Anton Bajec
JEZIK V ŽVPANČICEVI PREVODNI PROZI
Oton Župančič je v knjižni slovenščini prve polovice našega stoletja osrednja postava. Z njim in ob njem je rasel tudi jezikovni izraz. Vtisnil mu je ne-izbrisljiv pečat svoje osebnosti in svojih nazorov o jeziku, ki mu je bil nad vse drag. Ne le za njegov pesniški jezik, v katerem je često oral ledino, marveč še vse bolj za njegovo prevodno prozo velja, je močno vplivala na sodobnike. Sicer je poznal skromne napotke tedanjih pravopisov, jezikovnih brusov in antibarbarusov, vendar je prav do izida Breznik-Ramovševega pravopisa 1935 moral sam iskati praktično rešitev v številnih jezikovnih vprašanjih. Nič čudnega torej, če je še dosti omahoval, vendar je treba priznati, da ga je njegov izostreni čut za jezik dosti varno vodil po goščavi pravopisne zmede, negotovosti in osebno pobarvanih pogledov. Zato je navadno nakazal pravilno, jeziku najustreznejšo rešitev. Ni le samo spoštovanje, da je SP 1950 posvečen njegovemu spominu in da sta oba povojna pravopisa sprejela za enega od temeljnih kamnov jezik Zupančičeve proze; često sta ravno po zaslugi njegovega iskanja mogla izluščiti normo.
Za dobo do izida SP 1935 nam dovoljuje zanimiv pogled v Župančičevo jezikovno delavnico primerjava Oliverja Twista, kakor ga je prevedel 1911 za Schwentnerja, z jezikovno močno predelanim prevodom iz 1. 1936 pri Mohorjevi družbi (izdaja pri Mladinski knjigi 1950 je ponatis). Pri prvem se je mogel nasloniti (s potrebno previdnostjo) na Pleteršnika, na dokaj drobni Levčev pravopis in na besedišče moderne, pri drugem pa na Breznika (slovnica, SP 1920 in razprave), na obilno prevodno književnost med obema vojnama, predvsem pa že tudi na bogatejši Breznik-Ramovšev SP 1935 in na lastno poglobljeno znanje in izostreni jezikovni čut.
OLIVER TWIST
Primerjal bom prvo izdajo prevoda iz 1. 1911 s popravljeno izdajo 1936, navedel popravke in jih skušal razložiti. Povsod navajam stran prve izdaje.
Pravopis. Kljub Škrabčevemu nasprotovanju je zmagal samoglasni r in se uveljavil tudi v Levčevem pravopisu. Vendar je včasih treba šele izluščiti, da gre za ta glas. Zupančič sicer nikoli ne piše vert, smert, vendar še srečujemo v prevodu 1911 pisavo dobeišno 3, zajterk 38, kakoišen 51, zanikern 66, 120. Levčev slovarček je sicer precej skromen in marsičesa ni najti v njem, pa vseeno imata v njem kakoršen in takovšen 87 križec. Pač pa srečamo Levčevo pisavo zanikarnost 43.
Kedaj 110, 462 se po Levcu sme pisati v pesmih, Breznik SP 1920 ga priznava tudi za nedoločen zaimenski prislov. Čeprav je Breznik-Ramovšev pravopis 1935 uzakonil samo kdaj, je Zupančič prav do zadnjih del rad uporabljal kedaj, bodi, da ga je potreboval v verzu, bodi, da se mu je zdel blagoglasnejši; vsekakor je imel zanj oporo v govorjenem jeziku.
Glagole II. vrste s polglasnikom v osnovi piše Leveč pehniti, pahnem, SP 1920 dovoljuje tudi dvojnico, SP 1935 samo pahniti, isto oba naslednja pravopisa, le da dopuščata tudi izgovor s polglasnikom. V skladu s tem je Zupančič
5.
povsod popravil pisavo prve izdaje: ugenil 7, pomeknil 32, pehnil 34, izteknil 37, vsehnilo 44, razmeknilo 99, oddehnil 368 itn. ter pisal a.
Vsak predno 20, 37, 46, 56, 61, 98 idr. je spremenil v preden. Ta ubogi predno po zgodovinskem razvoju menda ni upravičen, zato ima pri Levcu in Brezniku križec, SP 1935 in 1950 ga sploh ne omenjata, SP 1962 pa mu priznava vsaj puščico (to je malo manj pravilno rabo); toda predno se požvižga na vse pravopise ter krepko živi naprej v govoru in pisavi in bo še živel.
Se nekaj posebnosti v rabi polglasnika, ki nas v prvi izdaji zbodejo v oči in jih je v naslednji popravil: miran 51, kolekovan 25, kamenu 61. Prvi je danes že precej nenavaden, je pa dediščina iz Gregorčičevih časov, posebno živa v poeziji; kolekovati je češka izposojenka, ki je pač potrebovala nekaj časa, da se je uvrstila v novo okolje in se podredila našim glasovnim zakonom, imamo pa že v Levčevem pravopisu samo kolkovati; zgodovinsko upravičena oblika kamena je v slovenščini podlegla vplivu številnih samostalnikov in pridevnikov s polglasnikom v zadnjem zlogu, zato dopuščata Leveč in Breznik dvojnico, vsi nadaljnji pravopisi pa so uzakonili kamna, kamnati. V knjižnih besedah, kakor npr. kamenina, pisava še danes močno omahuje.
