Številka 8 Trst v torek 9. januvarija 1906. Tečaj XXXI Tud ob aedeliaP m ob i. on. ob poaedatjkie on mn rjntrmj. PNuirM ; te vllke m prodajajo po 9 'mv! itouti * mnogih uMtnmb v Tnta ia oiobo. Ljubljana, Gona, Cel ji, Armajo. Maribora. Oeln »ca. Idriji. BL Patra. Q Nabretnu. Hinsmaiiam itd. o«lMt Ia aaretto sprejela narava Usta .Edinost* Otorfi« Ofliatt1 «. U. — tradae ara m ad S. pep. 7. zvefer. — One orivoa 16 an Trmo te al; poaiaaics. on artaicr. java« aanvaie ta doaiaft oglasi po TKLZPOP ItPT. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t ss na lato 84 K. pol leta 12 K. 3 mesece € K. — Na* aarodba ene do poslane naročnine se oprava M ezira Tri dopisi aaj ae poftiljajo aa uredništvo liata.fi Nefranke van a plsmm ep aa sprejema)* ta rekepirt sa aa vrate]e. ■aioćaino, Ofiaae ia reklamacije je poSiljati aa opravo lir a UREDNIŠTVO: mL €»er*l* Galatti 18. CNare4nl ia®-« Ij ia adgavorni uradnik 9TSFAN OOĐINA. L»un k tata „Edinost**. — Natisnila tiskarna kopsoroj« lista ^Sdinos(T v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti tL si. Peitne-kraallBlšal račua it. 841.662. s shoda naM-raHM t Trsti L V daeh od h —8. septembra ss j« vršil v Trstu zaamesit koagre* * "prvi shod narodno-rad tkal nega dijaeive. Znamenit ehod je bil tj : ker ja bil to sploh prvi shod ta stroja, radi dejstva, da u struja tvori veliko »ečiao eloveaakega d jaštva m pa radi vele-doatojaatt venega nastop* naš h dijakov, po katerem amo bili radoatao presenečeni. Prv.S so v Trstu v omenjenih daeh aa-sioptli nas. dijaki cficjslmo pred sirio jav-mceL Dijaki so pretreem^ aa tam »bodu anogi vprašanje, tičoča se etrogi dijeških interesov, moralnih in gmota h, a tudi mnoga vjrešaaja splošno-nsro i nega, kulturnega, so-eijalaege, pol't.čaega mtaress. Nikdo aa bo Da aas pri če n ji o s ot V eličaem poloiaju pa sa nahaja alovea-ska inteligenca sploh. Inteligencija isgublja a evojo narodnostjo tudi del evoje kulture, in ee vprašati, ali naj etavi višja narod- Dr. By af je teko-le napil ideeliamu na rodne-radi kalnega d .jaštva: ^ovewke interese, ali avoje goepo- Vamk narod mora poevečevati mladinij ? Naie političme stranke največjo posoraoet. Lih ko rečemo, da imamo Slovenci eedej mladino, ki se navada svoje dolžmcati. Poka sala je to oeobito prva seja Vašega sborovsajs. Konkluaije tegn zborovaaja so take, dn bi ae i njimi moral baviti reeao vsak politik. Tako bi ss v blažil atranksr ki boj, ako bi ee nvaftevalo načelo, dn treba spoštovati vemko reeaično versko prepričanja, nko ee isto ne vsiljuje na polja, ki spadajo v delokrog veda. Tudi predavanju o naroda nieo še na jasnem o rnamerju med nnrodnimi im goepodarskimi vprašanji ia ae v dosego hipnih političnih ali gospodarskih vspahov celo vsšejo e tujsrodci. Mej poeameaniki imamo pa eelo takih, katerim je vee eno, nli so 8lo venci ali Neaeei. Tako mišljenje mej inteligenco bi nam kilo v pogubo. V malem ia malo ras vi tem narodu more le poirtvovalna ljubeaen do naroda in navdušenoet pripraviti odličnejše duhove do tega, dn poevetijo avoje . moči laetnemu presi ranemu narodu in dn ne m uu . . . ... \T ■ ! iščejo alave in bogatstva pri arečnejših. na- internacionalizmu in kozmopolitizmu b> morali r J srelo i j _ u •______^__Ji____________rodih, kakor je to atorilo ie mnogo naših učenjakov. Očit« ae nam, da amo narodni šovinieti, trdil, da je bilo vee eamo zlato araje in | pritrdlti v„k int#iiK#ot#. Slovenec, dccela. kar je prihajalo dn izraza na raa- pravab tega koprene. Tega tudi noban ras L . 7 ~ 77 . . 1 V takem položaju je k o k e- . « . . ! ia ae nam priporoča mternac jonaliaem kakor tjraa:. _ X Inv.k nn*akoval nL Saiia raznrav- !.. r . . —............,t I r « 1 j e I 1 1 te r n I Clj Oil li I m OB .ode. človek pnčakov.l ni. Saj je razprav- boleani«. Ti ljudje, ki msa. . 0 0 g . . } a . d . . 0 k r . e , ... , . liale mlad.aa, ki ss fts ls pr previja aa svojo \_.... . ' ', eocijalne demokracije sa naa ... . . to priporočalo, pozabil si o, da sa človeštvo — dosoritev. Vender pm je naše dijnštvo po- i , , J ! V . , ■•▼arnoati. Kazalo na Um shodu mnogo areloati i. Z ** " "T ^ j Niknkor ^ . fm ne iarekam proti te rije, kakoršea j. ae.avaden med dii^tvom. ^ ^ ^ * ^ . -t« temv^ bi bilo ravno V t-m pogledu morda nobena druga narod- Nerodni bojieoneiaogibn.. politikom priporočati študij aocijologije. no« ne prekaša naspga d.a.^.jeg. dijak,; j K jar je konfl kt m^i interni, tnm mora priti S tem namreč, da ss narodno delo Opravičenim radoščenjem j. metel vaklik-|do ^ Na vt8ea "ir "ed "r°dl -1«1*., - Jmlja ve^lje do dela. niti predsednik kongreea. iur. Gregor j* uU>™m> * utoVMmi P°litikl iko' i Do tega ne eme priti. Naš narod je Žerjav v svojem posdravneu. govoru: dili' bolj »egoietičei a reelm politiki. al,d in čil. Boj pn je težaven in aahteva Narodni boji s j tudi eoci jalni boji: aaj žrtev; no, teh se ne smemo bati. Zlaati ska- > Vaaa mnogoštevilna udeležba dokazuje, da je slovenki dijak p3Žrt*ovalen sa svoje ideje« ia sem"cave«tno je poaival cbrano dijnštvo: »Da stoji alovensko dijsštvo umsko in a r a v bo aad dijakom drugih nnrodov, to aaj dokažejo aaae rasprave !