primorske
novice
URADNE OBJAVE
OBČtN
!URSKA BtSTRtCA, !ZOLA, KOPER, PtRAN, POSTOJNA tN SEŽANA
Koper, 16. februarja 1988
št. 3
Občina Hirska Bistrica
-	SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva v Hmezad, kmetijski zadrugi Hirska Bistrica
Občina Koper
-	ODREDBA o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1988
Občina Piran
-	ODLOK o spremembi novelacije urbanističnega reda občine Piran
-	SKLEP o javni razgrnitvi posebnih strokovnih podlag ureditve nega načrta hote! Pa!ace Portorož
Občina Postojna
-	DOPOLNITVE družbenega p!ana občine Postojna, za obdobje 1986-1990
-	ODREDBA o preventivnih cep!jenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v !etu 1988
Občinska zdravstvena skupnost !zo!a
-	SKLEP o spremembi sk!epa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo
OBČ!NA !L!RSKA B!STR!CA
Na pod!agi 617., 618., 619., 620., 622., 628., 631. in 634. č!ena Zakona o združenem de!u (Uradni !ist SFRJ. št. $3/76, $7/83 in 8$/87),
3.	-14. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS. št. 32/80), 29. in 3$. člena Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ. št. 72/86). na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Ilirska Bistrica, na podlagi 194. in 197. člena Statuta občine Hirska Bistrica, stališč Družbenopolitičnega zbora, z dne 11.2.1988 je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 11.2. 1988 sprejela
SKLEP
O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V HMEZAD. KMETIJSKI ZADRUGI ILIRSKA BISTRICA
I.
Skupščina občine Hirska Bistrica ugotavlja, da so v Hmezad, Kmetijski zadrugi P. O. 11. Bistrica huje oškodovani družbeni interesi po 2. in
4.	točki 620. člena Zakona o združenem delu. ter v zvezi z določili 29. člena in 2. odstavka 3$. člena Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela, ker:
-	se program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo ne izvršuje, oziroma sprejeti ukrepi ne zagotavljajo uspešnega poslovanja delovne organizacije,
-	ker nezadovoljivo izvajanje predsanacijskega programa odpira vprašanja uresničevanja in zagotavljanja pravic delavcev glede njihove materialne in socialne varnosti,
-	prisotni kadrovski problemi vodstvenih in vodilnih delavcev izstopajo že daljše obdobje in ker ni bila izvedena sprejeta nova mikroorga-nizacija, vrednotenje de! in nalog.
-	prisotni so skaljeni medsebojni odnosi, ki vplivajo na zagotavljanje delovnega reda in disciplino ter vplivajo na poslovne rezultate,
-	zadružni svet ni zadovoljivo spremljal realizacije izvajanja predsanacijskega in sanacijskega programa, ni zahteva! odgovornosti delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in ni tekoče določa! poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje.
II.
V	Hmezad Kmetijski zadrugi 11. Bistrica se izrečejo naslednji začasni ukrepi družbenega varstva:
1.	Začasno se omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev in članov zadruge, ki jih le ti izvršujejo v Kmetijski zadrugi na naslednjih področjih:
-	pri ukrepih za izvajanje letnega plana in poslovne politike.
-	pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov s katerimi se ureja notranja organizacija in sistemizacija del in nalog.
-	pri imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
-	pri odločanju o zahtevah za varstvo pravic delavcev.
-	pri odločanju o razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,
-	pri sklenitvi delovnih razmerij,
-	pri razporejanju delavcev,
-	pri prenehanju delovnega razmerja,
-	pri odločanju o disciplinskih zadevah na 1. in II. stopnji.
V	zvezi z zgoraj navedenimi pristojnostmi začasno prenehajo odločati: Zadružni svet. zbor članov in delavcev, disciplinska komisija, komisija za delovna razmerja in komisija za razvid del in nalog.
2.	Glede na to. da samoupravnim organom navedenim v 2. odstavku 1/11. točke tega sklepa poteče mandat v mesecu aprilu 1988. mora začasni organ družbenega varstva v roku 6 mesecev od veljavnosti tega sklepa razpisati in izvesti volitve novih članov: Zadružnega sveta, disciplinske komisije, komisije za delovna razmerja in komisije za razvid del in nalog.
V	času do konstituiranja novih organov samoupravljanja odloča začasni organ družbenega varstva o zadevah iz pristojnosti teh organov.
