Papeška beseda v katoliškein pol. društvu konjiškem. Kvaterno nedeljo po večernicah se je zbralo lepo število drušLvenikov v praznično okinčani sobi »katol. polit. društva v Konjieah«. Prva in glavna točka temu zboru je bila prvomestnikova beseda o biserni sv. maši papeža Leona XIII. Pred oči se nam je stavil velik pomen papeštva v raznih stoletjih sv. katol. cerkve, posebno pa se je povdarjal svetovni pomen verske resnice, da so papež nezmotljivi učitelj in voditelj vesoline cerkve Kristusove na zemlji. Sedaj tako razupitega »parlamentarizma« na srečo sv. cerkev ne pozna. Društveniki so se povabili, da naj, kar jitn bo največ mogoče, slovesno obhajajo novega leta dan, praznik gapeževe biserne sv. maše. To so tudi vsi obijubili stonti, če bo mogoče, še bodo krese zažgali. Zato ni čuda, da se je potem z burnim odobravanjem in soglasno vsprejelo pismo udanosti, v katerem se prosijo naš mil. knezoškof, da blagovolijo sv. očetu priraernim potom naznaniti »prenežna čutila otroSke udanosti in neomahljive zvestobe« vseh udov — tega od dveh papežev opetovano blagoslovljenega društva — do rimske stolice. G. dr. Rudoll je potem utemeljeval predlog društvenega odbora, da današnji zbor »katol. polit. društva v Konjicah« pritrdi »Izjavi«, katero je našemu podobno društvo v Ljubljani sklenilo dne 10. decembra kot dolžno zahvalo desničarskim klubom državnega zbora za njihov »manifest«, ki se je prečital iz 50. številke »Slov. Gospodarja.« Predlog se je vsprejel z velikim navdušenjem ter se je soglasno izreklo zaupanje slovenskim poslancem. Ta sklep se je nemudoma po brzojavu naznanil držav- nemu poslancu vlč. g. kanoniku dr. Gregorecu, kot prvomeslniku »Slov. društva«. Največjega zaspanea so morale predramiti in zbuditi k narodnemu delu navdušene besede, katere je spregovoril društveni g. tajnik o naši bodoči organizaciji. Njegove besede so se naslanjale na djanske pojave zadnjih dnij. K tej točki sta se oglasila še dva druga govornika, ki sta podajala praktičnih nasvetov, kako se nam je »organizovati«, da kmalu pridemo na domačih tleh do pravic, ki nam gredo po božji in po cesarski postavi. Mirno, a prepričevalno je spregovoril poslednjič društveni g. blagajnik »besedo našim delavcem«, besedo, katero je povzel večinoma iz okrožnice Leona XIII., »papeža delavcev«. Da bi vendar ubogi delavci spoznali, dokler še ni prepozno, kje da so njihovi pravi prijatelji in odkritosrčni zagovorniki! Pri sovražnikih sv. cerkve si teh pač zaman iščejo! S trikratnim burnim živio-klicem na sv. očeta^ kakor na našega svetlega cesarja, se je zborovanje zaključilo v najlepšem redu. Konjičan.