< Im dokaanli eo! Kaaprave ao v obili men opravičile pričakovanje predaednikovo. Akedeaično društvo > Proaveta« je ia- od Vaa pričakuje narod re etajesik in nnro^noat a o o i j a- dami fina mladina mora prednjeČiti v tem len pojav. Narodni tudi gospodarski boj, niso vselej i s terase i jon vadno naeij o a a i a u skuša podjarmiti druaega in to radi goepo-darekib iatereeov. mm tržiščih evropskega kontinenta. Zato je začela misliti nato, dn bi dala duška prego-etemu naaaljenju svojemu in da bi odprla poti avojim industrijalnim isdelkom v najdalje kraje. Vse atremljenje nemške vlade sadbja lete gre aa tem, da bi poatala kolonijalna vlnet, to je, da bi si pridobila poieati v rasnih delih sveta. To je tisti namen, radi katerega Nemčija žrtvuje neštetih milijonov, dn naoii svojo vojno i a trgovinsko mornarico. V ta namen bije tudi sedaj krvave boje v južni Afrki a raanimi urejenimi plemeni. Radi tega stremljenja Nemčije eo ss tudi tako pooatrile razmere med Nemčijo '.in Anglijo, kntern poslednja smatra kolonijalno politiko kakor nekak poseben svoj privilegij. Radi kolonijalnih stremljenj Nemčije eo razmere med njo in Anglijo že teko napete, da aa je svet že aekako spoprijaanil s mis'ijo, dn je .velik spopad med tema dvema državama neizogiben. Toda ne anmo Angliji, ampak Nemčija je a svojimi kolonijalnimi atremljenji postala konkurentinja na evetovnem tržišču vsem onim državam, ki imajo svojo kolonijalno politiko in ki akušajo pridobivati si posesti v raznih tujih delih fsveta, oziroma tavaro-vati si upliv v rasnih krajih in. pri njih vladarjih. Tako je nastopila NemSija v Maroku kakor konkurentinja Franciji, in potovanje cesarja Viljema v severno Afriko minole spomladi je imelo ravno ta namen, da v Maroku in pri marotaaakem eultann iepod-koplje Francoski upliv, oziroma da paralieuje —v- nriaadevanja, ter da ttavi sultana Dne 16. t. m. as amide torsj v Algeei- Tako je bil na Kranjeksm v prejsajih rasu na Španekem tekozvsoa maroška kon- dalo v lični knj ž ei obširno poročilo o shodu boj kssetakega slovenskega prebivalstva terenca. Knkcr anano, je nemški ceaer narodno radikalnega dijaštva. Knjižico, ki je P"*' nemškutnrnkim mcačmmona gospodarski Viljem mi mola sponUmdi vpriaoril potovanje avedok o lepem razvoju ncšrga dijaštva in b°j ▼ obliki narodaega boja. Antngomiaam ie ▼ Severno Afriko im ielaati v Maroko. Ms-i a šega kulturaega življemja eploh, pri poro $amo rojakom v pridao maročevaaje. \) r.bstoji, mkoravmo eo aa mila. Provsročem pa je v ici poelove- roko j« mnkamadassks država nn a več radi cbali Afrike, teko dm je obkrožema od Ker pe je mmogoketeri pojsv mm shodu raaličmih intereeov, nego redi različnega sve- narodno radikalnera dijaštva vreden veeobče pzornoati eloveneke javnosti, smo aa odločili, da pri poaao ramo ae kateri m točkam is pore tovnaga nnsirnnja. Tudi v Trstu je narodni b >j več nli atlantskega Oceana ia aredajezem*kega morja. Kakov naaaem je imelo potovanje cesarja Viljeme v Maroko ? Stvar je take-le : Fraa- maaj le boj zatiranih alojev (kmetekih in de- oija ei že dolgo krčevito prizadeve, da bi či a do čim veče publicitete. V tn namen lavakih alovemekih mae) proti laškim mešSan hočemo v odlomkih poameti i«c kajiž ce pojave, o katerih scdiaeo, ds so splošnega narodnega ntereee. To velja poeebno glede manifsstacij aa velikem javnem shodu cm slovensko vseučilišče in ob šolskem vprašamju tržaškem. Xo, rasprava im reaolucije tega javaega eheda emo že priobčili v tem liatu. PODLISTEK. Prokletstvo. .|>. januvarja ■-i* vrši volitev zii odmerjen je osebni davka za I. razred ženitvenega okraja čt. 2. : tržaška okolica. Politično i rušivo »Ediuost« priporoma okolican-^kini volilnim upravičencem v rerenem razredu, naj oddajo svoje <£la.sove za go.-jx»da Josipa Urbanćić-a posestnika v Bazovici, kakor člena, in za Valentina Cibic-a. posestnika na Prošeku, kakor nametnika. I Voli se >amo z uradnimi glasov-nicami. ki morajo l »i t i j>odpisane ali od volilcji. ali od njegovega zastopnika, do- i lo<"ietieoja za to. Glasovnice. morajo volilci izroditi volilnemu komisarju osebno, ali pa jih j»oslati po posti z volilnim pooblastilom vred. naslovljene na volilnega komisarja v kraj. kjer se vrši volitev (v telovadnici mestne ljudske iole *Yia Nuova št. 2"><). Nef ran kovane ali nezadostno fran-kovane postne pošiljat ve glasovnic volilni komisar ne vsprejema ter se bodo v smislu o4 volilnega reda smatrale kakor nenložene. Kje Je strekopetiost? Neki evečenik t dcžeie nam piše : »91oveaa to ae je pa »»glasil jedea svečenikov ia mamil tako- le : »Vtis tožbe ss mi ne ade opravičene ia jaz aem odločno proti temu, da bi ee zadela borba proti društvu, ki je mnogo storilo za povzd go morale v našem mestu tolike demo- ralizacije. Gospodje, roko na srce in priznajmo, da skoro vse, kar se je med tržaškimi Slovenci zunaj cerkve storilo za povzdigo nravstvenega življenja, so storili — posvet-njaki U Gospodje so obmolknili, ee zamielili in — akcije proti političnemu društvu »Edinost« ai bilo ! To reminiecenco sem cživil, ker se mi zdi važna ozirom na gornjo trditev »Slo venca« na škcdo lista »Edinoat«. »Slovenec« je obdolžil tudi »Edinost«, da je iztrgala iz Škofovega zadnjega piema le one odstavke, ki eo jej ugajali, da je mogla na njih snovati evoja pretvezna obrekovanja na h kodo tržaškega vladike. Nu, pred seboj imam »Slovenca« od 28. decembra m. 1., ki piše o omenjenem škofovem piamu doslovno tnko-le : »Tržaški škof dr. Negi je izdal na vernike svoje ukofije božični list, v katerem pravi : »Vsi dobro veste, da med tem, ko so ee imele urediti nekatere nabožne vaje za šolsko mladino, in se je nekoliko učiteljBtva predranilo, sklicati ebode in se jih udeležiti, so se najevetejša opravila, kakor a v. maša, zaničevala ia ae je iirazila želja, naj bodo javne šole brez