Po preteku 6-mesečnega obdobja bo skupščina občine ocenila izvajanje ukrepov družbenega varstva in ponovno proučila katere omejitve samoupravnih pravic delavcev in članov zadruge se odpravi oziroma katere še naprej ostanejo v veljavi.
3.	Imenuje se začasni kolegijski organ družbenega varstva delovne organizacije, ki šteje 3 Člane. Sestavljajo ga:
1.	Stane Prosen, mag. vet. - predsednik
2.	Rafaela Žejn. ing. agr. - zadolžena za področje proizv., član.
3.	Marjan Pirih, zadolžen za področje financ, član, »Piama« Podgrad.
4.	Začasni kolegijski organ:
-	izvršuje pravice, dolžnosti in obveznosti individualnega poslovodnega organa kmetijske zadruge,
-	odloča o vprašanjih, ki so določena v I. točki tega sklepa,
-	v roku 2 mesecev dopolni razvojno-sanacijski program z usmeritvami bodočega razvoja, v katerem predloži ukrepe, ki bodo zagotovili poslovno in finančno konsolidacijo kmetijske zadruge.
-	izpelje notranjo organizacijo de! in nalog ter njihovo vrednotenje.
-	zagotovi pravočasen razpis in imenovanje novega individualnega poslovodnega organa ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
-	tekoče poroča Izvršnemu svetu in Skupščini občine Hirska Bistrica o izvajanju ukrepov družbenega varstva.
III
Z organizacijo, v kateri predsednik začasnega organa združuje dela in naloge, se v skladu z zakonodajo za obdobje 6 mesecev uredi delovno razmerje in njegov status tako. da bo svoje dolžnosti v Kmetijski zadrugi
14
URADNE OBJAVE
16. februarja 1988 - št. 3
H. Bistrica opravljal najmanj 6 ur dnevno. Po preteku tega obdobja pa po!n deiovni čas.
Član kolegijskega organa, ki ne združuje delo v tej organizaciji, opravlja navedene naloge neprofesionalno.
Skupščina občine Ilirska Bistrica pooblašča Izvršni svet, da začasnemu kolegijskemu organu družbenega varstva določi višino denarne nagrade za opravljeno delo.
Stroške za delo začasnega kolegijskega organa nosi Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica.
IV.
Ukrepi tega sklepa trajajo 12 mesecev od uveljavitve.
Pristojni predlagatelji lahko občinski skupščini predlagajo, da začasni ukrepi družbenega varstva prenehajo pred potekom roka. če so odpravljeni vzroki, zaradi česar so bili uvedeni.
V.
Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
VI.
Ta sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Obrazložitev:
Konferenca osnovne organizacije sindikata Hmezad Kmetijska zadruga 11. Bistrica je na seji dne 9. 12. 1987 sprejela pobudo za uvedbo ukrepov družbenega varstva. Pobudo so podprli: Zadružni svet. Zbor delavcev in Osnovna organizacija ZKS Hmezad KZ Ilirska Bistrica.
Izvršni svet SO 11. Bistrica je na svoji seji dne 21. 1. 1988 obravnava! pobudo in ugotovil, da so podani razlogi in pogoji za uvedbo ukrepov družbenega varstva.
Skupščina občine Ilirska Bistrica je pred dvema letoma (v januarju mesecu leta 1986) sprejela začasne ukrepe družbenega varstva v tej organizaciji. Po poteku enoletnega obdobja je v mesecu februarju 1987 ugotavljala, da vse zadolžitve, določene s sklepom o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva niso izvršene.
Ob takratnem prenehanju ukrepov družbenega varstva je bila Kmetijska zadruga zadolžena, da:
-	izvede kadrovske popolnitve za pokrivanje vodstvenih in finančno-komercialnih funkcij,
-	uskladi samoupravne splošne akte. konstituira samoupravne organe.
-	pripravi notranjo mikroorganizacijo dela ter vrednotenje de! in nalog.
-	opredeli obveznosti SOZD Hmezad do Kmetijske zadruge ter sodelovanje in pomoč pri nadalnji sanaciji ter izvajanje kmetijske politike.
-	prezaposli nerazporejene delavce.
-	v sodelovanju z Izvršnim svetom oceni vlogo drugih nosilcev razvoja kmetijstva v občini.
-	poveča kmetijsko proizvodnjo.
