223
Narodno-gospodarske stvari.
Poglejmo si malo Avstrijsko-Ogerske ase-
kurance.
Dunajski list „Merkur" ima poseben oddelek, v katerem razpravlja „asekurance" (zavarovalnice). Naj iz njega nekoliko vrstic vzamemo v naš list; vsaj ne bode od škode na nobeno stran.
Zavarovanje — tako začenja „Merkur" svoj spis —-se v deželah Avstrijsko-Ogerskih še zmirom ni tako vkoreninilo in tako razširilo, kakor bi bilo prav. Dvoje je krivo tega: eno je to, da mnogo ljudi še zmirom nima pravega pojma o asekurancah, drugo pa je roparsko početje nekaterih asekuranc ali bank. Mnogo kazenskih tožeb v Avstriji in na Ogerskem je pa še bolj
omamilo zaupanje do teh zavodov, in to po pravici. Zato je res skrajni čas, da vlada Dunajska za Avstrijo to stori, kar je storila Feštanska vlada za Ogersko, da na novo postavo zaveže asekurance, katera bi zavarovance varovala zvijač in sleparij, ki so večkrat skrite v asekurančnih pogojih.
Asekurance na Angleškem, v Ameriki, na Nemškem in Francoskem , čeravno jih je po številu veliko več, kakor v Avstriji in na Ogerskem, so vse v dobrem stanu — zekaj? Zato, ker je ljudstvo po ostrih postavah varovano vsakoršnih goljufij.
Zalibog, da niti ministerstvo niti državni zbor pri nas nista še na tako potrebo mislila; zato čedalje bolj pojema zaupanje ljudstva do asekuranc, katere, če so dobre in poštene, so gotovo velika dobrota človeštvu. Ako bi tako ne bilo, pač bi na Angleškem in v Ameriki ne bil skor vsak človek zavarovan: ta, da se ogne škodi ognja , uni toče, tretji živine, četrti da sebi in svojim o bolezni in starosti odvrne skrb življenja itd.
V Avstriji in na Ogerskem je bilo lansko leto blizo 40 asekuranc, ki so že večidel razglasile svoje bilance. Izvzemši le nekatere izmed njih kažejo vse druge neugodne račune. Dobro bo tedaj in treba bi bilo, da zavarovalnice, ki so že za likvidacijo zrele, se brž ko brž spravijo na stran, da se črv nezaupanja dalje ne širi, vsaj je 9 tacih asekuranc, *) ki si vendar po razglašenih svojih poročilih, če tudi lepo nališpanih, ne bodo menda domišljevale , da dalje životariti morejo. Asekuranca ,,Viktoria", na priliko, z vštetimi 5000 ka-duknimi delnicami, kaže zgubo 1 milijona in 680.000 gold. od kapitala 2 milijonov. Take zgube kažejo tudi „Konkordija" v Reichenbergu in „vzajemna asekuranca Graška". O takem času, ko Dunajska „Lebensversi-cherungsanstalt", „Juventus" in „Minerva" likvidirajo, bo menda tudi lahko, riske druzih hirajočih bank pod kako drugo streho spraviti.
Po mnozih druzih razpravah kaže „Merkur" s številkami sila velike gospodarske stroške nekaterih asekuranc, in po teh razpravah pride do tega, da pravi: poprek požrć gospodarski stroški Avstrijskih asekuranc tretji del svojih premij (dohodkov). V gospodarske stroške (Verwaltungs-kosten) pa spadajo: provizije agentov, zdravniški honorari in pa stroški vodstva itd. —
Iz vsega, kar nam menda dobro podučeni „Merkur" razodeva, je tedaj očitno: 1) da je asekuranc z ozirom na mlačno udeleštvo ljudstva v Avstriji in na Ogerskem veliko preveč, 2) da poštenja pri agentih je veliko premalo, 3) da zato in zarad še druzih vzrokov so gospodarski stroški preveliki, 4) da stroge asekuracijske postave manjka. Zato je želeti, da se hirajoče asekurance po primernih pogojih vtopijo v zdrave, da druga ni na poti drugi, in z zmožnimi asekurancami se povzdigne zaupanje do njih.
*) Da nikogar ne žalimo , nočemo teh 9 asekuranc, ki jih „Merkur" kar naravnost po imenu navaja, prepisati v naš list, kajti nam gre le za stvar.    Sapienti pauca!