vsakega verskega značaja, to pomeni, naj ee u vedo popolnoma brezverske šole. Žalibog je k temu iz sovraštva do sv. vere pritrdilo tudi neknj zaslepljenih someščanov«. Tržaški škof najodločneje protestira proti temu in zahteva, da ee naj vzgaja' mladina v nravnoverekem duhu. »Suženjstvo vesti bi bilo. ko bi morali staiAi vernega otroka izro-čati učiteljem, ki bi imeli namen, odtujiti ga § v. veri«. Škof poživlja tržaško ljudstvo, naj ima šolsko vprašanje pred očmi tudi pri volitvah, slasti v mestni zastop, ter poživlja alednjič vse prebivalstvo : »Ne odlašajte, kolikor Vati je katoličanov, odločno zavrnite to žaljivo sramoto, ka-! tera se nam je prizadela. Združite ee z že obstoječimi katoliškimi ' ia domoljubnimi društvi v Zvezo za obrambo verskega in domoljubnega prepričanja. Združite se Vsi, posebno pa vi verni katoliško miiieČi delavci, da bodete, ko Vas bo klicala eveta ia vestna dolžnost, da ee udeležite aplošne volitve, glasovali v korist obče blaginje popolnoma proeti ia laatnega prepri • Sanja in ne pod pritiekom okrutnežev is strahu ali iz ozira do ljudi. Poiljita na kraj, kjer se i vi šs poevetovanja in aklepi za vaše dobre ali za vaše gorje, le proste i a verne može«. Pred seboj pa imam tudi škofovo pismo, primerjam in vidim, da »Slovenec« kar nič ne omenja par najmarkaatnejih paaaž v ,pismu*. Ia to prav tistih, ki s? politične barve in ki eo ob aedanjih političnih razmerah v Trstu in v Primorju morale ozlo volj Iti narodno čuteče Slovence. V škofovem piamu se nahajajo tudi ti le odetavki: »Kdor pa niasa avete vere, ta ne pozna sploh ntkake reane dolžao*t", ne ve aa ljubeče* do bližnjega in ne spoštuje nobene o b 1 a a t i. Potem isgine tudi ljubezen do domovine, do naše mile Avstrije] in elavne ceeareke rodovine in izgine tudi v mestu mir. Pomagajmo avojemu mestnemu na-a t o p u a ogorčenjem in možatim nastopom pri volitvah, da zadene pravo pot v prid: meate. Pomagajmo a javnim i a dejnnakim na-! glasanjem avojega verskega prepričanja tudi vladi, da dobi čvrsta tla v teh nemirnih časi h«. Pripominjam, dn je beseda »vladi« v sadnjem odstavku tudi v škofovem piemu maštao tiskaaa, is čessr sledi s neizprosno logiko, da je hotel oni, ki je sestavil pismo, šs posebao naglaaiti in podčrtati to priporočilo vladi aa korist. Kakor svečenik na eni, in knkor poznavalec rasmer ia miiljeaja izlasti tudi med tržaškimi Sloveaei obžalujem to iz srca. Kakor dober poanavaleč našega ljudstva sem uveijea namreč, de je e tem savsemsnjem sa vlado ikotovs nkeija — v kolikor pri h sj s jo tržeiki Sloveaei v poetov — izgubila vsaj osemdesst odstotkov aade do safeljeaege vape ha. Zakaj ja »Slovsaec« izpuetil gori eiti-raae, markantne ia gotovo aaatilne odstavke? Da jih je praarl ? To ae mi adi iafcljutao. Jas ai varoka > Slova Severna« postopaaju ae moram tolmačiti drugače, nego tako, da si onih odstavkov ai apel grajati is strahu pred tržaAkim škofom, opravičevati pa tudi ne iz strahu prsd narodno asvedno javnostjo slovensko v meetu tržaškem ! Zato si je izbral modre previdnosti najboljši del: molk o onih .točkah v pismu, ki so morda — glavne. Pa B)g ne daj, da bi ai kdo mislil Dri tem, da je to postopanje — strahopetno I! Še nekoliko na adreso »Našega lista«. Ozirom na nnpade »Našega lista« glede ricmanjskegn vprašanja naj napišemo tu šs nekoliko pripomb. Ves svet, ki čita naš list, oziroma, ki ga je čital v času boja Ricmanjcav, nam more in mora potrditi, da smo o najvažnejih fazah tega boja — ko so hodile v Ricmanje t ste glasovite komisije v spremstvu celih krdel orožaikov m b političnimi uradniki is Kopra na čelu, ko so zapirali in pečatili ricmanjsko cerkev, ko so hodile deputacije RTcmanjcev na pogajanja k škofa, ko je bilo jasno, da so vea pogajanja cstala brezvspešoa, ko so bile na dnevnem redu razne peraekucije R'cmaajcev in sodna proganjanja posamičnih veljakov ricmanjakih, vsprejemi deputaeij na tukajšnjem namestništvu itd. — ne le beležili dogodke, marveč smo jih tudi koireutirali najrezkeje. Ponavljamo, kar smo rekli že včeraj : da se je vsa s'ovenska j a vnesi hkratu in takrj začetkoma tako zavzela za pravo Ricmanjoev, knkor emo se mi, bi bilo ricmanjsko vprašanja bržkone že rešeno : ako ne a popolno zmago Ricmanjoev, gotovo pa častno in povoljno zanje. Ali, ker ža »Naš list« prijemlje ravno »tržaške kroge«, ga moramo vendar-le opo-zoiiti na neko okolnost, oziroma staviti mu vprašanje: veli, kje leže Ricmanje? Če ne ve, bodi mu povedano, da leže v po krajini istrski, da torej Ricmanje ne spadajo v delokrog političnega društva »Edinost !« Nočemo reči s tem, da »tržaški krrgic niso dolžni zanimati ae za to. kar se godi v bližnji Istri. Ali z vso odločnostjo se moramo upreti proti teinu, da ae ravno od »tržsških kropo v« zahteva ve« možno in nemožno in da se jih šiloma proglaša odgovorne za vsako nevšečnost, dogo-divš) se tudi v krajih, ki ne spadajo v njihovo področje t«r da se »tržaške kroge« hoče smešiti pred javnostjo in se jim hoče iemati veljavo v Časih najreBnejih dogodkov. Da, tudi mi amo dolžni zanimati se za take dogodke, kakoršnji so riemanjaki. Ali mi pravimo še več: za ricmanjsko vprašanje a o dolžni zanimati sevBi Slovenci, ne glede na pokrajine> v katerih bivajo, ker ricmaajsko vprašanje smatramo mi aa vsealovenako vprašanje! A čim je tako, potem smemo reči, da je brate na Kranjskem vezala veča dolžnost, nego »tržaške kroge«, ker ti poalednji nimajo na Dunnju n i-kakega parlamentarnega zastopstva, Kranjci je pa imajo....! A kdo se je od parlamentarcev brigal za ricmanjsko vprašanje ? ! 