Pri zopet 82, sedaj 82, 94, 128 se je Zupančič v drugi izdaji pogosto odločil za krajšo obliko spet, zdaj, vendar ne zmeraj, ker se je rad izognil kopičenju soglasnikov. Tega načela se je držal tudi sicer. Znano je, da je v odrskem govoru poskusil s kratkim nedoločnikom na -t (delat), pa se mu je pozneje odrekel, češ slovenščina ima že tako preveč težkih soglasniških sklopov in je škoda vsakega samoglasnika, ki ga izgubi. Zato se je pri sprožilo 4, preskušnja 48, sl^ira-nost 142 vrnil k pisavi iz-; v primerih, kjer v govorni enoti ni občutil pretežke konzonance, je vendar opustil začetni i: izpočetka 62, 378, izvedeti 106.
Odkar je Metelko po češčini vpeljal ločevanje med predponama v- in u-, imamo Slovenci z njima težave, ker se v govoru pred soglasnikom navadno ne ločita. Prešeren je pisal u, kadar je potreboval zlog, sicer pa v (ko se zate je unelo: da bi nam srca vnel za čast dežele; saj vem, da mora vsak umreti: junaško vmreti). Tudi Župančič je imel s tem svoje težave; v izdaji 1911 beremo: udanost 48, uljudno 8, 68, 84, zavžili 9, solze vlivale 23, prevdarjati 28, nevte-goma 52. Vse te oblike je v drugi izdaji popravil. Sicer je čudno, da jih je sploh tako zapisal, saj je današnja raba uzakonjena že v Levcu. Menda je takrat Levčev pravopis že precej zatonil v pozabo, ne najmanj po zaslugi njegovih elkarskih nasprotnikov. Levčevo pravilo se je glasilo: predpona u- pomeni 1. odmikanje ali umanjšanje (ubežati, usušiti se), 2. dovršitev dejanja (ubiti); predpona v- pomeni prestavljanje iz kraja v kraj, zlasti v njegov notranji del (vdeti nit v šivanko). To so sprejeli vsi naslednji pravopisi. A vendar so še zmeraj težave, zlasti pri novih sestavljenkah, kjer ni mogoče z gotovostjo reči, ali gre za dovršitev dejanja ali za gibanje v notranjost, npr. ukletiti, užlebiti. Seveda ni idealno, da zaradi različnega pomena pišemo drugače besede, ki se glase popolnoma enako (ubiti : vbiti v glavo; voda upade : sovražnik vpade v deželo; dež se ulije : vliti vodo v sod).
V drugi izdaji je Župančič obrusil začetni v; vzgled 28, vzbudil 216, vzpre-jel 362, ohranil pa je vzdramil 363. Predpona vz- se je v pogovornem jeziku obdržala le v redkih primerih, npr. vzdigniti (iz vzdvigniti), vzeti (pred vokalom). Ko so jo po stari cerkveni slovenščini znova vpeljali v knjižni jezik, je kmalu začela vidno pešati. Čedalje več piscev se je bližalo govorjenemu jeziku, in to so upoštevali tudi pravopisi. Od besed, kjer Leveč še terja pisavo vz-, je marsi-
6
katera danes že brez začetnega v : zdihovati, zrediti. Pač pa se predpona ni obrusila v novoknjižnih besedah (vzajemnost, vzduh, vzgoja), dokaj krepko se drži tudi v primerih, ko je v pomenskem nasprotju z drugo predpono (vzhod : shod). Očitno pa nam je čedalje manj v zavesti prvotni pomen pripone vz-, to je gibanje navzgor ali začetek dejanja. Sicer pa je Zupančič prašati 6, 38, 51, 71, 84 redno popravil v vprašati, na drugi strani pa vzdigniti 46 v dvigniti. Tega mu seveda ne smemo zameriti, saj imajo že naše prve znanstvene slovnice paradigmo dvigniti.
Na dobo prvega odpora proti kroatizmom spominjajo trenotek 7, 16, 33, 75, minoli 252 in togovanje 55; v drugi izdaji jih piše z u. Zanimivo je, da se Zupančič rad vračal k ,zgodovinsko upravičeni' pisavi Tako je pokonci 44, 275 itd., hkrati 135, pol dveh 183, 238 spremenil v pokoncu, hkratu, poli dveh. Tudi dol 34, 115 in gor 67, 113 je pozneje pisal s končnim i, ne glede na to, ali odgovarja na vprašanje kje? ali kam? Tega historizma se je dosledno držal kljub določilu Breznik-Ramovševega pravopisa.
Zupančič je imel pred očmi, da nekatere besede in oblike naših klasikov zastarevajo, in jih je nadomeščal s sodobnejšimi, bolj rabljenimi. Ženske dajal-nike in mestnike na -i v zaimenski sklanji je redno popravljal v -ej: nji 12, 50, 91, 417, vsi žlahti 39, po vsi hiši 312. Daljšal je tudi opisne deležnike, kakor pal 142, krala 135, 201, 425, vendar jih je tudi pridržal ukral 126. Sodobno pisavo je vpeljal pri besedah razven 87, pofie, 10, 35, taiste 39, preje 349; bode 50 (= bo), dobom 384, laglje 251, bilježnica 10, iilozoije 78; števniško zvezo troje otrok 30, 68, 73, 125, 135, ki se je Cankarju tako priljubila, je zmeraj popravil v trije otroci.
