prevzema posestev v Avstriji. Tako najdemo v »Domoljubu« 4/1899 tale podatek: »... Mesta imajo vse več prebivalcev, vasi se praznijo. V Avstriji je bilo leta 1880 še od 100 mož kar 61 poljedelcev, komaj 10 leta kasneje pa le še 56 . V Avstriji je zadolže- no preko 65 % posestev preko njihove vrednosti. V 5 letih (1888-1893) so kmetje najeli kar 372 milijonov goldinarjev posojil ... V cesarstvu je »šlo na boben« kakih 10.000 kmetij. .« Temu je treba pripisati še dejstvo, da kmetje niso znali umno gospodariti, saj so prej delali le po navodilih in zahtevah fevdalcev. Nihče tudi ni pomagal kmetom poslovati na trgu kmetijskih pridelkov. POMAGALI SO SI Z ROKODELSTVOM Bilo je obdobje, ko so se mnogi odločali za prodajo posestva in iskanje kruha v tujini. Posebno v naši Zadrečki dolini je bilo veliko takih, ki so z raznimi agencijami potovali tudi v preko-morske dežele, posebno v Ameriko. Tisti, ki so ostali na kmetijah, so se lotili furmanstva in ra- Na fotografiji z leve: inž. Lojze Žumer, ravnatelj veleposestva Marijingrad v Nazarjah, Niko Žumer in Srečko Žumer, predsednik JSZ, pozneje član vrhovnega plenuma OF in član SNOS. Sedi Jože Celinšek. znih domačih ročnih dejavnosti. Delali so kot lončarji (znani črnolončarji v Kokarjah), žga-li so apno, tudi oglarske kope so bile pogoste, veliko je bilo splavarjev in drvarjev, seveda tudi žagarjev. Prav dobro je bilo razvito tkalstvo, posebno domače platno iz lanene preje in domače sukno (raševina). Predvsem v okolici Mozirja je prevladovalo »mozirsko sukno« (loden), ki je našlo pot celo na zahtevna avstrijska tržišča. Mnogi kmečki ljudje so se priučili kakšnega rokodelskega poklica, prav ti pa so iskali delo na kmetijah v tako imenovani »štiri« ali »šteri«. Obrtniški cehi so jih preganjali zaradi konkurence, toda v naših krajih je bilo pri hiši »veselo«, ko je s krošnjo na hrbtu prišel rokodelec na kmetijo. Res pa je, kar je treba poudariti, da je bila dolina ob Savinji bolj razvita zaradi lesarstva oziroma splavarstva. ZAKUPNIKI To so bili največ ljudje, ki so se v naše kraje priselili, bili so brez lasnega premoženja, zato so iskali vir zaslužka v prekupčevanju. Pri lesni trgovini so našli plodna tla v posredovanju med lastniki gozdov in trgovci. Bili so neke vrste vmesni člen lesne trgovine, in to ne da bi pri tem fizično trpeli. Iz nekaterih zapisov pa je razvidno, da so v kriznih časih trgovci z lesom te posrednike izključili iz trgovske verige, saj je postajal zaslužek v trgovini vse manjši. Torej so nekdanji zakupniki spet postali delavci v gozdovih in splavarji, prijeti so morali za delo. Kako je bilo v tridesetih letih 20. stoletja, smo že nakazali v prejšnjem članku. NAZARJE DELAVSKO SREDIŠČE Ko so postavili »veliko žago«, se je začela industrijska predelava lesa v Marijingradu. Število delavcev je hitro naraščalo, poudarjamo, da so se ti z večine vozili iz raznih krajev doline. Počasi je naraščala delavska zavest in kazala se je potreba po organiziranem povezovanju. V Arhivu za proučevanje delavskega gibanja v Ljubljani hranijo dokument, ki dokazuje, da so z dopisom dne 17. septembra 1929 nazarski delavci (pripravljalni odbor) velikemu županu mariborske oblasti poslali v potrditev pravila Strokovne skupine lesnega delavstva v Nazarjah. Ta dopis je bil poslan po uradni poti preko Srezkega načelstva v Gornjem Gradu. 25. oktobra 1929 je dopis naslovnika (velikega župana) sporočil, da je veliki župan vzel predlog na znanje, kar je pomenilo, da ni bil proti. O tem je bila seznanjena tudi Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani. Naj povemo, da je bil JSZ krščansko-socialistični sindikat na slovenskem območju. Brez dvoma pomeni to dejanje prvo sindikalno povezovanje delavcev v Nazarjah. Uradno sprejeta pravila so imela v 2. členu zapisano: »Namen društva je združiti vse delavce, ki so zaposleni na območju društva, izvo-jevati jim pravične službene pogoje, jih strokovno izobraževati ter jim priboriti vse socialne pravice .« Franc Hren, ki je bil eden ustanoviteljev organizacije, se je spominjal: »Spomladi leta 1928 so se na Gori Oljki srečali celjski funkcionarji JSZ in nazarski organizatorji delavskega gibanja. Nazarske delavce so zastopali: Franc Hren, Jože Celinšek, Zdravko Klemše, Anton Žlabornik, sestanku je prisostvoval tudi inž. Alojz Žumer. Pozneje so se povezovali neposredno z centralo JSZ v Ljubljani.« Nadaljevanje prihodnjič. 10 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 Organizacije, Oglasi LENARTOV SEJEM NA RECICI OB SAVINJI Barantali in glihali« ves ljubi dan » Rečica ob Savinji je bila v nedeljo prostor za druženje in izmenjavo izkušenj sejmarjev iz vse Slovenije z različnih področij domače in umetnostne obrti. Člani tamkajšnjega turističnega društva so namreč pripravili tradicionalno narodopisno prireditev Lenartov sejem. Tega sta zjutraj z dvigovanjem trške zastave in predstavitvijo sejemskega reda krošnjarjem in sejmarjem vseh branž ter obiskovalcem odprla policaja. Med drugim sta beli tudi sejemski liki. Na obisk iz Dalmacije je prišel Pički-rin in ob igri par-nepar poskrbel za zabavo in sprostitev obiskovalcev. Med stojnicami se je sprehodila kmečka družina, na obisku je bila trška gospoda. Cukrova Liza je privabljala s svojimi sladkarijami. Ciganski par Urša in Pavel sta pohajkovala med mešetarji in poskušala čisto po svoje ba-rantati z »izposojo« in menjavo. Z letošnjim prihodom na sejem sta povzročila kar nekaj nelagodja tako obiskoval- Lenartov sejem so obiskali tudi ljubitelji starih koles. (Foto: Marija Šukalo) poudarila, da morata biti »vagovanje« in merjenje pošteno, grdobije pa bodo kaznovane. Prisotne je nagovoril tudi sejemski župan ter jim zaželel dobro kupčijo in prijetno počutje na Rečici. Na stojnicah je bilo na prodaj vse polno domačih dobrot in drugih uporabnih izdelkov, ki so jih ponujali članice oko-ninskega društva podeželskih žena Toplica, čebelar, lončarji, sirarji, lectar, zeliščar, izdelovalci lutk in slik iz peska, pletilje in kvačkarice, aranžerji suhega cvetja, »žganjekoh«, tkalec, čebelar, kožar, sedlar ... Dišalo je tudi po pečenem kostanju, domači potici in številnih drugih dobrotah. Da je sejemski živžav bil tak kot v preteklosti, so poskr- cem kot sejmarjev, saj sta s svojo neposrednostjo in ciganskim temperamentom zagodla marsikatero nevšečnost, Urša pa je ob »šloganju« pogosto zadela resnico. Turistično društvo Rečica ob Savinji je tudi letos uspelo obdržati koncept sejma brez kiča in plastike, vendar pa se po njihovem mnenju ne more niti ta prireditev upirati času. Na stojnicah je bilo namreč opaziti tudi nekaj ponudnikov, ki po mnenju začetnikov in idejnih snovalcev Lenartovega sejma na tovrstno prireditev ne sodijo. Pisano galerijo likov s sejma si lahko ogledate na naši spletni strani www.savinjske.com (geslo lesere). Marija Šukalo O C : TJ :=, (D > "5 * I : (O _ CD , TS I g