6. poal. Plantan je častna izjema, a poleg njega ostaja — velika.... praznina, a to praznino naj bi izpolnjevali — po mnenju naših ljubih prijateljev v Kamniku — edino-ls tržaški krogi in naj bi le noeili vse breme, ki ae mu drugi na daleč izogibajo !!! Ne, gospoda ! Zgrešili ate sa svojimi napadi — pravo adreeo. Pogreb pokojnega Frana Seme ae je vršil minolo nedeljo ob 3. uri popoludne iz ulice G. Boceacio. Pred mrtvaškim vosom je korakal prvi močan oddelek veteranakega društva (mlajšega). Za veteraai je korakal oddelek o. kr. fioaač. višjih atražnikov v paradni opravi. Za tem je korakala veteranska godba. Ob mrtvaškem vozu je stopalo šeet finančnih vitjih stražnikov, dragov pokojnike. Za krsto amo opanli več višjih fiasnčaih uradnikov ia maožiao prijateljev ia zasacev. Sprevod je zaključil oddelek finančnih straž* aikov ia višjih etražaikov. Ta pogreb je bil vreden možs poštenjake, kskorien je bil pok. Seme. Preprost je bil pok. Fraa, a sato priljubljen pri vseh, ki eo ga posaali. Naroden je bil toliko, da je doeledao podpiral le na-rodne trgovee ia obrtaike, radi česar ga stavljamo v izgled vsem oaim, ki ne ravnajo tako. Vjsčaaja pamjat! Imenovanje v poštni stroki. PoAtai kontrolor Ignacij H a r i i č v Opatiji je ime-aovaa poštnim upraviteljem ravno tukaj. — Poštni kontrolor Viktor K 1 i n a r je is Pule premeščen v Trat. Neodobren sklep mestne delegacije. C. kr. naasestništvo ai odobrilo sklepa mestne delegacije., e katerim je bil poveljaikom tržaških gasilcev imenovan inženir Huznbert Verroi iz Turina, češ, da ni isti avstrijski podanik, kakor to zahteva službena pragmatika. G. namestnik princ Hohenlohe se je v soboto podal na Dunaj v službenih stvareh ter je bil včeraj zaprisežen kakor tajni svetovalec. Na to ga je vsprejel v avdi-jenci. Sodišče deželne brambe je s 1. t. m. premeščeno iz TrBta v Ljubljano. Imenovanje v policijski stroki. Kon-ceptni praktikant na tukajšnjem policijskem ravnateljstvu Albin K o r s c h n e r je imenovan provizoričnim policijekim koncepistom. Nov častni kanonik. Cesar je imenoval bivšaga kanonika stolnega kapitelja trža skega in dtfioitivnega verouČitelja na koper-ski gmnaziji g. Ivana Buttignoni - j a, častnim kanonikom omenjenega kapitelja. ! Za odmero osebnega dohodninskega davka in osebnega davka od viših službenih prejemkov in prihodninskega davka Za leto 1906. C. fer. finančno ravnateljstvo nam javTa: Po § 202 zakona rd 25. oktobra 1896. 1 drž. zak. št. 220,. o neposrednih osebnih davkih, dolžan je vsak obFebnemu dohodninskemu davku podvrženi podat; vsako leto napoved o svojih davku podvrženih dohodkih v roku, ki ga določa finančna deželna oblast. Od te do žnoati so glasom § 204 omenjenega zakona praviloma oproščene le osebe, katerih davku zaveeani dohodki ne presegajo 2000 bron ; toda tu'li te le, dokler jih ne pozove davčna oblast ali predsednik piired-bene komisije. V svrho odmere osebnega dohodninskega davka in osebnega davka od viših službenih prejemkov za leto 1906 poživljajo se vse osebe, ki bo v neposrednje državnam mestu Trstu, v pokneženi grofiji goriško gradiščanski ter v mejni grofiji Istrski v smislu § 153 navedenega zakona podvržene osebnemu dohodninskemu davku ter obveaane podati napovedi, da te napovedi predlože pismeno do 31. ja-nuvarja 1906 po obrazcu, uvedenem z naredbo o. kr. finančnega ministerstva od 30. novembra 1905 drž. zak. št. 187, ali jih dado ustmeno na zapisnik na pristojni davčni oblasti I. instance, t. j. v Trstu na c. kr. davčni administraciji, na Goriškem in v Istri pa na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih (odnosno na davkarijah, ako ni tam okrajnega glavarstva). Tiskovine za napovedi se dobivajo brezplačno na imenovanih davčnih oblastih I. instance, kakor tudi na dotičnih davkarijah, oziroma županstvih. Osebnemu dohodninskemu davku je podvržena vsaka fiaična oseba, katere dohodki presegajo 1200 kron. RaaloSka na dela, so-i "to dohodki lemljišč, poslopij, samostojnih podjetij in opravil, glavnic, službenih in mezdnih prejemkov, ali kakrgi druzega vira. Ti dohodki obeti'ć lahko v denarju ali pa v blagu. Kedor dobiva 6400 ali več kron službenih prijemkov na leto, je zraven tega glasom § 233 glede teh prejemkov podvržen tudi osebnemu davku od viš h službenih prejemkov. Dohodkom davčnih obvezanoev-goBpo darjev prišteti je v smislu § 157 dohodke pripadnikov družne, ako se ti stekajo v skupno gospodarstvo, toda s pridržkom § 173 označenih odbitkov. One dohodninskemu davku podvržene osebe, ki so oproščsne napovedi, ker njihovi davku podvrženi dohodki ne presegajo 2000 kron, imajo v smislu § 204 v vsakem slučaju pravico predložiti napovedi. Davčni obveaanei, ki hočejo svoje napovedi ustmeno podati na davčni oblasti, naj to store kolikor prej možno. Dolžnost podati napoved in nasledki, ako kdo to opusti, so neodvisni cd vročitve posebnega, v § 204 omenjenega poziva. V svrho priredbe dohodninskega davka za 1906 1. treba napovedati v smislu § 156 stalne prejemke veake vrste na pr. plače, obresti ia atanarine, zagotovljene v določenih zneskih, najemščihe, dohodke od kuponov in slično, vse to ae svoto dejanski doseženo v 1905 1. Nasprotno se morajo nedoločeni ter neetalni dohodki izkazati v poprečnem znesku zadnjih treh let 1903, 1904 in 1905. Kedor ni imel dohodkov še eno leto oziroma tri leta, jih raora napovedati po povprečni dobi njih