Po SP 1935 je popravil: brinjevec 9, 144, 204 v brinovec (prvi se še trdovratno drži in se bo še); ranjki 309 — rajnik; noben drugi 33, ves drugi je bil 54 — drug (ni števnik), z otroci 34, 142 ¦— z otroki; z ustmi 56 ¦— z usti; zaželjen 61, 290 — zaželen (vendar je analogija po želja še danes zelo privlačna); prizane-šen 303 ¦— prizanesen; zavedlo 331 ¦— zavedelo; živalice 194 — živalce (tudi danes pri ženskih samostalnikih na soglasnik močno vdira manjšalna pripona -ica: vasica, pečica, vrvica itd.); tolikih miljnikov 177 ¦— toliko miljnikov; osupniti koga 56 — presenetiti (prvi je samo neprehoden); se vam bo otepalo 134 — utepalo (pomenski razloček!).
Množinske oblike je zmeraj popravil v dvojinske, če je tako terjal pomen, npr. na str. 64, 144 in še dostikrat.
Primerniške prislove boi;se 42, lažje 398, živejše 405 je poenotil v bolje, laže, živeje, in to celo v dvomljivih primerih, kjer gre morebiti za pridevniški primernik srednjega spola (zdi se mu boljše 112, to bo ugodnejše 30). Vendar prve oblike kažejo tolikšno trdoživost (saj so domače, one pa po stari cerkveni slovanščini), da jih je SP 1962 spet dovolil. Značilno pa je, da je Zupančič raje 26 spremenil v rajši. Nepravilne primernike od deležnikov umazanejši 66, 439, ubrane j ši 275, zanemarjenejši 367 je opisal z bolj (res pa je, da se nekateri danes že čutijo za prave pridevnike).
V reklu svoj živ dan 112 se Zupančič do zadnjega ni uklonil, da bi bil zapisal svoj živi dan. Najbrž je imel celo prav, saj ni nujno, da bi stala za svojil-nim zaimkom zmeraj določna oblika.
Poslušavce 80 je spremenil v poslušalce; v zadnjem obdobju se je rad vračal k obrazilu -vec, kakor bomo videli pozneje, vendar so mu navadnejše oblike na -iec.
Tiča 205, rabljenega v prenesenem pomenu, kakor dovoljujejo vsi pravopisi, je kljub temu popravil v ptiča.
Pogovorne oblike je spreminjal v knjižne: da se le enkrat privadi 47 ¦— da se le privadi; z rožcami postlano 140 — z rožicami.
Drugi popravki. Vsak pisec ima besede, zveze in rekla, ki so se mu nekako priljubila in jim daje prednost. Tako ne morem reči, zakaj je Zupančiči vnesel naslednje popravke: skoraj 36 — skoro; zmerom 34 — zmeraj; ruval 470 — rval; zalizci 82 — zalisci; priprost 251, 464 — preprost; vtis 55 — vtisk; vedno hujše 31 — zmeraj; niti niti 43 — ne ne.
Pisava sestavljenih besed je že od nekdaj boleča točka našega pisanja, ker more SP dati samo splošne napotke, kaj naj se piše skupaj in kaj narazen. Tudi drugi jeziki imajo podobne težave. Besedne zveze, zlasti predložne, dobivajo nov, od sestavin različen pomen, zato nekako drevenijo in delajo vtis enotnega izraza. To se dogaja polagoma, neopazno, tako da marsikdaj ne moremo z gotovostjo reči, ali še gre za predložno zvezo ali že za pravi prislov (avto stoji na poti : otroci so v kuhinji napoti; od daleč gledati : še oddaleč ni tako dober). Seveda more konservativna pisava le počasi slediti v zaznamovanju novega pomenskega odtenka.
Zupančič piše v prvi izdaji: po noči 5, ponavadi 7, pred vsem 28, napol 29, 52, dokraja 52, od tod 61, po zimi 62, odkiaja 64, 100, 322, sem z domi 65, pred se 67, nanovo 104, vrhutega 289, nasredi 444, vseskupaj 445, pod se 446, vkratkem 451, križemkražem 453, pravzaprav 457, katerikoli 3, kakršenkoli 16, kdovekako 7, nevemkako 7, takorekoč 8, bogvekaj 11, bogvekak 63, stoinštirideset 23, petintrideset 100, hvalevreden 97, visokonakopičen 439 in še kajne, navsezgodaj, tadva, nasploh, oddaleč, skozinskoz, dočista. V drugi izdaji jih je na istem mestu pisal ravno obrnjeno, torej ponoči, po navadi itn. Vsekakor po petindvajsetih letih korenita sprememba. V prvi kakor v drugi izdaji je težko najti rdečo nit. Prav res zaman iščemo kako doslednost, pa ne samo pri Zupančiču, marveč v vsem pisanju prve polovice stoletja. Eno je pa vendar očitno: predolgi sklopi so mu postali zoprni, zato jih je razbijal. Sicer pa pisava zloženk in sestavljenk ni toliko zadeva pravopisov kolikor jezikovne zavesti posameznih piscev, od tod tolikšno omahovanje. Pravopisci so često uzakonili pisavo, ki se jim je zdela pravilna ali vsaj kolikor toliko enotna, pri tem pa niso upoštevali mogočnega dejavnika, ki se mu pravi raba. Le-ta je šla dostikrat preko njih ali celo proti njim, in tako so nujno nastajale dvojnice. Od tod tudi pogostno spreminjanje določil po pravopisih. Tako je Leveč uzakonil pisavo triintrideset, Breznik tri in trideset, SP 1950 pa se je vrnil nazaj k Levcu.
Tehten je brez dvoma kriterij, ali so v prislovnih izrazih posamezne sestavine še žive v svojem pomenu ali pa so se zlile v nov pomen. Po tem načelu se piše docela, dočista, dodobra (ker nekdanji rodilnik cela danes ni več živ), vendar pa do celega, do čistega, do dobrega.