E o) ._ O ro > ra Oh5 c ■O C CD o O Q) > r > o to E 06 L ££ OZ £0 (D CD 1° h "E ° CD .E _Q ._ TJ CD CD S S ro "Z — CD CD iS ČE CD CD -Q C/J ti Sveže pečeni kostanji so privabili marsikaterega kupca. (Foto: Marija šukalo) Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 ^ ' - -- ■ 1 > v - 't £ Sff* i. ■ Tematska priloga Pripravil Roman Mežnar V letih 2008 do 2010 smo bili priča veliki finančni krizi, katere posledice čuti celotno svetovno gospodarstvo. Kljub znakom okrevanja svetovne ekonomije so vse glasnejša opozorila, da svet ponovno drsi v recesijo. Navadnim smrtnikom je v teh turbulentnih časih težko uresničevati finančne načrte. V mesecu varčevanja, ki se bo končal 31. oktobra - s svetovnim dnem varčevanja, je čas, da več pozornosti namenimo varčevanju in upravljanju z osebnimi financami. URESNIČEVANJE FINANČNIH CILJEV V današnjem času, ko šteje prav vsak evro, je pomembno pravilno vodenje osebnih financ. Na ta način bomo imeli svoje stroške pod kontrolo. Za kaj takega ni nujno, da smo finančni strokovnjak, če se tega lotimo s primernimi orodji in se dodatno izobrazimo. Najprej si je potrebno postaviti finančne cilje. Finančne cilje je potrebno razdeliti glede na nujnost in pomembnost. Razvrščamo jih na prednostne, strateške in praviloma dolgoročne ter druge kratkoročne in srednjeročne finančne cilje. Glede na financiranje ciljev v času te delimo na kratkoročne - do 1 leta, srednjeročne - do 5 let in dolgoročne - nad 5 let. Ko natančno opredelimo cilje, lahko pravilno izberemo finančne produkte za njihovo uresničitev. Izvedljivosti načrta je potrebno preizkusiti z izračunom skupne mesečne obveznosti za izvedbo načrta. Cilji so uresničljivi s poviševanjem prihodkov, zniževanjem stroškov, zadolževanjem ali črpanjem premoženja. Vsak uporabljeni finančni produkt naj ima znan namen in cilj. STROKOVNJAKI SO LAHKO V POMOČ Današnji hiter tempo življenja za marsikoga predstavlja oviro pri pravilnem vodenju osebnih financ. Enostavno je premalo časa za poglobljeno analizo finančnih produktov, namenjenih uresničitvi ciljev. V pomoč so lahko premoženjski svetovalci, ki svojo strokovnost izkazujejo z ustrezno licenco. Le-ta zagotavlja, da svetovalci znajo pravilno svetovati strankam pri ustvarjanju premoženja. Premoženjski svetovalci pomagajo definirati naložbeni profil in poiskati ustrezne finančne produkte za vsakega posameznika in mu pomagati uresničiti finančne cilje. Tematska priloga ZAVAROVANJE JE TEMELJ OSEBNIH FINANC Premoženjski svetovalec bo najprej preveril socialno varnost vsake stranke. To pomeni, da preveri, če je kdo finančno odvisen od sposobnosti stranke, da ustvarja prihodke. Ponavadi so otroci odvisni od delovne sposobnosti svojih staršev. Zato je potrebno izbrati ustrezno zavarovanje in s tem zmanjšati tveganje. Zavarovalnice ponujajo številne zavarovalne produkte. Poznamo življenjska in nezgodna zavarovanja. Življenjsko zavarovanje predstavlja temelj celotne finančne strategije in temelj finančne varnosti. Nezgodno zavarovanje je namenjeno omilitvi finančnih posledic ob izgubi delovne sposobnosti posameznika. Prava uspešnica so naložbena življenjska zavarovanja, kjer je življenjsko zavarovanje kombinirano z naložbo v vrednostne papirje. V zadnjem času je zaupanje v tovrstno zavarovanje nekoliko usahnilo vsled finančne krize. POTROŠNIKI NAJBOLJ ZAUPAJO BANKAM V času gospodarskih pretresov potrošniki praviloma najbolj zaupajo bančnemu varčevanju. Odraz tega je viden v vse bolj raznoliki bančni ponudbi. Kljub obdobju nizkih obrestnih mer na trgu ne manjka ugodnih ponudb. V pestri paleti vse bolj zapletenih oblik varčevanja je pametno, da se dobro informirate pred odločitvijo za obliko bančnega varčevanja. V prihodnosti se bodo obrestne mere verjetno zvišale, zato ni priporočljivo denar vezati v banki za predolgo obdobje. Zlato pravilo naj bo, da si na varčevalnem računu ustvarite železno rezervo v višini vsaj enomesečnega dohodka za pokrivanje nepričakovanih stroškov. Za ta namen so priporočljivi bančni depoziti. Ne hranite denarja na bančnem računu, saj so obresti za vpogledna sredstva nizke. Višek denarja na računu je pametno prestaviti na varčevalni račun. Na ta način je možno ustvariti železno rezervo ali pa privarčevati denar za nakup gospodinjskega aparata. Če želite zbirati denar za železno rezervo, je zanimiva ponudba obročnega varčevanja s fiksno obrestno mero. Banke ponujajo tudi kratkoročno varčevanje do enega leta ter dolgoročno varčevanje, kjer je lahko varčevalna doba tudi 10 let in več. Razlike med bančnimi po- Savinjske novice št. 41,14. oktober 2011 13 Tematska priloga © 16 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 Tematska priloga nudbami so velike, zato je priporočljivo ponudbo preveriti. Primerjava je pokazala, da lahko pri vezavi 5.000 evrov za eno leto pri najboljšem ponudniku v primerjavi z najslabšim privarčujemo 75 evrov več. VLAGANJA NA KAPITALSKI TRG Ena največjih finančnih kriz v zadnjem stoletju je močno zamajala zaupanje potrošnikov v kapitalske trge. Dejstvo je, da se je ta trg v letu 2008 soočil s padcem tečajev delnic in vsesplošno paniko lastnikov vrednostnih papirjev. Sledilo je obdobje izjemne rasti svetovnih indeksov v letih 2009 in 2010. Vlagatelji so imeli priložnost spoznati resnični pomen investiranja v skladu s svojimi naložbenim profilom. Mnogi so prodajali vrednostne papirje po zelo nizkih cenah in niso ujeli rekordnih rasti. Vstop na delniški trg zahteva nekaj več finančnega znanja in dovzetnosti za tveganje. Investiranje na ta trg je priporočljivo za uresničitev dolgoročnih finančnih ciljev. Izbira vrednostnih papirjev predstavlja tveganje, saj je potrebno analizirati veliko informacij v zvezi s temi papirji. Lažji vstop na kapitalske trge predstavlja investiranje v vzajemne sklade, katerih upravljavci razpršijo naložbe na večje število vrednostnih papirjev. Portfelj vsakega vzajemnega sklada je oblikovan na osnovi naložbene politike sklada. PLEMENITE KOVINE SO HIT V kriznih časih so vlagatelji izgubili zaupanje v vrednostne papirje. Večje zaupanje so požele »trdne valute« - plemenite kovine. Plemenite kovine obstajajo že tisočletja kot ohranjevalec vrednosti. Zlato še zmeraj slovi kot naložbena kovina. Centralne banke ga imajo v svojih rezervah, se ne porablja in ne izginja. Srebro je v zadnjih 100 letih izgubilo status naložbene kovine in je postalo industrijska kovina. Zaloge srebra so se zaradi industrijske porabe drastično znižale. Cena srebra bolj niha in je bolj špekulativ-na naložba od zlata. Da pa ni vse zlato, kar se sveti, je pokazal nedavni padec cene zlata na svetovnih trgih. Prav zato je zlato dolgoročna naložba, saj spremljanje gibanja cene zlata pokaže, da je le-to v zadnjih dveh letih bistveno pridobilo na vrednosti. Zlato in srebro sta konservativni naložbi, namenjeni varnosti. PREMOŽENJSKO SVETOVANJE Izbira najbolj