Več teh zadolžitev v tem obdobju ni bilo realiziranih predvsem zaradi notranjih odnosov in kadrovskih težav.
Ob polletju 1987 je bila ugotovljena izguba, ki se je proti koncu leta večala in bo po oceni znašala 300 milijonov din.
Glede na finančne težave v katere je zašla delovna organizacija so se še bolj zaostrili problemi ekonomske, organizacijske, samoupravne in kadrovske narave. Delovna organizacija je dne 28. 8. 1987 sprejela predsanacijski program ukrepov izgub, ki naj bi zagotovil normalno poslovanje. Predsanacijski program je verificira! tudi Izvršni svet dne 22. 9. 1987. Kljub sprejetim ukrepom se stanje ni izboljšalo; izguba se je ob koncu leta še povečala.
Skupščina občine tudi ugotavlja, da zaradi nastalih razmer Kmetijska zadruga ne more zagotavljati delitev dohodka za osebne dohodke v skladu s sprejetimi samoupravnimi splošnimi akti ter za razširjeno materialno osnovo dela; pri tem obstaja bojazen za nastanek takega stanja, ko v prihodnje ne bo več mogoče zagotavljati materialne in socialne varnosti delavcev, niti izpopolnjevanje obveznosti do družbenopolitične skupnosti.
Skupščina nadalje ocenjuje, da problematika uresničevanja razvojnih ciljev ter proizvodnih in planskih nalog, ni zadovoljiva. V preteklem letu je beležen upad proizvodnje nekaterih proizvodnih programov, premajhna izkoriščenost razpoložljivih kapacitet, povečanje vseh vrst stroškov.
Negativni poslovni rezultati in neuresničevanje kadrovske politike se
odražajo na samoupravne odnose in poslovanje ter povzročajo nezadovoljstvo med delavci. Poleg tega samoupravni organi niso zadovoljivo spremljali izvajanje sanacijskega programa in tekoče politike, niso zahtevali odgovornosti za neizvajanje sprejetih sklepov ter ustrezno in pravočasno ukrepanje.
Izveden razpisni postopek za vodilne in vodstvene delavce je bi! neuspešen. Kliučna dela s področja financ, komerciale ter predelave so nezasedena. Že celo leto je nerešeno vprašanje vodilnega delovnega mesta - direktorja, zaradi česar ni bilo zagotovljeno izvajanje poslovodne funkcije.
Vršilec dolžnosti, imenovan po izteku ukrepa družbenega varstva, je predčasno, samovoljno zapustil dela in naloge. Zato se je izvajanje poslovodne funkcije reševalo z začasnim imenovanjem vršilca dolžnosti. Ugotovljene so številne kršitve delovnih obveznosti, ki pa niso ustrezno sankcionirane.
K predlogu za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva je da! svoje mnenje družbeni pravobranilec samoupravljanja Postojna.
Glede na navedeno je Skupščina občine Ilirska Bistrica odločila tako, kot je navedeno v izreku tega sklepa.
PRAVNI POUK: Zoper ta sklep imajo prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa.
Zahteva za preizkus zakonitosti ne odloži njegove izvršitve.
Številka: 320-1/88-3	Predsednik
Ilirska Bistrica. 11. februar 1988	JANEZ KIRN, 1. r.
OBČ!NA KOPER
Na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS št. 37/85) in Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1988 (Ur. list SRS št. 48/87) ter 223. člena Statuta občine Postojna izdaja Izvršni svet Skupščine občine Postojna naslednjo
ODREDBO
O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1988
1.	člen
Da se preprečijo in ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica, DE Postojna (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavod) in Obratna veterinarska ambulanta v Perutninskem kombinatu Pivka (v nadaljnjem besedilu: obratna ambulanta) opraviti v letu 1988 ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjanja kužnih bolezni.
Imetniki so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarski zavod in obratna ambulanta sta dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti medobčinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Veterinarski zavod in obratna ambulanta, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod in obratna ambulanta iz prejšnjega odstavka morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati medobčinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, o vseh nezaželenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na eventualno nezanesljivo imunost.
4.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do L maja 1988.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
16. februarja 1988 - št. 3
URADNE OBJAVE
15
Preventivno je treba cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzora. Cepljenje določeno v tem členu opravi veterinarski zavod.
5.	člen
Proti atipični kokošji kugi je treba preventivno cepiti kokoši, piščance, brojlerje in purane.