Toda ali moremo pričakovati o^ pišočih, da bodo preučili take pomenske tančine, kakor npr. grem z doma, prihajam od zunaj : sem zdoma, odzunaj je mraz? Kako utegne spregledati celo dober pisec, kaže primer: čimbolj ga je spoznaval, tembolj ga je ljubil 432, ki je tako pisan v obeh izdajah, verjetno pod vplivom pisave čimbolj izpopolnjen. Bojim se, da je pretanko ločevanje pomenskih razločkov v pisavi preveč zahtevno. Najbrž je imel Zupančič prav, ko je nekatere sestavljene prislovne izraze spet začel pisati narazen. Vsekakor je varnejše in uvidevnejše dovoljevati dvojnice kakor pa strogo predpisovati pisavo
8
posameznih odtenkov. Saj še zmeraj ostane vrsta primerov, kjer je ločevanje nujno (npr. pozimi je miaz: po zimi pride pomlad).
Skladnja. V izražanju svojilnosti se kažejo določeni premiki. Svojilni zaimek zamenjuje z dajalnikom osebnega zaimka: svečanost se je vrnila na njihove obraze 21 •— v drugi izdaji: se jim je vrnila na obraze; se je vil pred njegovimi nogami 51 ¦— se mu je vil pod nogami. Nezaimenskih dajalniških zvez se je začel izogibati,nadomešča jih z rodilniškimi ali s svojilnim pridevnikom: gospodarji tej hiši 149 — te hiše; spustil je oči skodeli na rob 225 — na rob od skodele; je prišel cesti do ogla 211 — do cestnega ogla; tujcu v očeh 313 — v tujčevih očeh. Pri rodilniku osebnega zaimka omahuje. Popravil je nje vnanj-ščino 218 v njena vnanjščina, ohranil pa je njiju vnanjost 399 in nje zvonki smeh 478.
Tudi pri Zupančiču peša raba nedoločnika, zamenjuje ga z odvisnimi stavki: že samo dejstvo, roditi se 3 — če se rodiš; se je trudil odpreti 8 — da bi odprl.
Vpliv Breznikove slovnice pa tudi klasikov je posebno opazen pri namenil-niku; Breznik poudarja, da imajo pravi namenilnik samo nedovršni glagoli.' Zatorej se je Zupančič izogibal dovršnemu namenilniku na tri načine: 1. dovršnik zamenja z nedovršnikom: je hitel naznanit 4 — naznanjat; 2. namenilnik zamenja z nedoločnikom: bo prišla pogledat 11 — pogledati; je hitel izpolnit 277 — iz-polniti; ta način je nekaterim močno ugajal, zlasti po prvi svetovni vojni, pozneje so ga opustili; 3. namenilnik razveže v stavek: naj gre zaklenit 238 — naj gre in zaklene. Starejša raba, da stoji namenilniški predmet v rodilniku, se umika mlajšemu tožilniku: je šel delat računa 281 — račun; vendar je obdržal: so hodili gledat petelinjih bojev 265.
V starini so velelnik lahko zanikovali samo nedovršniki, od tod razloček v rabi vrzi kamen: ne meči kamenja. Tudi v tem se je Zupančič kasneje ravnal po Breznikovih nasvetih, kakor izpričujejo zgledi: ne prašaj me 40 — ne vprašuj; ne reci mi ničesar več o nji 50 — ne govori mi več; ne prevzemi se 50 — ne prevzemaj se; ne pehnite me pred vrata, ne pošljite me nazaj 112 — ne pehajte, ne pošiljajte; ne spustite se v pretres 262 — ne spuščajte se. Čut za tako rabo je danes že zelo opešal. Vzrok je deloma v tem, ker vsak dovršnik nima pomensko ustreznega nedovršnega para (ne pohodi ga, ne gani se). Včasih pa pomen naravnost zahteva končno dovršni glagol (ne pojej vsega mesa). Za stilizem imam naslednjo zamenjavo želelnika z velelnikom: kaj neki naj počne reven človek z dušo 57 — kaj neki počni. To je seveda starinsko, saj velelnik 3. osebe čedalje bolj peša.
Deležnike je rad razvezal v stavke: videč, da deček ne razume, in vedoč, da bo sodnik razkačen 86 — ker je vedel in videl; pogledavši 73 — ko je pogledal, vidši 282 — ko je videl; gospod ga je gledal, obrnivši glavo k oskrbnici 155 — nato se je obrnil.
Je nekaj primerov, čeprav so zelo redki, da je Zupančič zamenjal futuralno obliko z dovršnim sedanjikom: ga bomo obesili 109 — ga obesimo; ne boš opravil 158 — ne opraviš. Menda je s tem hotel poudariti neposrednost prihodnjega dejanja. Kar mično je opazovati, kako se je trudil z izražanjem predprihodnjega časa, tj. dejanja, ki se bo v prihodnosti zgodilo pred drugim, tudi prihodnjim. Čutil je, da mora za to uporabiti zdaj dovršni sedanjik, zdaj futuralno obliko, omahoval pa je v zaporedju: jaz te ne bom zapustil, če mi ne daš sam povoda 112 — ne zapustim, če ne boš dal. Vprašanje je pri nas še domala neobdelano,
• Prim. Levstik, Die slovenische Sprache nach ihren Redeteilen 1866: Od dovrsnikov se rabi namenilnik samo za posebno kratko trajanje: pojdi oreh pobrat.