optimalnih rešitev za vsakega posameznika Velike demografske spremembe, ki smo jim priča v zadnjem obdobju ne samo v Sloveniji, ampak v celotnem razvitem svetu, nam dajejo jasno vedeti, da bomo morali kot posamezniki v prihodnje v bistveno večji meri kot doslej sami poskrbeti za svojo osnovno socialno in zdravstveno varstvo ter osebni premoženjski položaj. Čeprav še vedno imamo socialno državo, lahko iz dneva v dan ugotavljamo, da se skrb za prihodnost vse bolj prenaša na državljane, pri tem pa se večina ne znajde v poplavi takšnih in drugačnih informacij, zato potrebuje pomoč premoženjskega svetovalca. V Sloveniji je registriranih več kot sto ponudnikov finančnih produktov (banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje, borzno posredniške družbe ...), katerim je skupno to, da favorizirajo svojo ponudbo in strankam marsikdaj ne predstavijo vseh dejavnikov, ki vplivajo na končni dosežek naložbe posameznika. Na drugi strani je vloga profesionalnega premoženjskega svetovalca izbira najbolj optimalne kombinacije finančnih produktov za vsakega posameznika posebej z upoštevanjem njegovih potreb in zmožnosti. Premoženjsko svetovanje zato ni zgolj enkraten obisk stranke in eventualna prodaja posameznega produkta, ampak dolgoročen profesionalni odnos s stranko s ciljem, da se le-ta v največji možni meri zaščiti pred tveganjem, hkrati pa na dolgi rok ustvari, zaščiti in optimizira svoje premoženje ter doseže želene rezultate. PR Premoženjska svetovalka Marija Irman: Pri mojem svetovanju je pomembno, da skupaj ugotovimo, kaj je za stranko najbolj pomembno pri gradnji, optimiranju in zaščiti njenega premoženja (varnost naložb, stroški, tveganja, davčne prednosti, donosnost, likvidnost, zaščita pred inflacijo, dolgoročni servis, kakovost svetovanja, fleksibilnost naložb, dobra obveščenost stranke ...). Najprej se s stranko pogovorim o njenih željah in ciljih, nato naredim analizo njenega obstoječega finančnega stanja. Na osnovi temeljite analize finančnega stanja stranke izdelam individualni finančni načrt, nato pa se moje delo dolgoročno s stranko šele začne. Irman Marija, premoženjska svetovalka IM IRMAN, d.o.o. www.marijairman.si kontakt: 041 635 231, 040 635 000 Pisarna IM IRMAN upravni center - III. nadstropje, Šmihelska c. 2, 3330 Mozirje kontakt: 03/620 97 18 KAM IZGINJA NAS DENAR? Marsikomu konec meseca ostane bore malo denarja, ki ga lahko nameni za finančne naložbe. Svetovni splet ponuja številne brezplačne programe za vodenje osebnih financ. Ti programi so v pomoč, saj lahko z njimi prevzamemo nadzor nad osebnimi financami. Z njihovo pomočjo lahko optimiziramo stroške. Lahko se zgodi, da bo na koncu meseca ostajalo več denarja. Za pravilno vodenje osebnih financ sta potrebna sprejetje jasnih finančnih ciljev in pravilna izbira finančnih produktov za uresničitev le-teh. Za lažjo odločitev v množici finančnih produktov so tu premoženjski svetovalci. Kljub zahtevnim časom je potrebno ohraniti trezno glavo in poizkušati sprejeti čim manj nepravilnih odločitev. 16 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 Tematska priloga POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. Bančna skupUtM Mmr Kreditne banke Maribor d.£ Varčevanje za vozniški izpit Imeti vozniški izpit je danes tako rekoč nujnost. Kdor ga nima, je marsikje prikrajšan: pri družinskem statusu, v družabnih stikih, pri zaposlovanju, dostopu do zdravstvenih storitev ... Z avtom je življenje, ki se odvija s čedalje večjo hitrostjo, precej lažje. V Poštni banki Slovenije so v sodelovanju z AMZS pripravili nov varčevalni produkt, ki bo mladim oziroma njihovim staršem olajšal pot do vozniškega izpita. Gre za obliko varčevanja z odpovednim rokom (ta znaša 31 dni), minimalna doba varčevanja je 2 leti. Cilj je privarčevati 1.200 evrov, kolikor bi moralo zadostovati za plačilo vseh stroškov, povezanih z opravljanjem vozniškega izpita. Pri dveletnem varčevanju je tako vsak mesec treba na varčevanje položiti 50 evrov, pri varčevanju na 5 let, pa bi zadoščalo že 20 evrov na mesec. Obrestna mera je zelo ugodna, saj je bistveno višja od obrestne mere za sred- stva na vpoglednih računih in trenutno znaša 6 mesečni Eurobor + 2,40 %. Poleg privarčevanih sredstev, potrebnih za opravljanje vozniškega izpita, varčevalec z varčevanjem pridobi še mnoge druge ugodnosti: • banka mu brezplačno odpre osebni račun, • brezplačno mu omogoči dostop do elektronske banke, • brezplačno mu izda kartico Moneta za plačevanje z mobilnim telefonom, • banka zanj plača tudi enoletno članarino AMZS, kot jo ta zaračunava članu brez vozila, kar varčevalcu prinese še naslednje ugodnosti: - prejemanje Motorevije, - popuste iz programa Show your Card, - izdelavo potovalnega načrta, - popuste iz programa Pametni nakupi v turističnih pisarnah AMD in PE AMZS, - enkratno denarno pomoč v primeru invalidnosti, ki je posledica prometne nesreče, - pravno in tehnično svetovanje. Ob opravljanju tečaja za vozniški izpit pri eni izmed AMZS avtošol v Sloveniji, pa AMZS varčevalcu podari še: • eno brezplačno uro učenja vožnje za B kategorijo (v paketu 30 ur), • 15 % popust na eno od storitev AMZS centra varne vožnje na Vranskem. V mesecu oktobru poteka za Varčevanje z vozniškim izpitom tudi posebna akcija z nagradnim žrebanjem naslednjih nagrad: •10 x osnovni tečaj varne vožnje na Vranskem, •15 x osnovno članstvo AMZS. Varčevanje z vozniškim izpitom lahko odprete na vsaki pošti. Splača se ga odpreti že v mesecu oktobru. ZAČNI VARČEVATI V OKTOBRU IN SODELUJ V NAGRADNEM ŽREBANJU Vse ugodnosti in podrobnosti so objavljene ns www.pbs.si na Vranskem 15 X članstvo AMZS y/Jf j / u 1 v - --^--^ BREZ OVINKOV DO VOZNIŠKEGA IZPITA Vozniški izpit ne bo problem za dobro pripravljene. VARČEVANJE ZA VOZNIŠKI IZPIT je udobna, varna in zanesljiva pot do zneska, ki ga potrehuješ za opravljanje izpita. Prinaša pa še vrsto drugih posebnosti: enoletno članarino AMZS za člane brez vozila, brezplačno uro učenja vožnje, 15 % popust v AMZS centru vame vožnje na Vranskem... Varčevanje lahko skleneš na vsaki poŠti. PBS • POSTNA BANKA SLOVENIJE, d.d, Banilna \liiipinu ^itve Kredilm- banke Maribor il.il. 0B0 BO 59 5 16 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 Oglasi mm ft&stu.,,, Mom!!! fam robno cm M» ptm, iM" t» Tominšek Henrik s.p., Šentjanž 6. Rečica ob Savinji S/ j\ HEW \rif J iHinjiina, HYUnDfll PtfiiiHL rifi T: 031/422/924 Pttvpf ef na porsba goriva: 6,4 - 7j0 (/ICO km. emisifa 00^ ta® - IGio/lim. HYUNDAI AVTO 7RADE d.D a. L| jb.ira. C'HG 1C ?2 SMo ss nntdlr e. Pogaji ga are ; 5 in pniifliki g speciPiini flOfflbi qciriuain ™igi(Hti CC? Si) MKO^o-rta www njujidai.si AC KRALJ, Cast do.o, Polzela 91 a, 3313 Polzela OZ/TUBO IDJI^D^Elal.OZ/SH?! 66?(^rnaiB pr,Si Gradcul wwwJiyundai-irH.