uživanja, odnosno aa zna* s ko m, ki ga upa dobiti v dobi jednega leta. lata načela veljajo za računanje troškov, ki se smejo odbiti. Določila, zs obdačenje novih dn vinih zai«zan<»sv in njih dol ž o ost, predložiti napoved, nahajajo se v 227 in 22S. (Z vrtet ek pride.) Velika ntzsroda na Železniški pragi pri Planini. V nedeljo sjatrsj je tovorni visk št. 117, prihajajo? ia Trsta, pri eignalni plošči cadsl ob tovorni vlak št. loo, ki js tudi prihajal is Trsta. Sedam vozov je popolnoma razbitih, 15 pa pcŠkodovanih. Vlak js vozil vee.nema otrobe, pšanfcD in rž, ki eo na dalsš po progi raz t rešen i. Takoj po prvi nesreči je ca pr vozil brzovlak št. iz Ljubljane ter je zadel ob vozove, ki so skočili raz prvi tir na drugsgs. Lokomotiva brz .vitka sa je vsied tega tako poškodovala, da n megla voz ti d»lje. Ob enem ee je zelo pcSsodoval tudi strojevodja. Na srečo se ni potnikom ničesar pripetilo. Prva prmoč je došla iz postaje Š:. Peter ca Kratu, odkoder je došla pomcina lokomotiva s potrebnim orodjem. Brzovlak v Trst je imel vsied tega J ure zamude. Škode je baje nad 200 000 kron. Društvene vesti in zabave. Gospodarsko podporno društvo v Treboah bo imelo dne 28. januvarja redni občai zbor v lastnej dvorani. Začetek ob 3. ur: popo uine. Dnevni red : 1. Potdrav predsednika. 2. Porjčilo ta nika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobrenje letnega rakuna. 6. Volitev načelništva in nadzorn štve. 7. Kazni nadeti in predlogi. Dramatično društvo v Trstu priredi v nedeljo, dne 14. januvarja 1906. leta v gie iiščni dvoraai »Narodnega doma« v Trstu i*ro v 5 dejanjih »Marijana«, slika iz ra-rodnega ž vljenja, francoski spisala Dennerv in Msllisn. Poslovenil Davorin Hostnik. — Reiser g. Jaka Š:oka. — Začetek ob 4. uri popolulne. Konec ob 7. uri. — Cene: Sedeži z v«ionnino vred v priti 8ju : ol I.—IV. vrsta K 1 "<0, od V.—IX. v rite K 160, od X.—XVI. vrate K 1 40 etojišča v pritličju K 1, za di ake in vojake do narednika v pritličje *>0 st., lože p> K 6, vstopam« v lože K 1, sedeti z vstopnico vred na guleriji K I nO, sto,i&$a aa galeriji HO et. — Sedeži in lože eo v predprodaji v veti »Narodnega doma« vsak dan cd 2.— 4. pop., na dan predatave od 9.—1. ure pop. bote u Trstu, donosi dne 6. siječnja t. g. bogati i zanimivi ssdržsj. »Tršcanaki Llovd«, preporuča ss sam po sebi. On donosi Članke u avim strukama narodnog gospodarstva. Stoga nijedan otmjeniji trgovac, industrijalac, obrtnik, posjednik, pomorac. ae bi amjeo biti bsz njega. I svratista, kavane, gostione, čitaonice, oke.ne, štedionice, banke, obrtne i vjeresijske zadruge, jednom rieči, evi bi morali držati »Tršćanski Llovd«, kojemu je za da ča, da ore i radi nn onom polju naše budućnosti, nsšeg dobrosta-nja, koje je jedino eredstvo našeg uskrsnuća A to je polje : narodno gospodarstvo. Predplata na »Tršćaneki Llovd« iznosi na godinu K 12, a na pol godine K 7 u cieloj monarkiji austro-ugarakoj. Izvan Austrougarske, gdje godj bilo, godišnja predplata iznosi 20 franaka u zlatu. Novci i pisma šalju se vlaatniku i glavnom uredniku »Tršćansko* Llovda«, g. F r. K u č i n i ć u, Trst, Vin Fsbio Severo, br. P. 104 T. 246 (vla-etita kuća). Podpisani odsek »Tržaškega Sokola« s. dovoljuje javiti bratom in častitim prijateljem društva, da se bodo pod vodstvom prof«»-eorja plesa, brata Ivtna Umaka, v 'etotnji pustni secoai vršila sledeče plesne zabave : 3. februvarja : redai 'plesni veaoek v društven.h prostorih. 25. februvarja : velika eokolska mask a-rada v veliki gledališčni dvoraai »Narcdnega doma«. 27. f«bru ?arija : mali maak rani plesni ven čez v društvenih prostorih. Na plesne veačks ja priti v sskolekf, ali črni r-bleki. Xa prvih plean b veaČk b ja sledečs v 9to pm o a : Členi >0 er. Nečleni K 1.20. Goepice 50 stotin z. Za maekarado in za mali maskirani ple»ai veaček sa vstopnina naznani pravočasno. Nazdar ! Zabavni odaek. Književnost in umetnost Anton Aškerc. Danas je petdeeet let, odzar se je asrodil slovenskemu narodu njegov imeaitai pesnik-spik in drzni njegov dn-ševoi bojevai* svobode ia rean>»: Anton Aškere. B?gati plodovi paeaiškega delovanje, vel ko elave, dosti klevet, srmsda čeetilcev, vojaaa eovražaikov — na to glede dan Ašzere ob petćeaetletaiei avojege rojatve. Ali e pr nosom lahko gleda aa vsa to, kakor eia^a nanj s ponosom slovenska domovina. Zaksj eno stoji dsnes trdno: visoki pomen peanika Aškerčev slovenaki literaturi! Ia kadar isseauje danea sloveneka demoviaa imena svojih nnjboljših ainov, iz veka med prvimi ime Antona Aekerea. Ko torej peeniku k 50. rojstnemu dnevu iz aren čast tamo, mu žalimo, ds bi učakal najvišje etar. »ti v zdravju, aeoslabljeai Čilcsti daua in aezmssjsaaem veselju do pesaiškege dela — v čast ia proaiavo Slovencev ! Broj laO. »Tršćanskog Llevdn«, lieta za narodno grspcdar3tvo izlazeoeg svake eu- vesti. -r Soproga dra. Hartela. DUNAJ 8. Soproga bivšega neučacgi min stra Hartela je danea po daljši bolezni umrla. Nardelll Imenovan dalmatinskim namestnikom. DUNAJ 8. Jutrajšnja »Wien€r Z.i-tung« priobči imenovanje namesin.škega podpredsednika, dvornega svetovalca Nikolaja Nsrriel i-jt», dosedanjega voditelja dalmatinskega namestništva, namesto:kom Dalmacije. Govor ?rofa Apponyi-ja. BUDIMPEŠTA 8. (Ogr. kor. birc) Grof Appcuvi je imel včeraj v Nagy-Banya govor, v katerem je rekel, da ako c:ssr dvomi, da sedanja zbornica zatajuje narodno voljo, naj ae obrne na volilce. To ae pa ne zgodi, ker je odgovor že v naprej znan.