-	v perutninskih obratih PK Pivka
-	v naseljih, kjer so perutninski obrati PK Pivka ali večje reje individualnih proizvajalcev
-	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo RVU št. 322/ A-026/82 z dne 11. marca 1982).
Cepljenje po tem členu opravi veterinarski zavod, v perutninskih obratih PK Pivka pa obratna ambulanta. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
6.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, iz perutninskih jat, ki so zaščitno cepljenje proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14 tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov (Nitrofurazon, Furazolidon...)
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi veterinarski zavod, z ekipo obratne ambulante.
Proti Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni je treba preventivno cepiti matično jato in proizvodno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato PK Pivka.
Cepljenje proti kužnemu tremorju in infekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni in Marekovi bolezni opravi obratna ambulanta.
Pri pojavu Marekove bolezni se mora prve primere bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskave opravi v TOZD ZA VETERINARSTVO.
7.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oz. najmanj 50 pitancev ter pri tistih rejcih, kateri uporabljajo za prehrano pomije iz družbenih obratov prehrane. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K - lapini-ziranega virusa. Cepljenje opravi veterinarski zavod.
8.	člen
Tuberkulinizirati je treba
-	25% vseh goved na območju občine (8. splošna tuberkulinizacija)
-	osnovne goveje črede KZ Postojna
Tuberkulinizacijoi vseh goved v občini opravi veterinarski zavod.
9.	člen
Na brucelozo je treba preiskati 1-krat letno:
-	osnovno govejo čredo KZ Postojna in krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom, v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno vzeti živalim kri za pregled;
-	20% plemenskih živali v osnovni goveji čredi KZ Postojna s serološkim pregledom krvi po programu, ki ga določi medobčinska veterinarska inšpekcija;
-	obstreljene poljske zajce (patoanatomsko)
Vzorce mleka in krvi odvzame veterinarski zavod.
Mlečno Prstenasto preiskavo opravi veterinarski zavod.
Laboratorijske preiskave krvi goved opravi v TOZD za veterinarstvo.
Pregled zajcev opravi veterinarski zavod, laboratorijsko preiskavo patoanatomsko sumljivih zajcev opravi v TOZD za veterinarstvo.
10.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati 20% vseh plemenskih živali v osnovnih čredah KZ Postojna in vse plemenske živali v osnovnih čredah na saniranih govedorejskih obratih KZ Postojna.
Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod. Preiskave seruma s preizkusom (precipitacije) v agarskem gelu opravi v TOZD za veterinarstvo.
11.	člen
Na leptospirozo je treba 1-krat pregledati 10% vseh še nepregledanih plemenskih živali KZ Postojna po programu, ki ga določi medobčinska veterinarska inšpekcija. Vzorce krvi vzame veterinarski zavod.
Serološke preiskave krvi opravi v TOZD za veterinarstvo.
12.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse žrebce plemenjake na območju občine. Vzorce krvi odvzame v TOZD za veterinarstvo ob rednih pregledih.
Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins - test) opravi v TOZD za veterinarstvo.
13.	člen
Ta odredba začne velja takoj po objavi v Uradnih objavah v Primorskih novicah.
Postojna, dne 4. 2. 1988	Predsednik skupnosti
KNAFELC LIV1J, 1. r.
OB&NA PiRAN
Na podlagi 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82, 4/86 in 21/86), 32. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in 37/85) in 54. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) ter odloka o ugotovitvah, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine Piran za obdobje 1986-1990 (Uradne objave, št. 21/87) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne 21. januarja 1988 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI NOVELACIJE URBANISTIČNEGA REDA OBČINE PIRAN
1.	člen
Sprejme se sprememba novelacije urbanističnega reda občine Piran (Uradne objave, št. 22/83), ki jo je izdelal v septembru 1987 Invest biro Koper pod šifro projekta št. 87-150.
2.	člen
Sprememba novelacije urbanističnega reda se nanaša na spremembo
5.	člena Pravilnika, na izločitev naselja Dragonja iz urbanističnega reda, to je iz tekstualnega dela in iz grafičnih listov. Sestavni del odloka so nove grafične priloge v merilu M 1:5000, M 1:2000 in M 1:1000, ki so usklajene s prostorskim delom srednjeročnega družbenega plana občine Piran (Uradne objave, št. 15/87).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev.: 350-4/69-88	Predsednica
Piran, 21. januar 1988	TATJANA KOSOVEL, 1. r.