*si ES^ffil Prnvr?n!iVTn nrnsSlI pregled vojiln na 3b to#aii snmo ¡11 fJJFI ¡Čkicke pnevmetite fitefWoi&J cki 31 <0.3)11 pn (fifeanlrah cenah Savinjskenovicešt.41,14.oktober 2011 17 Ljudje in dogodki, Organizacije, Čestitke MINI OLIMPIJADA LETOS V MOZIRJU Višje. Hitreje. Na zadnji septembrski petek so na mozirski šoli organizirali druženje učencev prve triade iz domače ter osnovnih šol Nazarje in Šoštanj. Šolarji so se družili ob športnih igrah mini olimpija-de, ki bo ob lanski prvi organizaciji nazarske šole, kot kaže, postala tradicionalna. Idejo o organiziranju skupne mini olimpijade na tem območju je lani izrazil ravnatelj OŠ Nazarje Jožef Kavtičnik. K sodelovanju je povabil mozirsko ravnateljico Andrejo Hramec, ki se je na prvo mini olimpijado v lanskem letu skupaj z učiteljicami in učenci prve triade podala na Laze. Takrat je bil sklenjen dogovor, da bo naslednja, torej tokratna olimpijada organizirana v Mozirju. Letos so k sodelovanju povabili še Osnovno šolo Šoštanj z ravnateljico Majdo Zaver-šnik Puc. Na parkirnem prostoru pred Športno dvorano Mozirje se je tako zbralo skoraj petsto mladih športnikov, ki so že s slovesnim uvodom poskrbeli za pravo olimpijsko vzdušje. Ob olimpijski himni in himni »fair play« so mladi Otroci so se igrali z žogo, premagovali ovire, skakali na hopi žogah ... (Foto: Benjamin Kanjir) MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA • I v« • najlepšimi Znani so letošnji rezultati akcije Turistične zveze Slovenije z naslovom Moja dežela - lepa in gostoljubna. Mozirje je med izletniškimi kraji zasedlo odlično drugo mesto, drugo leto zapored pa se ponaša z najlepšim trgom. Kot pravijo na Turistični zvezi Slovenije, je urejeno in gostoljubno okolje pogoj za uspešen razvoj turizma. To je temeljni smisel in dolgoročno sporočilo projekta, osnova pa je tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Projekt prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost. Slednja pa na svoj na- Zabavno je bilo tudi pod velikim mavričnim padalom. (Foto: Benjamin Kanjir) športniki prinesli obe dve zastavi. Olimpijski ogenj je na prizorišče prinesla simpatična maskota enega izmed sponzorjev prireditve. Sledili so pozdravi prisotnih ravnateljic in ravnatelja ter zaprisegi v imenu sodelujočih učencev in sodnikov, ki so nadzirali dogajanje. Po uvodnem ogrevanju so se skupine podale na poligone. Otroci med sabo niso tekmovali, saj namen mini olimpijade ni tekmovalnost, ampak druženje in razvijanje zdravega duha v zdravem telesu. Igre z žogo, premagovanje ovir, skakanje na hopi žogah, naloge na atletskem poligonu in z velikim mavričnim padalom, vse to je zahtevalo veliko spretnosti in hkrati zabave. Otroci so se z doživljanjem prijetnih izkušenj navduševali za šport, odkrivali različne športne panoge in se spoznavali z vsem koristnim, kar prinaša šport. Namen olimpijade, ki je spodbujanje k ukvarjanju s športom, k temu pa nato otroci pritegnejo starše, stare starše in prijatelje, je bil gotovo dosežen, saj so zelo uživali. Benjamin Kanjir čin odkriva širino in vsebinski smisel slogana Turizem smo ljudje. Projekta ocenjevanja se že dolga leta udeležujejo tudi zgornjesa-vinjski kraji. Vsako leto kateri izmed njih stopi iz povprečja in se uvrsti med najboljše. Največkrat doslej je to uspelo Mozirju, ki vztraja na prvih mestih. Po letošnjem ocenjevanju mu je v kategoriji izletniških mest pripadlo drugo mesto, takoj za Olimjem, med trškimi jedri pa je že drugo leto zapored na prvem mestu v Sloveniji. Zastava najlepšega, ki vihra na Trgu osamosvojitve, bo zatorej tu ostala vsaj še naslednje leto dni. Benjamin Kanjir 8 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 Nasveti, Ljudje in dogodki Gojitvena in varstvena dela v gozdovih jeseni MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Oktober je mesec, ko na Zavodu za gozdove Slovenije zaključujemo s pregledi in obračuni gozdnogoji-tvenih in varstvenih del v zasebnih gozdovih. To je zato, ker so izplačila spodbud lastnikom gozdov vezana na obračunsko leto države, ki se konča v novembru. Torej morajo lastniki gozdov, ki gojitvenih in varstvenih del v svojih gozdovih še niso zaključili, pohiteti, da jih opravijo pravočasno, ter da imajo revir-ni gozdarji dovolj časa, da opravijo vse potrebne preglede, izmere sni višini. Posek debelejših dreves je predmet redne sečnje. Tudi sečne ostanke priprave sestoja je treba zložiti tako, da ne ovirajo pomlajevanja. Mnogi lastniki posekano lesno in grmovno maso uporabijo kot les za kurjavo v obliki drv, dra-čja ali sekancev, kar je danes vse bolj zanimivo. Posebej poudarjamo, da opravila gozdnega reda iz redne sečnje niso del priprave sestoja za naravno obnovo. Druga pomembna skupina del je nega mladega gozda. Večina žetev je že končana. Le zamudniki se še trudijo z robido in orlovo praprotjo, da bi obvarovali sadike pred poškodbami od snega. Če robida in praprot pozimi prekrivata sadike, se na to »odejo« naloži velika količina snega. Ko količina snega preseže nosilnost praproti ali robide, se ta poda oziroma poleže, pri tem pa sneg poškoduje tudi sadike ali naravno mladje pod njima. Gojitvena in varstvena dela, ki so predpisana z načrti za gospodarjenje, so lastniki gozdov dolžni opraviti. Ne zgolj zaradi predpisov, predvsem zaradi gozda, sebe in svojih vnukov. Pri tem je bolje, da jih opravijo leto prej kot pozneje, saj je učinek ponavadi višji, težavnost in strošek dela pa sta manjša. Časa do zaključka letošnjih obračunov je še dovolj, če se dela lotite nemudoma. Seveda upoštevajte dogovore s svojimi revirnimi gozdarji in njihova navodila. in seveda obsežno administrativno delo za obračun. Zadnji rok za redni pregled opravljenega dela je deseti november. Kasneje bomo lahko obračunavali le dela, ki vključujejo tudi dela varstva gozdov. KATERA SO DELA, KI SE OPRAVLJAJO V JESENSKEM ČASU? Najprej naj omenimo pripravo sestoja za naravno obnovo. Ta ukrep se opravlja v sestojih, ki so z načrti za gospodarjenje predvideni za obnovo, torej za pomladitev, v njih pa polnilni in grmovni sloj ovirata vznik in razvoj podmladka. Letos, ko je izrazito semensko leto, je ta ukrep še posebej učinkovit in dobrodošel za uspešno naravno pomlajevanje v naslednjih letih. Delo obsega posek motečih grmovnic in drevesc do debeline 10 cm v pr- Dobro zaščitena sadika bo varno preživela zimo. (Foto: Marijan Denša) vredna. Zato je zaščita s premazi, ki se opravi razmeroma hitro in je preverjeno učinkovita, zelo dober in majhen vložek v mlad gozd. Jelenjad poškoduje mlada drevesa v letvenjakih in drogovnjakih z obgrizanjem in lupljenjem lubja. S tem lahko povsem razvrednoti ves sestoj. Zato v sestojih, ki so najbolj ogroženi, gozdarji označimo najkvalitetnejša drevesa, da njihova debla premažejo s posebnim premazom. Pogosto jim pri tem pomagajo lovci. Ker je premaz elastičen, se z debelitvijo drevesa širi in tako kar nekaj let odvrača živali od poškodb. Debla je treba premazati v toplem in suhem vremenu. Za ostala