^Ako ee pa pravi : da ee nima aaupan;a v odkritosrčnost msnife»t3cije norodn« volje, ker je neš volilni zskon slab, in ima lemalo državljanov volilno pravico, moram na to odgovo* nt nastopno : .'10 let je bil za gespode dober zakon, ki jim je dsjsl večino ; danes menijo, dn je vol.lni zakon alab, ker nieo goto\i, dn dobe večino na podlagi t »ga zakona. Izjavljam pa, da ja to moja osebno maenje. Ako se na zaupa vo ilai pravici, sam pripravljen glasovati zu volilno refoimo nn šiiji podlagi in za razpust zbornice, vendar pod jedinim prgojem, ds dobimo s eno beaedo od kralja jamstvo, da se bo amatral izid te volitvs kakor definiiiren. Nikakor pa ne dopuščamo, da bi se s volilci toliko časa eksperimentiralo, dokler ne dobi vlada zase priiuerae večine. Grof Appouvi je izjavil dalje, da je boj združsn z žrtvami, toda bree trpljenja sa ne da ničesar doieči. Ako dišite o mirovnih stvareh, ne verujte jim prevefi. Sicsr nočemo več niti m i aute izpostaviti naroda grenko«t m boja, kskor je potrebno, toda mi ne smemo vsprejsti nagodba, ki bi cmsjels temelje naše uetave. Ako hoče aaro 1 na vsak način tak mir, potem naj ai poišče druga ljudi, mi na moremo vsprejeti takega miru. Moravski deželni zbor. BRNO 8. Dtželai zbor se je danes aopet sestal. Prihodnja seja jutri. Cesar Viljem BEROLIN 8. Cesar Viljem mora radi malega ~ prehlajenja ostati v sebi, vzlic temu mu ministri redno poročajo. + Državni podtajnik Sekraut. STRASSBURG 8. Državni podtajnik za Alzaeijo ia Lotaringijo dr. pL Sebraut je umrl sedet od kepi. r Državni poslance Zeketmayer. LIK C 8. Državni pcelanec Zchetmaver je predvčerajšnjem po dolgi boleaai umrl. Novo Japonsko ministarstvo. TOKIO 8. Cesar jo odobril novo ministarstvo, ki je aa stavljamo nastopno: Ministarski predsednik — aasrkis Sajoni ; v nanje atvnri — K a to : mornari ea — podadmiral Saito; vojaa — gaaerel Terauhi; finance — Sakatri ; pouk — doeadaaji odpoalenec nn Duneju — Makiao. Politika vlade oetano baje nea premen je na. Napad nn velikega župana Kovnean. DE BRECI N 8. Vrtnar Docknn, ki aa je vdal« ž 1 nape da na Kovbobc ter ga udaril po glavi, je bil danes aretovan. DEBRECIN 8. Viši meetni glnvnr Toth je anališal danes and 60 prič. Zvečer je bil aretovan ključavničarski vajenec Sa-tranv, ki je tudi vdaril velikega župenn Kovacsa. Na podlagi izjav Satranv-ja je bil poaneje aretovan tudi kipar Spira. ?olItye v franeoski senat. PARIZ 8. Na včerajšnjih volitvah v fraacoaki senat, ki so sedaj popolnomn znane, je bilo izvoljenih: 27 republikancev levica, 26 radikalcev, 14 sccijalnib demokratov, 2 socijalista, 6 nacijonalistov, 16 reakeijonarjev in 11 progreaietev. Skupno sta bila za epo-polniti 102 mandata. Zastopnik Združenih držav nn maro-Čanskl konferenci. RIM 8. Zastopnik ameriških Združenih I držav na marečanaki konferenci, poslanik Withe, ae poda v petek v spremstvu atašeja Iseli na na nemškem parniku »Princesinja Irena« iz Neapolja v Algeciras. Angležki parlament razpuščen. LONDON 8. Kralj je danea popoludne v seji kronskega sveta podpisal proklamacijo, s katero je parlament razpuščen. Istočasno re izdajo ra volilne predstojnike ukazi za nove pailamentae volitve. Avstrijska renta v zlatu „ „v kronah Avstr. investicijska renta Ogrska renta v zlatu 4°/n kronali 4°/ft r. » ° /s Akcije nacijonalne banke * Kreditne akcije London, 10 I-str. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini 117.85 117.85 100.10 100.— 91.35 9J 55 114.70 114 55 95.75 95 8<» 87.10 87 10 1633.— 1631 — 675.25 675*10 240.12l/- 2401i) 117.57 Vi 117-60 23.53 19.15 95.65 11.32 23 57 19.37 95.10 11..33 Dogodki nm Ruskem. PETROGRAD 8. Kakor poroča »No voje Vremja« iz M.tave, je mn go voditeljev Letov našlo v co;u s četami smrt. — Vbtsški odbori ao odpravili vse privilegije, pustili 8) začasno ie še lestninsko pravico, konfiskovali so { a posestva ter uvajajo pri-bodninski davek in civilno poroko. Odbori imajo lastno pošto in so z vso deželo v zvezi po telefonu. PETROGRAD 8. (Petr. brz. agent.) Brzojavka geaeralnega guvernerja Soluguba iz R ga na miaieterstvo pravi: Oddelek čer,! ki je bil odposlan v Vindav, je aretoval lokalni odbor, ki je sestajal :z dijakov. Od 16 kolovodij eo bili tiije ubiti in eden ra njen, ko ao boteli bežati. Uatnloa uredništva. Slavnemu županstvu v Sežani: Na Vtš cenj. djpia od 5. t. m. častimo ee Vem odgovoriti, da ne moremo pritrditi Vašemu mnenju, da taka stvar, kakor je javan eodna rasprava, ne epeda v reesn list. — Gotovo je tudi Vam cnauo, dn objavljajo tudi drugi, jako reeai listi, dan za dne vom zelo obširaa poročila o važaih ia tudi nevnžnih sodnih razpravah, in da imajo veči dnevniki cel<5 stalne poročevalca v to avrho. Ni torej n č nenavadnega, ako je rudi »Edinost« objavila poročilo o javni kasenski raspravi, ki ja, eodeS po Vašem cenj. dopisu, vzbudila prscej zanimanja v Sežani. Saj je gotovo značilno, da ae za tako privatao stvar zanimn skoraj vse občinsko ataiešinatvo. Sicer pa etvar tudi rea ni brez iateresa. Postopanje g. Tršo ta je bilo tako Čudno in protizakonito, da ja liat cb vsej nepristranosti moral objaviti dotično poročilo. Naš liat se je aasproti vsem homatijam, j ki so se v sedsjih let h godile v Sežani, vedel povsem aevtralno in je odklonil več dopisov, da na razburi itak ž» prevsč razburjat ih duhov. Da bi pa list molčal tudi o ne-zskonitem postopanja uradnikov, ki so poklicani, da čuvsjo nad zakon«, to se vsadar ne more zahtevati. j O g. Treo-tu emo ae tudi drugje iufji-mirali in as prepričsli, da se mu z nsš m poročile m ni zgodila nikaka krivica. G. Treo j ima morda zasluge z i eno ali drugo atranko; ao, liet se ne amo postavljati nn tako straa-karsko stališoe. Kacega miš jen a je g. Treo, je dokazala ravno one kazen ika pravda, v kateri ee je on v slov. okraju in naeproti elov. obtožencem poaluževal uatmeao in pismeno izključno le nemtčine. Iz teh razlogov ae moremo ustreči Vrši želji. ■ Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklepi — Francozka renta 9^.65, italijanska renta 11:4.40 španski erterieur 9120, akcije otomenske banke 603.