Na podlagi 36. Člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85 in 29/86) in 251. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82, 4/86 in 21/86) je Izvršni svet Skupščine občine Piran na seji dne 10. februarja 1988 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI POSEBNIH STROKOVNIH PODLAG UREDITVENEGA NAČRTA »HOTEL PALACE« V PORTOROŽU I.
Javno se razgrne posebne strokovne podlage za območje urejanja dela Portoroža v okviru kareja T-5/9, ki ga je izdela! Kraški zidar
16
URADNE OBJAVE
16. februarja 1968 - št. 3
- TOZD Projektiva inžiniring iz Sežane v decembru 1987 pod št. projekta 7200-722-778.
H.
Posebne strokovne podtage bodo razgrnjene v avti Skupščine občine Piran in v prostorih Krajevne skupnosti Portorož. Og!ed bo možen v detovnem času upravnih organov občine Piran in krajevne skupnosti Portorož in sicer od 19/2-1988 do vktjučno 4/3-1988.
m.
Med javno razgrnitvijo se mora posebne strokovne podtage javno obravnavati. Krajevna skupnost Porotrož organizira obravnavo ter o času in kraju obravnave na primeren način obvesti krajane ter zainteresirane organizacije združenega deta, samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
IV.
Organizacije združenega deta, druge organizacije in skupnosti, de-tovni tjudje in občani tahko podajo pisne pripombe na gradivo na kraju razgrnitve ati pa jih poštjejo Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran.
Rok za pripombe k posebnim strokovnim podtagam poteče zadnji dan razgrnitve.
V.
Ta sktep vetja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-14/87-88	Predsednik
Piran. 10. februar 1988	DANILO DANEU, t. r.
OBČtNA POSTOJNA
Na podtagi 136. in 161. čtena zakona o sistemu družbenega ptaniranja in o družbenem ptanu SR Stovepije (Ur. tist SRS št. 1/80,33/80 in 2/81). Odtoka o pripravi in sprejetju sprememb in dopotnitev družbenega ptana občine Postojna za obdobje 1986-1990 (Ur. objave št. 41/87) ter 166. čtena Statuta občine Postojna (Ur. objave št. 245/80, 8/82 in 22/83) je Skupščina občine Postojna na skupnem zasedanju Zbora združenega deta. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1987 sprejeta
DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE POSTOJNA ZA OBDOBJE 1986-1990
L Družbeni ptan občine Postojna za obdobje 1986-1990 (Ur. objave št. 41/87) se dopotni in sicer v pogtavju UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA - 2. Natoge v zvezi z urejanjem prostora z nastednjim:
1.	V podpogtavju "Območje krajevne skupnosti Ptanina je enotno prostorsko obdetano kot ptanska cetota P 3..se doda atinea:
h) Zgrajen bo kompteks novega Vzgojnega zavoda v nasetju Ptanina.
2.	V podpogtavju (Območje krajevne skupnosti Prestranek je enotno prostorsko obdetano kot ptanska cetota P 12...« se doda novi zadnji odstavek:
PROGRAMSKE ZASNOVE OBMOČJA P 12/H
-	ureditveno območje in faznost
Ureditveno območje P 12/11 meri 31,7 ha in se nahaja med regionatno cesto Postojna-Rijeka in reko Pivko. Od nasetja Prestranek je oddatje-no 1 km in se nahaja v btižini kompteksa tesne industrije JAVOR Pivka TOZD Prestranek.
Območje, ki se uredi v 1. fazi obsega 17.50ha.
območje, ki se ureja v 2. fazi pa obsega 14,20ha.
-	organizacija dejavnosti na območju P 12/H
Ureditveno območje P 12/11 je namenjeno gradnji za proizvodno obrt s področja tesne, kovinsko-predetovatne. strojne, etektronske dejavnosti in izdetovanja ptastičnih izdetkov.
Območje vsebuje poteg proizvodnih objektov in spremtjajočih komu-natnih objektov in maniputacijskih površin tudi območje namenjeno organizaciji skupnih dejavnosti v coni.
- kapaciteta območja po posameznih programih
PROGRAM	KAPACITETA v ha	%
proizvodni in sktadiščni objekti	16,14ha	50,91%
- zaščitne ureditve - zeteni pas	6,34ha	20.00%
- promet in komunata	6.46 ha	20,38%
- skupni program - OSTALO	2.76ha	8.71%
SKUPAJ	31,70ha	100,00%
-	zasnova prometnega omrežja
Navezava na regionatno cesto Postojna-Rijeka. Primarna napajatna cesta industrijsko obrtne cone P 12/11 se priktjuči na regionatno cesto v dveh točkah na medsebojni razdatji 550m.