dela nege, torej za prva in druga redčenja, nego gošč in nego mladja je jesen pravi čas. Drevesa so dozorela, torej ni nevarnosti večjih poškodb, listje že odpada, torej se preglednost izboljšuje, ptiči ne gnezdijo več in tudi zimskega mraza ter snega še ni. In tudi ose, ki so bile letos poleti posebej tečne, so končale s svojo pikajočo aktivnostjo. V jesenskem času premazuje-mo vršičke sadik (in tudi kvalitetnega naravnega mladja) ter jih tako zaščitimo pred zimskim obje-danjem. Na ta način ščitimo predvsem sadike smreke, vse bolj pa tudi sadike bukve, lahko pa tudi drugih vrst, če niso zaščitene s tulci. Zima je čas, ko divjad najbolj ogroža sadike v mladih nasadih. Ti so velik strošek. Drevesa s poškodovanimi vršnimi poganjki so veliko manj kvalitetna in tako manj Lovše z bučo velikanko premagal tudi vse Avstrijce V nedeljo, 2. oktobra, se je odprtega državnega prvenstva Avstrije v tehtanju in predstavitvi najtežjih buč (velikank) v Eichbergu udeležil tudi letošnji državni prvak Slovenije Janko Lovše iz Trebnjega. Na prvem državnem tekmovanju za najtežjo bučo Slovenije, ki se je odvijalo v Mozirskem gaju 17. septembra, je zmagal z bučo atlantic gigant, težko 457,50 kg. V Avstriji je z drugo bučo iste vrste, težko kar 550 kg, postal absolutni prvak ter s tem rezultatom za kar 41 kg premagal avstrijskega državnega prvaka. Ob tem dogodku se je skupaj z Lovšetom veselilo zmage nekaj simpatizerjev iz Mozirskega gaja, med prvimi sta mu čestitala Darko Bele in Božo Plesec. Jože Miklavc Janko Lovše je v Avstriji z bučo, težko kar 550 kg, postal absolutni prvak. (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 19 Organizacije, Šport USTVARJALNA DELAVNICA V MUZEJSKI ZBIRKI MOZIRJE IN MOZIRJANI Naredili kokarski klobuk V okviru dneva odprtih vrat v Muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani je potekala tudi ustvarjalna delavnica za otroke na temo lončarstva. Druženje je minilo ob zabavno-po-učnem ustvarjanju, otroci pa so se med drugim pobližje spoznavali z zgodovino in muzejskimi eksponati povezanimi z življenjem njihovih prednikov. S pomočjo muzejske sodelavke Darije Marovt so se otroci najprej poučili o lončarslvu kot obrti. Izvedeli so, da je bilo lončarstvo pomemben del življenja njihovih prednikov. Še posebej pomembna pa je bila svoj čas ta obrt za prebivalce vasi Kokarje, kjer so bili po svoji spretnosti, zlasti po izdelovanju črne posode, poznani na širšem območju današnje Slovenije. Otroci so si pred samim ustvarjanjem še od blizu ogledali pravi kokarski klobuk, posodo namenjeno kuhanju zelja in hkrati dušenju klobas. Ustvarjalna delavnica je potekala v živahnem vzdušju, nastajali so raznoliki kokarski klobuki, da pa so si otroci odpočili od dela, so prisluhnili še zanimivim ljudskim pravljicam iz zgornjesavinjskih logov. TG DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE Predstavili so se v Cankarjevem domu Zeliščarice so izmenjale svoje izkušnje in pridobile tudi marsikateri koristen nasvet. (Fotodokumentacija DU Mozirje) Člani Društva upokojencev Mo- formacije o njihovi uporabi. Z mno- S pomočjo muzejske sodelavke Darije Marovt so se otroci poučili o lončarstvu. (Foto: Tatiana Golob) zirje že nekaj let uspešno sodelujejo na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na letošnjem, ki je potekal od 27. do 29. septembra, se je s svojo stojnico, na kateri so razstavili nekatere manj poznane zdravilne rastline, čajne mešanice, zeliščna mazila, tinkture in oljne izvlečke, že drugič predstavila sekcija zeliščarjev. Stojnica je bila zelo obiskana, saj so se mimoidoči lahko okrepčali z domačimi sadnimi sokovi in borovničevcem, veliko pa je bilo zanimanja za »kapljice proti glistam in babji puščobi« ter za čaje, ki so jih zeliščarice pripravile v okviru sekcije; razdelile so jih preko 200 vrečk. Obiskovalci so z zanimanjem ogledovali in prepoznavali posamezne rastline in iskali in- gimi so zeliščarice izmenjale svoje izkušnje in pridobile tudi marsikateri koristen nasvet. Sekcija ljubiteljskih fotografov se je na festivalu predstavila z razstavo digitalnih fotografij, ki so nastale na fotografskem tečaju pod vodstvom Borisa Šaleja. Razstavljenih je bilo 50 fotografij desetih avtorjev. Na otvoritvi je spregovoril predsednik komisije za tehnično kulturo pri ZDUS-u Lojze Gobec, delo sekcije pa je predstavil Stane Podseden-šek. V kulturnem programu so sodelovale ljudske pevke Pušeljc in učenci OŠ Mozirje, ki so jim številni obiskovalci razstave z veseljem prisluhnili. Razstavo je odprla predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak. Marija Venek GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Dobra organizacija gasilskega tekmovanja v Radmirju V začetku oktobra so v Radmirju člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva v soorgani-zaciji z Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) izvedli tekmovanje za članice in člane ter starejše članice in člane. Tekmovanja se je udeležilo kar 46 desetin iz številnih društev naše doline, nekatera so imela v posamezni kategoriji tudi po več desetin. Gasilke in gasilci so tekmovali v šestih kategorijah. V kategoriji člani A je tekmovalo največ, to je 17 desetin. Prva tri mesta pa so si razdelili Rečica ob Savinji 1 in 2 ter Gorica ob Dreti. V kategoriji članice A (tekmovali sta le dve desetini) je prvo mesto pripadlo Rečičankam in drugo mesto Radmirčankam. Pri članih B je tekmovalo dvanajst desetin, prva tri mesta pa so osvojili desetina Rečica ob Savinji, Nazarje in Radmirje. Pri članicah B je na- stopilo šest ženskih desetin. Zmagale so gasilke iz Gorice ob Dreti, druge so bile Radmirčanke in tretje Rečičanke. Pri starejših članih je med sedmimi desetinami prvo mesto osvojila desetina z Rečice ob Savinji, drugo mesto Pobrežje ob Savinji in tretje Radmirje. V kategoriji starejših gasilk sta tekmovali dve desetini; prve so bile gasilke iz Radmirja in druge z Ljubnega ob Savinji. Po tekmovanju je sledila analiza in kot je povedal vodja tekmovanja in poveljnik GZ ZSD Slavko Bric, je bilo tekmovanje dobro organizirano. Komisije niso sprejele nobenih pritožb tekmovalnih desetin ali mentorjev. V dobrem razpoloženju je sledila še podelitev pokalov, kjer sta med drugimi sodelovala tudi župan Franjo Naraločnik in direktor podjetja KLS Ljubno Mirko Strašek. Marija Lebar Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 Šport 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 6. KROG Velika zmaga »graščakov« v Ajdovščini Po nesrečnem porazu v Tolminu so »graščaki« tokrat zaigrali zmagovalno in se iz Vipavske doline vrnili s pomembnim kompletom točk. Prava prvenstvena tekma ter boljša igra nazarske ekipe sta dodobra načeli živce gostiteljev in po zadnjem sodnikovem žvižgu je njihovo nešportno vedenje pripeljalo celo do roba incidenta z medsebojnim obračunavanjem. K sreči so se stvari hitro umirile, gostitelji se še dolgo niso mogli sprijazniti s porazom in tudi njihov trener je ostal brez komentarja, na drugi strani pa so se va- rovanci trenerja Peziča zasluženo veselili svoje druge zmage v eliti slovenskega futsala. Trener KMN Nazarje Glin Ilija Pezič: »To je bilo še eno zahtevno srečanje in spet smo dali vse od sebe in še več. Vodili smo ves čas, tekmec nas je na koncu skoraj ulovil, a se nismo dali. Izkazali smo se, štejejo tri točke in gremo naprej.