9
vendar se zdi, da o kakem določenem zaporedju ni govora. Vsaj Levstik, ki se je tega vprašanja mimogrede dotaknil (Die slovenische Sprache), ne prinaša nobene jasnosti; njegova zgleda sta: kadar spišem pismo, pojdem na vrt; kadar bo žito požeto, ostane strnišče po njivah. Prav gotovo izključuje vsako normiranje že samo dejstvo, da se trpne oblike ne morejo izraziti drugače kakor z bom.
Za izražanje preddobnosti v preteklosti Župančič včasih uporablja predpretekli čas, če gre za izrazito preddobnost, če pa ga je brez potrebe zapisal v prvi izdaji, ga je v drugi spremenil v prosti perfekt, vendar zelo redko (33, 83); dosti češče je storil ravno nasprotno; merilo mu je bila jasnost: vzdihnil je nad spomini, ki jih je bil zbudil 83 ¦— je zbudil; ko je vstal, je sveča domala dogorela 59 — je bila dogorela; je izstopil iz aktivne službe, žena mu je umrla pol leta prej 432 — je bila umrla.
Zupančič vestno pazi na rabo pogojnika. V namernih odvisnikih redno nadomešča določni naklon s pogojnim: pazi] je, da ne izgubi 66 ¦— da ne bi iztgubil; da se ogrnem 129, da reši 138 — da bi se ogrnil, rešil. Pregla-vice pa mu dela pretekli pogojnik, kakor jih še danes nam vsem. Vprašanje ni bilo nikoli nadrobno obravnavano, od tod nejasnost in splošna negotovost. Nekateri pretekli pogojnik kratko in malo zanemarjajo, vestnejši pa ga postavljajo tudi tam, kjer ni potreben. Mislijo namreč, da mora vsakemu preteklemu času v glavnem stavku ustrezati pretekli pogojnik v odvisniku. To se je često pripetilo tudi Zupančiču. Poskusimo na tem mestu ob njegovih in drugih zgledih vprašanje nekoliko razčistiti. Za to pa je potrebno, da ločimo rabo pogojnika v pogojnih periodah od drugačne rabe.
V pogojnih periodah stoji v glavnem stavku skladno s časom dogajanja bodisi sedanji, bodisi pretekli pogojnik. O rabi pogojnika v odvisniku pa odloča sodobnost ali preddobnost dogajanja. Pretekli pogojnik se rabi za vsako preddobnost, pa tudi za sodobnost v preteklosti: ko bi bil takrat molčal, danes ne bi imel teh sitnosti (preddobnost v odvisniku k sedanjemu dejanju v glavnem stavku); ko bi bil takrat molčal, bi bil pametno storil (sodobnost v preteklosti). ¦— Po tem merilu je popravljal tudi Zupančič: če bi bila pomaknila svoj stol na desno, bi se opalila 195 — bi se bila opalila (takrat, ne sedaj!).
Popolnoma drugačna je zadeva s pogojnikom v drugih odvisnikih. Tam pretekli pogojnik za sodobnost v preteklosti ni nujen ne potreben, zato je Zupančič v drugi izdaji obdržal: pohmkal je, kakor bi pokašljeval 33; deček ni imel prijateljev, da bi se brigal zanje 36; pes je tekel naprej, kakor bi vedel, da mu ni treba več stražiti 129; šli so po stopnicah, ne da bi govorili 428. Vse naslednje primere pa je popravil v pretekli pogojnik, pa brez potrebe, saj ne gre v nobenem za izraz preddobnosti: ta telovadba je bila prenaporna, da bi dolgo trajala 52; ponudba je bila prezapeljiva, da bi se je branil 66; zadeva je postala preresna, da bi se dala potlačiti 88; tako je sedel, ne da bi se premaknil 411 (tu je s popravkom celo premaknil pomen). Za vse te in podobne primere velja splošno pravilo o slovenskem sosledju časov, da se namreč istočasnost v preteklosti izraža s sedanjikom: rekel je, da ne ve (v nasprotju z romanskim diceva che non sapeva; če rečemo da ni vedel, s tem izrazimo preddobnost, v romanskih jezikih izraženo s pluskvamperfektom). Pretekli pogojnik v namernih odvisnikih pa celo kar moti, saj se namera lahko ostvari samo v prihodnosti: prijelo me je, da bi mu bil vrat zavil (Goriot, 139); (isfo noč sem stopil nazaj, da bi bil z njo govoril (Cooperfield).
10
vtem ko so medialne konstrukcije navadno ohranjene, kaže druga izdaja včasih nepotrebno odpravljanje trpnega načina, popolnoma v skladu z naukom polpretekle dobe in s strahom, ki ga je ta imela pred rabo predloga od v pasivnih stavkih: preziran bo od vseh, pomilovan od nikogar 5 ¦— vse ga bo zaničevalo, usmilil se ga ne bo nihče; portret, naslikan od njega samega 433 •— ki ga je naslikal; hodnik, razsvetljen od par brlečih svetilk 469 ¦— z nekaj svetilkami; nazadnje je postal, mučen od slabe vesti, tako strašen 470 — mučila ga je slaba vest, in nazadnje ...