Notranji promet:
Notranji promet poteka po primarni napajatni cesti in sekundarnih dostopnih cestah, ki se odcepijo od primarne ceste na razdatji 240m.
Cestno omrežje je organizirano tako, da omogoča dostop do obstoječih objektov, ki mejijo na cono P 12/11.
Mirujoči promet:
Parkirne površine za zapostene so tocirane ob primarni napajatni cesti in ob vstopnem programu v cono
Peš promet:
Gtavne smeri peš in kotesarskega prometa so ob primarni napajatni cesti cone. Za potrebe pešcev in kotesarjev bi bito potrebno iz smeri Prestranek organizirati peš in kotesarsko stezo.
Urgentni promet:
Do vseh objektov v coni je možen neposredni dovoz.
-	industrijski tir
Industrijski tir poteka od žetezniške postaje prestranek ter prečka regionatno cesto Postojna-Rijeka v nadvozu. Križanja industrijskega tira z notranjimi prometnicami so enonivojska.
-	zasnova komunalnega omrežja
Gtavni (primarni) zbirni kana! kanatizacije je tociran ob primarni napajatni cesti na katerega se priktjučujejo posamezni onesnaževatci. Izvede se mešan kanatizacijski sistem, ki se zaktjuči z ustrezno čistitno napravo tocirano v komunatni coni. Taka organizacija omogoča faznost izgradnje, s tem, da se čistitno napravo zgradi v 1. fazi. Primarni vodovod poteka ob primarni napajatni cesti. Priktjuček na javno vodovodno omrežje je v nasetju Prestranek.
Za potrebe etektroenergetskega napajanja je potrebno zgraditi transformatorsko postajo, ki se priktjuči na javno omrežje.
Za potrebe proizvodno obrtne cone je potrebno izdetati priktjuček na javno tetefonsko omrežje v oddatjenosti lkm.
Odpadki se zbirajo v namenskih kontejnerjih in se odvažajo na centratno ati posebno odtagatišče.
Na območju P 12/11 je predvideno območje namenjeno sktadiščenju vnettjivih in nevarnih snovi.
-	usmeritve za urbanistično arhitektonsko oblikovanje
Proizvodne površine so organizirane v obtiki btoka povprečne velikosti 2.464 ha cetotne površine. Vetikost btoka je 220 x 112 m in je približno v razmerju 1:2. Obsega pravitoma pozidane, maniputacijske in zetene površine ob vhodu za zapostene. Btok je po površini mnogokratnik osnovne parcete, ki je vetika 15xll2m. Osnovna parceta obsega pozidano površino maksimatno 15 x 75 m. Pozidana naj bi bita s standardiziranimi tovarniškimi objekti. Pozidanost parcete znaša 67%, ostato so maniputacijske in vhodne površine za btago in zapostene. Vhodne zetene površine predstavtjajo 8% cetotne površine parcete. maniputacijske površine pa 25% cetotne površine parcete. Posamezne parcete je možno združevati do vetikosti btoka. Dostop za zapostene je organiziran. če razumemo parcelo kot pravokotnik, z ožje strani tega pravokotnika in je organiziran v obtiki zelenih površin. Vhod oziroma izhod za btago je organiziran na nasprotni ožji strani tega pravokotnika.
Ob vhodu ob primarni cesti so predvidene površine za skupni program cone.
-	usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Na tem območju ni evidentiranih objektov naravne in kutturne dediščine. Na območjih kjer so predvidene zetene površine se v čim večji meri ohranja obstoječe drevje. Ob regionatni cesti in ob primarnih napajatnih cestah se organizira urejene zetene površine.
-	usmeritve za izbotjšanje in varovanje bivatnega in delovnega okotja
Nove dejavnosti morajo biti urejene v sktadu z vetjavnimi predpisi in
pogoji sogtasodajatcev.
16. februarja 1988 - št. 3
URADNE OBJAVE
17
- zasnove ureditve za potrebe SLO in DS
Na območju ni predvidenih posebnih ureditev za potrebe SLO in DS, ki bi bile pomembnejše v občinskem merilu in bi presegale pomen območja proizvodno-obrtne cone.