« Ker je že čas, da se osvoji kakšna točka še pred domačimi gledalci, bo za to pravšnja priložnost že danes, ko v Nazarje prihaja Bronx, ki ima isti točkovni izkupiček, kot ga imajo »graščaki«. Izku- šena prvoligaška ekipa iz Kopra pa v Zgornjo Savinjsko dolino vsekakor ne bo prišla z belo zastavo, zato bo srečanje še toliko bolj zanimivo. Franjo Pukart KMN Kix Ajdovščina : KMN Nazarje Glin 2:3 (1:1) Strelci: 0:1 Letojne (4), 1:1 Peljhan (20), 1:2 V. Kugler (32), 1:3 V. Ku-gler (39), 2:3 Peljhan (39). Rezultati 6. kroga: Kix Ajdovščina : Nazarje Glin 2:3, Dobovec Trgovine Jager : Casino Sa-fir 3:2, Oplast Kobarid : Predilnica Litija 2:4, Tomi Press Bronx : Puntar 5:3. Lestvica po 6. krogih: 1. Predilnica Litija 15, 2. Oplast Kobarid 15, 3. Dobovec Trgovine Jager 15, 4. Puntar 9, 5. Tomi Press Bronx 6, 6. Nazarje Glin 6, 7. Kix Ajdovščina 3, 8. Casino Safir 0. SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC Obisk delegacije mednarodne smučarske zveze priznanje delu kluba in Ljubencev Direktor FIS-e Walter Hofer (v sredini) si je v družbi z županom Franjem Naraločnikom (levo) in generalnim sekretarjem SKK Rajkom Pintarjem ogledal dela na skakalnici. (Foto: Marija Lebar) Člani ljubenskega skakalnega kluba se pripravljajo na izvedbo dveh tekem za svetovni pokal v ženskih skokih februarja 2012 in za smučarske skoke v okviru uni-verzijade leta 2013. Nedavno si je dosedanje ukrepe in skakalnico ogledala delegacija FIS-e in dala nekaj priporočil za nadaljnje delo na sami skakalnici, predvsem na infrastrukturi. Tako je Ljubno obiskal direktor FIS-e, legendarni Walter Hofer, v delegaciji pa sta bila še Japonka Chica Yoshida, koordinatorka za ženske skoke, in Hoferjev prvi pomočnik iz Slovenije Miran Tepeš. Walter Hofer je direktor svetovnega pokala v smučarskih skokih že več kot 20 let in je to športno panogo popeljal med najbolj gledane dogodke na svetu. »Njegov obisk je bilo razumeti kot veliko priznanje dosedanjemu delu Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC in njihovemu prispevku za razvoj ženskih smučarskih skokov, ki so tudi po veliki zaslugi Ljubencev postali olimpijski šport. Skupaj so pregledali potek priprav na prvo tekmo za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske, ki bo februarja 2012 na Ljubnem,« je povedal generalni sekretar kluba Rajko Pintar. Srečali so se v novem klubskem objektu, ki je zrasel po zaslugi glav- nega sponzorja kluba - podjetja BTC iz Ljubljane, katero že leta uspešno vodi Jože Mermal. Gostje so bili nad novimi klubskimi prostori navdušeni, saj zagotavljajo organizacijo športnih dogodkov na najvišji ravni. Po besedah Walterja Hoferja je najpomembneje, da projekt podpira lokalna skupnost in da ljudje živijo z njim. To so župan občine Ljubno Franjo Naraločnik in občin- ski svetniki dokazali že večkrat, saj so potrdili načrt razvoja športnega centra, ki bo postopno rasel v Savi-ni in v katerem ima smučarska infrastruktura pomembno vlogo. Ljubno je dobilo tudi organizacijo smučarskih skokov v okviru uni-verzijade, ki bo velika priložnost za obnovitev in posodobitev skakalne infrastrukture. Pri tem je mišljena predvsem obnova zaleta, ki mora dobiti naprave za zamrzova- nje, kakor tudi popolna obnova sodniškega stolpa, ki je sedaj preblizu skakalnice in funkcionalno zastarel. Vendar je tudi takšen, kot je sedaj, ob nekaterih manjših spremembah ustrezen za tekmovanja v februarju 2012. »Hofer je dejal, da morajo ljuben-ski smučarski delavci pri vseh posegih na skakalnici in okoli zasledovati cilj, da bodo mogoči skoki daljši od 100 metrov. Le s takšnim pristopom bodo dosegli, da ne bodo potrebni neprestani popravki in spremembe gabaritov skakalnice. Glede februarske tekme za svetovni pokal se je ob obisku pokazalo, da bo največ dela potrebno vložiti v brezhibnost pogojev za neposredni televizijski prenos po celem svetu. Že kar na drugem mestu je zagotovitev za bivanje na dovolj visokem nivoju za okoli 200 oseb. To bo zalogaj za celo dolino pa tudi velika priložnost za prepoznavnost Zgornje Savinjske doline po celem svetu. V organizacijski stroj pa bodo vključeni smučarski zanesenjaki iz cele doline in iz drugih krajev Slovenije,« pravi Pintar in dodaja, da se je Ljubno postavilo v vrsto s Planico, Mariborom in Kranjsko Goro v slovenskem prostoru in Holmenkolnom ter ostalimi svetovnimi skakalnimi centri v mednarodnem prostoru. Marija Lebar Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 21 Šport DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Skakalci SSK Ljubno BTC uspešni na prvenstvu Pred pričetkom zimske skakalne sezone so se drugi vikend v oktobru v Mostecu pri Ljubljani in Kranju odvijale tekme za državno prvenstvo na plastiki. Med tekmovalci so dobre rezultate dosegli tudi člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC. V absolutni konkurenci je med člani zmagal Jurij Tepeš (SD Dolomiti), drugi je bil Dejan Judež (SK Triglav), tretji Matic Kramaršič (SSK Costella Ilirija). Člani ljubenskega kluba so se uvrstili sledeče: 12. mesto je osvojil Primož Pi-kl, 46. je bil Jaka Tesovnik, 48. Matevž Slatin-šek in 53. Dino Klemenčič. Med mladinci do 20 let je bil 12. Jaka Tesovnik, 20. Matevž Sla-tinšek in 32. Borut Mavc (vsi SSK Ljubno BTC). Borut Mavc je osvojil drugo mesto še v kombinaciji med mladinci do 20 let. Tekmovanje je potekalo v Kranju. V Mostecu pri Ljubljani je potekala tekma v kategoriji do 11 let. Med tekmovalci ljubenske-ga kluba se je med dečki na tretje mesto uvrstil Marsel Lihteneger, deveti je bil Žak Mogel in 14. Peter Kolenc. Med deklicami je bila deveta Petja Brglez in enajsta Eva Jurjovec. Fantovska ekipa v postavi Presečnik, Mogel, Kolenc, Lihtene-ger je osvojila šesto mesto v ekipnem delu tekmovanja. Štefka Sem - STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko puško Člani Strelskega društva Gornji Grad so v nedeljo organizirali tekmo z malokalibrsko puško. Na treningu v soboto so si strelci nastavili puške na 100 metrov, kajti tekma je bila drugačna od ostalih, in sicer na 100 metrov sede za mizo. Tekmovalci so imeli na razpolago pet nabojev za preizkus in deset za oceno. Ker je bila ta tekma tudi zaključek strelske sezone, je bila udeležba številčna in strelci so se morali zelo potruditi za prva tri mesta. Prvi je bil Peter Bezovšek (91 krogov), drugi Janez Železnik (90) in tretji Iv-ko Poličnik (90). Jože Gomboc _ KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Pokalni