Predlog od je odpravil tudi pri snoveh (kjer je kroatizem): robovi so bili od ilovice 297; mošnja od kozjega usnja 325; kip od marmora 468 — povsod ga je nadomestil predlog iz. Sicer pa je dobil svojo pravico v vzročni rabi, kjer so ga puristi na obratu stoletja neusmiljeno preganjali. Resda beremo že pri Vodniku mraza umira vijolica, vendar to ni slovenska raba. Zupančič je v drugi izdaji prav povsod dodal od: ostrmeti začudenja 16, sije vedrine 29, zblazneli groze 36, lakote umreti 44, jeze razpaljen 51, se je iskrilo draguljev 70, zavriskati veselja 98, lakote poginiti 148. Še dlje je šel v izražanju svojilnega razmerja, kjer bi se marsikdo obotavljal zapisati od. V vseh naslednjih primerih je dodal od; zama-šek zelene steklenice 5; pokrovi krst 36; v žepu plašča 172; luknja ključa 37; skodeli na rob 225 — na rob od skodele. V tem je pač šel nekoliko predaleč, čeprav v nekaterih primerih res gre za izvor. Vseh grozodejstev najhujše 418 je popravil v od vseh hudodelstev; ena izmed strežnic 50 — od strežnic. Zelo tanek posluh pa kaže popravek šibak deček, na višino in širino izpod svojih let 8 ¦— pod svojimi leti.
Vneto je sledil Brezniku v preganjanju tako imenovanih romanizmov (marsikatero popoldne sta se pogovarjala v kavarni). Ali gre res (npr. pri Cankarju) zmeraj za romansko rabo ali včasih samo za elipso, je težko reči. V drugi izdaji je kos kruha v roki, rjavo kapico na glavi je šel 11 popravljeno s kosom, s kapico in tako na vseh drugih mestih; od njih naj omenim skodelo v roki 15, 24; roke v žepih 36; roke sklenjene 43; oči izbuljene 44; noge krvaveče je sedel 63; grozo na obrazu 80 itn.
Med vezniki mu je v prvi izdaji silno ljub nego, najbrž po domačem narečju. Ko je opazil, da se ga sodobniki ogibajo ¦— saj so ga celo najširokosrčnejši pisci jeli uporabljati samo po zanikanem stavku ¦— ga je v drugi izdaji večkrat zamenjal, od stote strani naprej celo prav pogosto: ker ni videl zbora, nego mizo, se je priklonil mizi 12 — temveč; ni mogel vstati, nego se je sesedel 95 ¦— ampak; se je krohotal še glasneje nego prej 98 — kot; je dejal bolj tiho, nego je govoril, odkar je prišel 103 — kakor; vam ni nič do tega imena. Nego bilo je njeno ime 430 — toda.
Nekdanjo, iz Prešerna znano rabo veznika dokler (dokler da bo v grobu vtihnil) srečujemo še v 1. iidaji, pozneje jo je popravljal: pot ga je vedla preko zvitih ulic, dokler je dospel do 157 — da je dospel; ali mi dovolite tu ležati, dokler jenja ta gonja 445 ¦— dokler ne neha.
Kakor Cankar je v prvi izdaji rad pisal veznik da za vprašalnimi zaimki in prislovi, v drugi pa ga je opustil: gledala je s plašnimi slutnjami, kaj da bo, če bo deček tudi zanaprej tako ješč 35 — kaj neki bo; prašal je, zakaj da ga ne potolaži 55; se čudi, kaka naslada da je to 63. Pravilno pa je ohranil na str. 55 prašal je, kaj da tuli to mlado ščene (= zakaj to, da tuli). Po tem je začel (brez potrebe) izpuščati tudi da v želelnih stavkih: stresel je z glavo, da naj molči 145.
11
v zvezi ne da bi je rodilnik zamenjal s tožilnikom: ne da bi spregovoril besedice 196.
Pogojni ako se prav po malem umika vezniku če. Za besedni red v zvezi ne le — ampak tudi so značilni naslednji popravki: trdil je, da bo O. ne le obešen, nego povrhu še razčetverjen 26 — da O. ne bo le obešen; sonce, ki ne prinaša ljudem samo luči, nego novo življenje 418 — nespremenjeno. Za rabo rodil-niškega predmeta: sedaj ne bi bilo zdravo razgovora nadaljevati 133 — razgovor.
V 2. izdaji je Zupančič zelo pazil na jedrnatost izražanja: je začel dihati 4 — je zadihal; je povzročilo preobrat 49 — je preokrenilo; majhna cuUca 364 — culica; obsipavati 57 — obsipati. Popravljal je zveze, ki so se mu zdele zastarele, nenavadne ali manj domače: učakati dne 8 — učakati dan; naj si pazi nog 130 — pazi na noge; ni imel čas premišljevati 12 — ni imel kdaj; biti prizanesljivim 479 (kar je nekoč veljalo za lepo 'slovansko') •— prizanesljiv; otrok plemiča 5 ¦— plemiški otrok; obdržal pa je zvezo pridobiti ugleda 368, ker ni hotel zapisati po nemščini prevzete pridobiti na ugledu, čeprav je ta bila in je še največ v rabi. Zato se mi zdi čudno, kako da je spregledal iz nemščine prevzeto brez vsakega vzroka 304 (ohne jede Ursache), saj sicer redno piše brez kakega vzroka.
K vprašanju našega vikanja: gospodična, prva ste 350, tako tudi v 2. izdaji. Raba, ki jo poznajo tudi nekatera narečja, danes narašča. Jezikovnih pomislekov seveda ne more biti, vendar imamo ob njej še zmeraj občutek preprostega, pogovornega. Pri Zupančiču je ta primer izjema.
Besedni red. Ko je po Škrabčevih dognanjih Bežek v Ljubljanskem zvonu odločno odpravil ,slovanski' besedni red in vpeljal slovenskega, so ga pisci kar hitro sprejeli. V prevodu 1911 je še nekaj sledov za prejšnjim, pa še ti so v 2. izdaji zabrisani: pritisnila mu je ustnice na čelo, pobožala ga, zdrznila se 4 ¦— ga pobožala, se zdrznila; ga je položil na mizo, zasenčil ga 70 ¦— ga zasenčil.