-. Menlics ca London 251.—. Pariš. /aWep.} ie««*'. —.— Lombcrd 127.— an'fio**"*«« tnrlk« r**ta 91-3S avstrijska alatu remr 99 30, ntpac« 4*/, z m rent* 99 40, LAndarb&n —.— tnifike aralhe 140.50 panika banka 14 02, italtjana*) onalns akcije —.— akare Tinto 16 75 .Mlačna. L o n d on. ton?oi>f1 »u Lombardi 5.—, w>w» 29.I3/I6, Spaca' «ni» 91—, »« -lijanaka rento I04\'t vciDi jtRlron. 4a/4 nrenjioe a. Donajo —.- - Mirna. Trinfa. *>• roit m 8. januvarja. P'«»u«'a ea aoril K 17 20 d -K 17.22, rž za april K 14.14 do 14.16, oves za april od K 14.46 do 14 48 kow maj K 13.60 io K 13.&1*. PfiCbMs« nonudbe zadostne, povpraSevanie bolje, tendenca mrtvu. — Prodaja 2^000 meterakih stotoT za 5 do '0 stotink nižje. Druga žita nespremsnjeno. Vreme : blfcgo Havre. (Sklep ) Kava Saatos good average za tekoči mesec 46—za marec iG1^. ^®w-York, u>t%o ^^ Stalno, nespremenjeno do 10 3t. nižje. Prodaja 2000 vreč. Ram bar f. (^kle ^n.) ""'vs Hmh «• good im marec 37ljY, ca maj 37.3J4 sa Baptemb r 38 * -a dec. 39—. Stalno. cb. dithu . 38 - 39. navadna reein* 40-42 aavatf c . 42—45. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za januvar 16 70, za febr lti.85, za m%re<- 17.—, za april l7.lv, za raa 17.25, za jun. 17.35. Mirno. Vrfcme: megla. i.nidui. «il»«rtstr n upe »nrav 85/ia !§fe. — Trdno. Sladkor tuzem ki Centrifugal 5 oromn. 9ed K 70.— do 72.—, za nov.-avgust K 65-&J do 66*50 Concaase in Melisitl promptno K 72.50, za nov. avgust K 67.50 do 68—. Pari*. Kž »» tsfcoči rao*« —— ri ti febr u var 16.25, za marec.-april 16 25 marec-junij 16.50 (jiirno). -- ^ •»*• ••• tekoči m sec 23.40, za febravar 23 60 «a marec ap.il 23.90, za marec-junij 24.10 (mirao Moza a« v-ico- i mesec 30 6 J, *a febrnvar 30.S5, marec-april 31.15 za marec-junij 31.40 i mirno.. — Kepično olje t* tekači me> ec 57.^—, sa febr u var 5/.25 sa marec-april 57 50 za maj-avgust 5b.75 stalno) — Špirit z»« tezoci meneč 38.—, za febr. 38.25, za marec-april 38.50 za maj-avgust >8.50 (stalno). — Sladaor bukk 88* ueo UOV 20.--20. v» sta lno\ bol za tekoči meoer 24 za febr. 24.3/„ za marec-juniji 25. l/8, za maj-avgust 25.3,, (trdno) rsliaii^. 56.50—57.—. Vreme: lepo. ZAHVALA. t' Podpisana se najtopleje zahvaljuje vsem onim blag-im dušam, ki so tešili mojega nepozapnega za Časa njegove kratke in krute bolezni, kakor tudi vsem, ki so spremili zemske ostanke blagega pokojnika k večnemu počitku. Prisrčna hvala vsem, ki so podarili krasne vence, a posebno zahvalo izrekamo slav. c. kr. finančnim oblastim in veteranom, ki so na tako časten način izkazali posebno čast mojemu Franu. Trst, 8. januvarija 1906. Ana udova Seme. mm- Jiutmu ceiii Premlado ii Iruto, -m Tovarpa pohištva RAFAEL ITALIfl = Velikansko skladiftče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po melo nimkih cenah. rmK Jnifirja # H** K ■ da —.—. London kratak tacama K 240 35 -240 40 Praaalja K 96.70---95.85 Italija E tt 6 j—96.75— Kaattjaaskl bankovd K —.— . * 117.60-117-80 asaeikf ban'--- K 99.85 10015 o«riiir K 95.»^ 95 90, ilai. ». 676— — 678.— K 671.—" 673.— »omb K 121.— 123—, I.lovdove akcije K 768— 772.— Srećke: Tisa K* 331.75—335.75, Kredit K 496.—-do 483 —. Bodenkredit 1880 K MT2-— 310.—. Bo-denkredit 1S89 K .302.— 310.—. Turške K 146.— do 14«.— Srbske —.— do — .— Dunajska borza ob 2. pop. v petek danes Državni doig v papirju l(to.85 100.75 „ ^ srebru 100.85 100.75 Tovarna pohištva Aleksander levi jVTinzi ul. Tesa št. 52. A (lastna hiSa) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene. ta se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi ~ pO posebnih "načrtih, -ccca llustrovan cenik brezplačno in franko. Sprejema vloge : na knjižice po 3s/*°/o bresti, na tekoči račun jk» 31jtobresti z odpovedjo H dnij, na žiro račun 3ll4c/9 brez odpoved) do K 40.000, za večje zneske pa se je treba glede odpovedi sj*>razumeti. Vae v toge ae petrdije v tozattevaili knjižicah. L: da/a. nakaznice * n csa glavna trži* a monarhije in ta inozemstva tn dovoljuje kredit proti dokumentom —rt- M^rcan „JADRANSKA BANKA" v TRSTU. ulica Nicol6 Macchiavelli 26. eskomptuje menjice, daje predujme na vrednostne papirje kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih. preskrbije ?sa borna uročila lajkitreje ia lajmtacjc pod kalantnimi pogoji. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, devize, inozemski zlati in srebrni denar ter bankovce, vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji, Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipotečnih zavodih pod — najugodnejšimi cenami. iTflllhil CA IA v sv Križu pri Xa- i IIAJUUII OG J V brežini pes Neufund- j %Š lander velik, črn, na medalji ima vtisnjeno HffOSlU kolfK JC Voloska, sliši na ime »Pero-. Najditelj j T naj se obrne na postni urad sv. Križ, kjer vdobi primarno -nagrado. Malo Imet. posestfB v Smariefl. biie v Ajdovščini, pripravne za gostilno, trgovino ali drugo obrt : velike kamnite vežne duri, lepo kamnito okno z železnim zapi ralom, proia pod ugodnimi pogoji Jk v Ajdov-čini. fttbtti pri ipravi Barvanica. pralnica in čistilnica na suha ===== na parno moć ===== Albin Boegan Trst - ul. Farneto št. n - Trst. Ne da bi se razdrla, se obleka barva, pere in aa «uho očisti z največjo točnostjo. — Barva, pere in lika se pregripjala. blago od pohištva, pokrivala itd. — Na par se moči suknjeno blago. PitiiM ta-postelja MM odlikovan v Florenciji 1905 se zlato kolajno in nagrado. je edini divan, ki služi ob jednem tudi za posteljo se zimnico in podz-glavjem in neobhodno potreben onim ružinam, ki imajo malo stanovanje. Plačevanje na obroke. ul. Sv. Ivana Stras&oldo v Strassoldo na Primorskem. spriruje, da je želodčne bolečine, vsled katerih je trpel dve leti. odstranila edino le uporaba (tudi odvajalno) želodčno Oittvro 6. PICCOLMA. dvoraefa za-lagatelja Njega Sveteati ia = lefcarja v 1 steklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila točno izvršujejo. — A. Hini naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račnn trgovino in avtorizovano krojačnico 411* Gitta di Trieate v mL Terreate St. 40 (nasproti gledišču Golioai). Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše — - _= novosti. ============ Nad 40-leten vapeh. Najstarejša medieinulna specijaliteta naše pokrajine. FA8TIOLIE PRENDINI (od ogolunjene sladke Skorje) Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnib razstavah. Počaščene sfe zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri: grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfc čist in svež glas. NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu-1 ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON trst, ulica cassa 01 msparhio » ftEBLIVAlJE PO lAIlODEKVEJSin UITETAl KATAL06I BREZPLAČNO. Podpirajte „Dijaško kuhinjo" v Trstu! Ustredni banka českych sporitelen v Pragi lllll sprejme za svojo novo ustanovljeno podružnico na Dunaju praktikanta z začetno plačo kron 720*— Od prosilca se zahteva dokaze, da je dovršil s povoljnim vspehom tozadevno potrebne šole, da je popolnoma zmožen v govoru in pisavi slovenskega, italijanskega in nemškega jezika in da ima eventuelno prakso o manipulaciji denarnih zavodov. Oferte se imajo pošiljati na ravnateljstvo glavnega zavoda v Pragi. I 1 Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov kron. r- Rezervni zaklad: nad 700.000 kron. v lastni hiši v Prešernovih ui, 3, poprej na Mestiiem trp zraren rotoTža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Dooarno vlogo so sprojomajo tudi po posti in potom cos- kr. poštno hranilnico. Posoja se na zemljišča po 4 *///„ na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5•/„ izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 . ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanastih ploščati za spomenik Najnižje konkurenčno cono. Nova prodajalnica klobukov David Osmo v ulici Barriera vecchia štv. 5. Velik izbor klobukov, lastne delavnice, raznovrstnih kap za moške in ženske. ===== Brez konkurenčne cene. C Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiridione štev. 6. Čudo v ceno! 500 komadov samo za gold. 1*85. Ena krasna zajamčeno dobro idoča precizijska ura na 36 rrni tek s pozlačeno verižico 1 krasna spila s ponar. biseri, kravato, 1 pozlačen prstan s ponar. kamnom za gospode ali dame, 1 krasna garnitur:; gumbov iz 3"/0 double zlata za manšete, ovratnik ir. prsa, 6 platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pisalna oprava, 1 krasno žepno ogledalo v škatljici glavnikom, 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 yez. be-ležnica, 12 razglednic slavnih umetnikov zadnjegn stoletja, 72 angl. pisalnih peres in 395 raznih reči ki so v hiši neobhodno potrebne. Vse skupaj z um ki je sama toliko vredna, stane le gold. 1*85 Pošilja na povzetje ali predplačilu. H. SPINGARN, Krakov št. 43. Kdor naroČi 2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepu nožič na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih se priloži vsakemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne. I Stavbinski materijal I Triaiki grafični navod n. <5. Salom TROT Coreo štev. 2 Telefon 742 Pečati od kavčuka, kovine ali elastike. Numeratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od cina, brona in pokosti. Fono-grafi. gramofoni, cilindri in plošče. Eliografičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govori slovensko -in hrvatsko. kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrdki = Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) zzrz prve == aodčekih in v boteljkah, kakor tudi iS tovarne Bratov Roinlngh&ua Steinfeld pri Gradcu. Zaloga Jtfattonijeve gicsshubler vedno sveže kisle vode po smernih oenab pn ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. < SLAVLJA" »pujMM zavarovanja ćio-ti-rljenja po aajraanovretoejfcifc pod tako ugodnim pogoji, ko aobesa druga lavarovaimca. Zlaati je agodM »varovanje aa doživetja aaajfcajoćt«! m vplačili. „Slavija" ymm zmmaiia luti ? Pran. — ležerni M 3l.lii38§« L izplačan Httoiine: 82.737.159 57 L dršmvm a rmmmkmmi almvamakm-narodno m pravo. ao v lastni bančni kiii v StipUtfcHl ulicah 12 Pm vmlikomU đrmfm vmmjmt ii zastap v LjaMiaal, čogar pi Zavaraj« poslopja in premičnine prati požarnim ikodam po aajnižjih cenah. Škoda eenjuje takoj tn aajakutoeje. Uživa aajboljii slovaa, koder posluje. Dovoljuj« ia čistega dobička izdatne »odpore v narodne ia občnokorutne