tekmi priprava na tekmovalno sezono Po končanem evropskem prvenstvu v košarki vse bolj v ospredje prihaja klubska košarkarska scena. Nazarčani so uvod v klubsko tekmovalno sezono že opravili. Odigrali so pokalni tekmi proti prvoligašu Hopsi s Polzele in obakrat izgubili. Po besedah trenerja nazarskega članskega moštva Francija Ruprehta sta jim pokalna dvoboja s Hopsi služila kot pripravljalni tekmi za tekmovalno sezono v ligaškem tekmovanju. Nasprotnik je bil realno močnejši, a vseeno so želeli uveljaviti svoj način igre. Na prvem srečanju, ki so ga odigrali 23. septembra na Polzeli, jim to ni uspevalo. Ob dejstvu, da niso bili niti približno v popolni postavi, se niso mogli kosati z ekipo Hopsov, kar kaže tudi rezultat 98:34 v korist domačinov. Strateg Na-zarčanov je bil bolj zadovoljen s povratno tekmo pred domačimi navijači odigrano 28. septembra, saj se je poznalo, da se je v ekipo vrnil prvi organizator igre Miha Čmer. Rezultat je bil 76:101 v korist Polzelanov, vendar so se domačini z njimi uspešno kosali tri četrtine tekme. Trener poudarja, da imajo letos v tem obdobju težave s poškodbami, saj sta poškodovana kar dva visoka igralca od štirih. Vseeno je pohvalil igralce za njihovo prizadevnost na treningih in tekmah. Rupreht upa na čimprejšnje saniranje poškodb njegovih igralcev in s tem zanimivo sezono ter dobre igre. Roman Mežnar KOŠARKARSKA LIGA BRGLEZ.COM NA POLZELI Vabilo k sodelovanju Organizatorji košarkarske lige Brglez.com vabijo rekreacijske košarkarske ekipe k sodelovanju od 27. novembra do predvidoma marca prihodnjega leta. Ligaško tekmovanje bo potekalo enokrožno (vsak z vsakim) v nedeljah od 8. ure dalje v dvorani košarkarskega društva Hopsi Polzela. Več informacij o pravilih lige in organizaciji dobite preko elektronske pošte: mslo-kar.p221@gmail.com ali dani.daniloturnsek@ gmail.com. IS OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU NA RANČU VENIŠE Turnir minil v prijateljskem vzdušju Na občinskem prvenstvu so se na Venišah pomerili ljubiteljski igralci tenisa v nazarski občini. Tekmovanje je organiziralo Športno društvo Dreta Kokarje. Turnir je potekal v treh skupinah, in sicer so se med sabo pomerili moški, ženske in otroci, slednji v mešani konkurenci. Med moškimi je največ spretnosti in vzdržljivosti pokazal Matjaž Ugovšek, ki je zato dosegel prvo mesto. Na drugi stopnički mu je sledil Bojan Golob, na tretji pa Osvald Šverc. Med ženskami je z najboljšo igro zlato prislužila Natascha Burger, srebro je šlo v roke Gabrijele Flere, bron pa je pripadel Marinki Remic. Otroci so med sabo zaigrali v mešani konkurenci. Najboljši med njimi je bil Dejan Ugovšek, mesto pod njim je zasedla Teja Štrukelj, Blaž Robida je bil tretji. Kot vsako leto so bili vsi tekmovalci z organizacijo turnirja zadovoljni, prijateljskim tekmam je sledilo še sproščeno druženje. TG Ljubiteljski igralci tenisa so se zbrali pod organizacijo Športnega društva Dreta Kokarje. (Fotodokumentacija ŠD Dreta Kokarje) 22 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 Črna kronika, Zahvale, Oglasi Ljuba mama, povsod so tvojih rok sledi, a bolečina nam para srce, ker te med nami večni... Hvala ti za vse, kar si nas naučila, naj Bog ti povrne vse, kar si dobrega storila ... ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljube mame, stare mame in prababice Francke POLICNIK 1923 - 2011 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, osebju Zdravstvenega doma Gornji Grad, gospodu župniku Belaku, praporščakom, govornici ge. Venišnik, vnukom in pogrebni službi Anubis. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovane sveče in za svete maše ter za vso pomoč, ki ste nam jo izkazali ob maminem slovesu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči otroci z družinami Vse življenje trdo si garala, za dom, družino vse si dala. Od dela tvojih pridnih rok sledi ostale so povsod. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice Marije KRAJNER po domače Pušnikova iz Zavodic 25.11.1928 - 23.9.2011 se iskreno zahvaljujemo sestri Mileni, dr. Leskovšku in osebju Bolnišnice Topolšica v času njene bolezni. Zahvala velja vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrekli sožalje. Iskrena hvala pevcem, praporščakom, govornici, g. duhovniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Mož Rudi, hči Marica in sin Rudi z družinami www.fotoknjiga.net MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a na.si C R N A K R O N I K A • KRAJA AKUMULATORJEV Grušovlje: V noči na 3. oktober je neznani storilec v Grušovljah iz tovornega avtomobila ukradel dva akumulatorja. Za kradljivcem policisti še poizvedujejo. • ODNESLI ŽLEBOVE Ljubno ob Savinji: V noči na 6. oktober so neznani storilci iz garaže stanovanjske hiše odnesli več bakrenih žlebov. Za njimi se je izgubila vsaka sled. • PRIDRŽALI DVA VOZNIKA V preteklem tednu so mozirski policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali dva voznika osebnih vozil. V tem času so eno vozilo zasegli. • MOZIRSKI POLICISTI ODKRILI PRIREJEN PROSTOR ZA PRIDELAVO KONOPLJE Šmartno ob Dreti: Mozirski policisti so 10. oktobra opravili hišno preiskavo na območju Šmartnega ob Dreti in v novogradnji odkrili manjši prirejen prostor za pridelavo prepovedane droge konoplje ter našli in zasegli manjšo količino delno posušene konoplje. Izoliran prostor je bil opremljen z vso potrebno opremo za pridelavo prepovedane droge. Našli in zasegli so tudi okoli 250 g delno posušene konoplje. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, bodo policisti kazensko ovadili 38-letnega občana. Prostor za gojenje konoplje (Fotodokumentacija PP Mozirje) Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 23 Za razvedrilo VČASIH JE BILO SE JAMRAT LEPŠE Desa Muck v monokomediji Končno srečna: »V preteklosti nismo govorili toliko o seksu. Za klitoris so mislili, da je za čiščenje debelega črevesa, točko G pa so iskali na Pohorju. Včasih so si bili ljudje vseeno bolj blizu, danes pa vse vemo s pomočjo interneta, a smo raje pripeti na splet kot na partnerja. Sem se pa lahko zato brez posledic že petkrat ločila in imam prav zdaj pet novih snubcev na liniji in vsem sem rekla »da«!« NOVODOBNI STARODOBNIK Marjan Šinkar, voznik kolesa na Lenartovem sejmu: »Čopar, upam, da boš lažje nadziral sejemski red, če te bom popeljal med stojnicami.« Bojan Čopar, trški policaj: »Če se boš dobro obnesel, te vzamem v službo, da me boš vodil tudi okrog voglov domače hiše.