Breznikove razprave v Domu in svetu 1908 ,Besedni red v govoru' Zupančič ob prvi izdaji najbrž ni imel pred očmi, drugo pa je skrbno popravljal po Breznikovi slovnici. Načinovna določila so poprej stala za glagolom, sedaj jih je postavljal predenj: dokazovat prvikrat 4, se je dvignil mukoma 4; je vedel zatrdno 20; je povdaril odločno 22; ali gledaš rad 94. Svojilne pridevnike je redno začel pisati pred odnosnico: prošnja Oliverova 112; ude njegove 149. V govoru, ki nima kakega posebnega poudarka, stoji osebek pred povedkom, zato je popravil: da ne sme Oliver iz hiše 117 in še večkrat v da Oliver ne sme. Posebno se je prevajalcu izostril čut za stalne zveze in rekla: ni mogel verjeti lastnim ušesom 26; dela čez glavo 30; ga je bolelo srce 37; so popivali na vse pretege 67; kaj ti je bušilo v glavo 330 je spremenil takole: lastnim ušesom verjeti; srce bolelo; so se na vse pretege prepirali; kaj ti je v glavo bušilo. Takih in podobnih popravkov bi samo iz prve knjige lahko navedel čez trideset.
Sem sodi tudi ponavljanje pomožnega glagola ob naštevanju, npr. je rekla in je odšla 11. Ta raba je dokaj redna pri Cankarju, pa tudi v prevodu 1911. V drugi izdaji jo je včasih ohranil, včasih popravil, večkrat je tudi zamenjal in s ter. Proti koncu prevoda pa že domala redno izpušča pomožnik: je rekla in odšla.
Besedišče. V pesniškem jeziku se Zupančič nikakor ni izogibal slovanskim izposojenkam, to velja celo za prevode, ki jih je pripravil ali popravil v zadnjih letih. Torej je povsem razumljivo, da jih je v izdaji 1911 kar precej. Zato bo prav zanimivo opazovati, kako so nanj vplivale znamenite Breznikove razprave Jezik v kmetski povesti 1930, O časnikarski slovenščini 1933 in Jezik
12
naših pripovednikov 1934-36, ki so tako razgibale pišočo javnost in ki so jih nekateri tudi slabo razumeli. Primerjava med prvo in drugo izdajo Oliverja Twista bo, upam, vse povedala.
Izdaja 1911 — izdaja 1936
baviti se 467 — baviti se blesteči 63, 71 — bleščeči bodro 478 — živahno bogme da 152 — boš videl, da Bože moj 125 — moj Bog kriči kakor brodar 116 — kakor jesihar briga 5, 12 — skrb, misel brigati se 206, 443 — skrbeti, zmeniti se
brojen 17 — številen
čestit 103 — častit, dober
čin (dejanje) 97 — čin
čitatelj 3 idr. — bralec in čitatelj
čitati 20, 78, 88, III, 144, 367, 467 —
brati in čitati čudoma čuditi se 49, 53 — z velikim
občudovanjem, jako se je čudil čuvati se 122, 126 — varovati se daleko ne 298 — daleč, nikakor ne dete 33 — otrok devojka 403 — dekle dičiti: vasica se je odičila z bujnostjo
276 — je sijala v bujnosti dočim 150, 204, 449 — medtem ko dosadna noč 397 — pusta drugov 388 — tovarišev duhan 357 — njuhanec dvojba 135 — dvom dvojiti 96 — dvomiti nedvojben 294 — nedvomen zdvojen 447 — obupan
evo 122 — in tole
glumiti 458 — igrati
gospodine 441 — gospodič
groznica 438 — vroče razburjenje
imetek 456 — imetje
istina 113, 167, 259 — resnica
istinit 4, 33 — resničen
izdaleka 70 — od daleč
izostala je 453 — nazaj je ni bilo
izvenredno 246 — izredno
izvesten 364 •— določen
jad 283 — bridkost
jadikovanje 106 — jok
jadikovati 148 — tarnati
javiti 7, 9, 143 — sporočiti, naznatiti in javiti
koncem 12, 56, 139, 205, 432 — konec
konečno 90, 214 — naposled
krov 65 — streha
lečiti 55 — zdraviti
na licu mesta 438 — na licu iriesta
malenkost 190 — neznatnost
motriti 64, 115, 169, 342, 467, 478 —
Izdaja 1911 — izdaja 1936
gledati, upreti oči, opazovati, pre-; soditi, pregledati, pretresati nedostatek 110 — nepopolnost neobičen 128, 312 — nenavaden, izreden
neodoljiv 130 — nepremagljiv
438 — ki ga ni moči krotiti
nestati 73, 166 — izginiti
nestvor 136 ¦— pošast
novine 24, 46, 367 — časniki in novine
obitelj 298 — družina
očividno 4, 10, 67 — očitno in očividno
odoleti 292 — ustavljati se
odstraniti se 123 — oditi
oduševljenje 165, 343 — navdušenje
ogorčen 147 — nejevoljen
85 — vse je v njem zakipelo
ogorčenje 42 — sveta jeza, razburjenje
ogrtač 306 — vrhnji plašč
oklevanje 153, 372 — pomišljanje, odlašanje