« V DOBRI DRUŽBI Najbolj aktivni članici, predsednica in pomočnica ljubenske Toplice ne zamudita nobenega pravega podeželskega sejma. Ne le zaradi prodaje domačih dobrot, tudi in predvsem zaradi promocije Toplice. Ker tetka Jesen dobro ve, kje je toplo, se je pred kratkim tesno stisnila med Metko Atelšek (levo) in Erno Grudnik, česar pa ni zamudil Cvetko Paparac. [24J Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 Križanka, Oglasi Hvala draga. Nikoli se ne bom ločil od PREBIVALCI FOČE GRŠKA POKRAJINA VODJA OKTOBRSKE REVOLUCIJE JURE ROVAN GRŠKI BOGOVI VELIKANI TALISOVA PIJAČA NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK ŽENSKA PO OPERACIJI HIŠNI TELEFON VOJAŠKA STOPNJA HIMALAJSKA KOZA POVABLJENCI RUBIDIJ TUDMANOVA ŽENA avtor P. L. DEJAVNOST, KI PRINAŠA DOBIČEK NASLOV ŠPANSKIH PRINCEV OSKAR DANON AM. IGRAL. (VAL) ZVOK DOLOČENE VIŠINE RAZL. IMENA KATARINA STROKOVNJAK ZA BIOKEMIJO MOČEN, KRATKOTRAJEN DEŽ IRSKI BRINOVEC PLUG (STAR.) SLOVENSKE ŽELEZNICE MODRO BARVILO ZNANSTVENA FANTASTIKA NOVINAR BABAČIČ PEVKA DEŽMAN VELIKA POSODA PASJA HIŠICA TOPOVSKI PODSTAVEK BIBLIJSKI OČAK MAKEDONSKI PROSVE-TITELJ RADIJ KRAJ OB KOLPI MEDMET ZAČUDENJA PRISTAŠ INTERNACIO-NALIZMA PTIČJA SAMICA DAJATEV DRŽAVI RIBIŠKE VILICE KrižanKe & uganKe MINI SLOVARČEK OSILNICA - kraj ob Kolpi EPIR - grška pokrajina REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE = s S ,„ sS Ä = Z L A T K O S V I H R A C t ss O M ü^ I R A j 1 T S N I Č L A »P O T R E B N I s- H O I L ¿SCNCr T R I O s G O Z D N I N A ¡üs N T -- U B E G 1ST V U ¡¡¡m I K E KB M O T O lAIT A N A N A S ■S!" I Z iü V 1 R A N T iS S* N E M O C S Ž E L O 3K ^r V I R 3 L A U R E L Ž A L I T E L J G I S A N I T A Hü A K T I V S R E C I T I R A N J E iS A C A S! I B M T A R ZNAČILNOST SKREM-ŽENEGA PRIPOMOČEK V UČILNICI FINSKO MESTO ŠINJEK Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 14. oktober ob 14.00. Ljubno ob Savinji, Foršt Nogometna tekma med gozdarji in občinami Zgornje Savinjske in Šaleške doline ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Obisk za medveda ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : KMN Tomi Press Bronx ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Delavnica Žganje v les in luščenje fižola ob 10.00. Bohačev toplar v Nazarjah Interaktivna pravljica Ravbarjev dnevnik Sobota, 15. oktober ob 18.00. Katedrala v Gornjem Gradu Koncert mešanega mladinskega pevskega zbora ŠC Velenje in mešanega pevskega zbora gimnazije iz Esslingena ob 18.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje Vesele društvene igre in ples ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - OK KLS Ljubno : OK Mozirje (ž) ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Bistrica (člani) Torek, ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Kresniček Nino 18. oktober ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Kaj slišiš na kmetiji Sreda, 19. oktober ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Kresniček Nino MORDA STE ISKALI PRAV TO MENJAVA BATERIJ NA ROČNIH URAH Menjamo baterije in pasove na ročnih urah. Hitro in kvalitetno. Velika ponudba vseh vrst ur. Tel. 03/839-50-03, gsm 041/679-293. FOTO SENI - TUŠ Center Mozirje, Lamcom d.o.o. Mozirje, Nove Trate 4. TRGOVINA ZAGOŽEN Nepremočljivi(!) delovni ali pohodni čevlji 58 evrov; 50% popust na določene artikle lanske jesenske obutve; kvalitetni parni likalniki, šivalni stroji in servis; brušenje škarij ... Lidija Slemenšek s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ŽIVALI - PRODAM Prodam žrebičko za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041/824-668. Žrebičko poni, staro 10 mesecev, prodam; gsm 031/695-208. Prodam bika mesne pasme, limuzin, starega 10 dni; gsm 041/716-210. Prodam bikca sivca za nadaljnjo rejo, teža 150 kg; gsm 041/940-234. Prodam 2 bikca simentalca; gsm 040/520-559. Prodam brejo telico, sive pasme, pašno; gsm 041/793-519. Prodam teličko belgijsko plavo, težko 140 kg; gsm 031/855-186. Prodam domače prašiče za dopitanje ali zakol. Fišar, Tabor; gsm 041/619372. Prodam vietnamske prašičke; gsm 041/978-296. Ovna, js pasme in jagenjčke, prodam; tel. 03/838-13-10. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI - ODDAM Oddam prijazno psičko mešanko, staro 2 meseca; gsm 040/222-756 ali 040/709-308. DRUGO - PRODAM Prodam mešana drva; gsm 041/977615. Prodam suha, cepljena drva, bukev in gaber, metrska, klaftre; gsm 031/585-735. Prodam suha bukova drva za takojšnjo uporabo; gsm 040/866-011. Prodam deske za palete, debeline 20 mm (naštucane); gsm 041/942169. Prodam domače žganje; gsm 041/371976. Prodam repo za kisanje, fižol (siv-ček), rumeno korenje, vse bio; gsm 031/371-223. Prodam krompir za ozimnico in lanski jabolčnik; gsm 041/783-489. Prodam krompir - drobni, debeli ter race in racmana; gsm 041/328728. Prodam plastične cisterne na paleti, primerne za pašnike; gsm 031/422924. Prodam ženske karving smuči safine, 168 cm in palice v enaki barvi, 110 cm, odlično ohranjeno. Cena za vse 80 eur; gsm 041/785-337. Prodam ciprese smaragd za živo mejo, višine cca 100 cm; gsm 041/787916. Prodam prešo za sadje, 40 l; gsm 040/173-141. Prodam hlevski gnoj; gsm 041/547425. Prodam traktor zetor 20/11, oldtai-mer, letnik 1957, dobro ohranjen; gsm 040/543-561. VOZILA IN OPREMA- PRODAM Prodam jeklena platišča, original za VW polo 14 col. Razmik med vijaki 5 x 100 mm; gsm 041/324-409. NEPREMIČNINE Prodam travnik v Šmartnem ob Dreti, površina 2.000 m2, gsm 041/696330. Na Ljubnem prodam hišo in traktor zetor 47/12, letnik 1976; gsm 051/731-265. Oddam opremljene sobe; gsm 041/280-005. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. Mlada družina najame 2,5 ali večsobno stanovanje v Mozirju z okolico ali v Šmartnem ob Paki; gsm 041/404583 ali 031/346-177. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 26 Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 Oglasi *m i s^- ^ Hi, Ljubitelje kulinarike prijazno vabimo na kulinarični večer "Jesen11", v petek, 21,10.2011, ob 19.00. Za rezervacije nas pokličite čim prei! Tet.■f03'l 8961400 vsak delovni dan, med 12. in 22. uro! Konjiška penina OCVIRKOVA PAŠTETA V DRUŽBI PREPELICJE JAJČKE Sauvignon Dfc I* JUHA IZ HOKAIPO BUČE NA ORANŽNO POLNJENI CVETOVI S KOSTANJEM in SLANINO Chardonnay SMUČ S SKOFJJICO MUŠKATNt BUČE NA LISICKINEM BISKVITU Rose KOSTANJEV PIKNIK S SLADKIM MOSTOM **** JAGNJEČJE ZAREBRNICE Z RDEČIM ZELJEM IN MEDENO TZABELO Modri pinot JABOLČNA VRTNICA S KARAMELO Renski rizling pozna trgatev Cena večerje s pijačo: 39 € na osebo Drago bralke in bralri, pred vami je nagr.idrca igra, v kateri mejrate poiskati 6 podrobnr>\1i, V katerih s* ob j a ulj pni fotografiji mtd seboj rjjrtikujtta Kc |M- iiajtffHi, jili Ud dtltii ^^ I r.V.lifi : otljifoiite ■: I Igral (■ ^^ ^režite, ¡o prilepite na J 1 ^ dopivnmo in ram ju n 1iV0|ijth pinlsiki poiijiie na na* naslon _ i jiiinisii novice, Sanjska ¡p ifhls 4. 5331 Najarje, r,>wlfiO rciili prejSnju doknio, |Lj bil irtb lUkJanjen Klari Kuruiijak, Po I j a ne 3 2. Rcl ita ob 5a vJ nju Nagrajenka naj ie o^Jav v našetri taj Sltvu, kier bo prejeta bon trjnvrnfZoomaSti v urednosri 10 i. Pokrovitelj akcije je TRGOVINA Z OBLAČIU I j ' grap m NAGRADNA v upravnarn e?n[ru v Mozirju Savinjske novice št. 41, 14. oktober 2011 27