oklevati 117, 187, 191, 318 — obotavljati, obirati se v okom priti 14 — ustaviti onesvestiti se 331 — omedleli opremljena soba 440 — opravljena osobit 166, 258 — poseben ostaviti 62, 144, 155, 238, 339 — pustiti osveta 135, 438 — maščevanje in osveta
otrovan 431 — zastrupljen
pojmiti 286 — razumeti
posel 158 — ima opraviti
poset 248 — obisk
posetnica 84 — karta
prekiniti opravilo 191, 40, 226, 427 —
pretrgati prekiniti se 124 — umolkniti prekinil ga je 122, 135 — prestrigel,
segel v besedo vse to je govorilo njegovi domnevi v
piilog 393 — potrdilo pristati na pogoje 373, 393 — sprejeti potom brce 120, 384 — z brco preveriti se 113 — prepričati se prezirno 85 — zaničljivo proglasiti 32 — imenovati proklet 128, 324 — preklet prorok 16, 109 — prerok prostrana soba 24 — prostorna protivljenje 127, 150 — upiranje radi 8, 32, 55, 83, 84, 128 — zaradi
165, 327 — zastran
13 i
Izdaja 1911 — izdaja 1936
razgovor 75, 180 — pogovor, pomenek in isto
razjarjen 70, 448 — razkačen
roditelj 432 — isto
kletvica, psu na rovaš 120 ¦— ki je
veljala psu v tej sami celici 326, 469 — prav v tej sestati se 351, 352, 414 — sniti se skrovišče 297 — skrivališče sličen 270, 288 — podoben služkinja 55 — dekla smatrati 92, 139 — imeti, šteti za smoter 360 — namen soprog 190 — mož soproga 318 — žena sprovesti 363 — sprevesti sprovajati 139 — sprevajati stanica 342 — soba stas 364 — postava stidljiv 227 — sramežljiv stolica 43 — stolček svečan 15, 16, 468 — slovesen
21, 468 — svečan
Izdaja 1911 — izdaja 1936
svirati 213, 274 — igrati svota 19, 98, 158 — vsota šetati 274, 351 — sprehajati se šuplji — 318 — luknjast tajinstven 316, 401 ¦— skrivnosten tajno 440 — tajno tajnost 35, 455 ¦— skrivnost tekom časa 48, 225 •— v teku časa tekom dvajset let 362 — v dvajsetih letih
tvoriti del 401 — biti del
uteha 278 — tolažba
uverjen 403 — prepričan
uvreda 252 — žalitev
uvrediti 95 — žaliti
verno poslušati 238 — zvesto
vest 208,435,351 — novica in vest
¦vzduh 440 — vzduh
zabeležiti 49 — omeniti, sicer isto
zagonetka 111 — uganka
značiti 123 — pomeniti
znak 5, 230 — znamenje
životopis 49 — življenjepis
Tudi drugi popravki nazorno kažejo tedanje Župančičeve poglede na naše besedišče, njegov odnos do ljudskih tujk, do germanizmov in do zastarevajočih besed. Nekoč se je izrazil: »Ali naj rečem mladenič od župnije za lanta od lare?« Vendar bi se motil, kdor bi iz tega sklepal, da je bil zelo popustljiv do ljudskih izposojenk. Tudi v preganjanju germanizmov in kriptogermanizmov se je rajši držal stare šole. Povedati je treba tudi to, da je bil sicer vnet za stare ljudske besede in jih je zelo rad oživljal, vendar se je marsikateri odpovedal, če je sprevidel, da je zastarela in je nobeno oživljanje ne more več obuditi v življenje. To velja tudi za narečne besede in zveze.
I. izdaja — 2. izdaja
basati pipo 392 — tlačiti
bodisi temu tako ali tako — bodi tako ali tako
celo noč 35 itd. — vso noč
deloma - deloma 91 — sedaj - sedaj
dopadajenje 70 — zadovoljstvo
dotični 52, 86, 94, 280, 400 — tisti
dver, dveri, duri 99, 158 — vrata
enkrat prihodnjič 228 — kedaj prihodnjič
gotov 191 — nared
hasek 190 — prid
hasniti 129 — pomagati
hip 170 — trenutek
imaš se odločiti 120 — moraš
izhajati 135 — brez njih ne gre
jenjati 17, 445 — nehati
kajti 125 — zakaj
kola 141 — voz
v kolikor 437 — kolikor
lahko 70, 93, 94 — more
1. izdaja — 2. izdaja
lajtiček 68 — čebriček nadebuden 68 — nadobuden naenkrat 71 — nenadoma nahajajo se 148 — so
455, 298 — je najti, nahajajo se obet 104 — obljuba obnašati se 63 — vesti se očala 74 — naočniki odgovarja popisu 354 — ustreza opraševati 298 — povpraševati otodi 76 — prej le z ozirom 31 — glede par 3 itd. — nekaj pajdaš 68, 78 — tovariš pičel 6 — skromen podanik 138 — podložnik s pomočjo zob 450 — z zobmi ponašanje 143 ^— vedenje prestati 61, 199 — prebiti priduje 104 — je dobro
14 i
priprost 13 ¦— preprost rabiti 20 itd. ¦— potrebovati račiti 292 — izvoliti ravno 49, 216, 378 — prav, baš ravnokar 33, 147 — pravkar v slučaju, da 3 itd. — v primeru, da; ako
stranski človek 313 — tujec
težkoča 14, 363 — težava vsak 144 (samostal.) ¦— vsakdo vsled pogodbe 4, 7, 106 — po pogodbi
vsled mraza 30 — od mraza
115, 435, 366 — zaradi zavoljo 8 — zaradi
Se bo nadaljevalo.