Ureditev v smislu SLO in DS morajo biti urejene skladno z veljavnimi predpisi in usmeritvami občinskega sekretariata za LO. KATASTRSKI NAČRT - obodna parcelacija Obodna parcelacija je vrisana v kopijo katastrskega načrta v M 1:2880. Razvidna je tudi obstoječa parcelacija.
3.	V podpoglavju »Območje krajevne skupnosti Pivka je enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 14...« se dodata dva zadnja odstavka:
PROGRAMSKE ZASNOVE ZA OBMOČJE P 14/S6
1.	Območje urejanja P 14/S6 leži v severozahodnem delu Pivke
Omejujejo ga:
-	na severu Petelinjski hrib
-	na jugu objekt osnovne šole
-	na vzhodu športnorekreacijske površine
-	na zahodu Pot k studencu
Območje urejanja P 14/S6 meri 1 ha 71 a 17m^
2.	Opis poteka meje območja urejanja P 14/S6 - Pivka
Območje se nahaja v severozahodnem delu Pivke, severno od
Osnovne šole pod Petelinjskim hribom v k o. Petelinje.
Meja prične v severovzhodnem oglišču območja na južni meji parcele št. 1105/1 ca. 10m zahodno od njenega jugovzhodnega oglišča. Od tu se meja območja rahlo usmeri proti jugovzhodu, poteka v premi do severozahodnega oglišča parcele št. 1102/3 in nadaljuje proti jugovzhodu po njeni zahodni meji do njenega jugozahodnega oglišča. Od tu se usmeri proti jugovzhodnem oglišču parcele št. 1366. V jugovzhodnem oglišču parcele št. 1366 se meja območja usmeri proti jugozahodu, poteka po severni meji parcele št. 1367,1379 in 1378 do severozahodnega oglišča parcele št. 1378. Od tu se usmeri proti severozahodnemu oglišču parcele št. 1382 in prečka severna dela parcel št. 1381 in 1382. V severozahodnem oglišču parcele št. 1382 se meja območja usmeri proti severozahodu, poteka po jugozahodnih mejah parcel št. 1359, 1358 in 1355 ter zahodni meji pare. št. 1352/1 do severozahodnega oglišča parcele št. 1352/1. V tem oglišču se meja območja usmeri proti vzhodu in poteka po severnih mejah parcel št. 1352/1,1354 in 1352/2 do severovzhodnega oglišča območja, ki je izhodišče opisa poteka meje območja.
Območje urejanja meri 1 ha 71 a 17m2.
Ploščina je določena s planimetriranjem na katastrskem načrtu M = 1:2880.
3.	Organizacija dejavnosti v območju (program):
Območje je po dolgoročnem planu namenjeno spremljajočim dejavnostim in stanovanjski gradnji.
Srednjeročni družbeni plan občine Postojna predvideva v obravnavanem območju sledeče posege v prostor:
-	izgradnja WU s pripadajočimi igrišči
-	izgradnja vrstnih hiš
-	izgradnja kablovoda 20 KV Vilharjevo naselje - Petelinje
-	sekundama komunalna oprema območja
-	izgradnja dovoznih cest do območja
4.	Okvirna kapaciteta območja po posameznih programih
program	kapaciteta ca.
WZ	do 2000m2 b.e.p.
igrišča WZ	3000 m2
stanovanjska gradnja
(vrstne hiše)	do 3500m2 b.e.p.
5.	Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikova-
nje:
Objekt načrtovanega vrtca je lociran severno od osnovne šole in športnorekreacijskih površin. V prvi fazi načrtujemo 7 oddelkov za otroke 0-7 let, centralno kuhinjo in pralnico.
Urbanistična rešitev načrtovanega WZ upošteva tudi morebitno kasnejšo dozidavo novih oddelkov, v končni fazi načrtujemo velikost vrtca za 200 otrok. Bivalni prostori in pripadajoče igralne površine so orientirane proti jugu, gospodarski prostori pa proti severu.
Zunanje igralne površine se vključujejo v niz načrtovanih Športnih igrišč. Pri velikosti zunanjih igralnih površin smo upoštevali velikost vrtca za 200 otrok in normativ 145 m2 zunanjih igralnih površin na otroka.
Vrstne hiše načrtujemo severno od športnih igrišč. Dovozi in dostopi do hiš so organizirani z nove ceste, ki poteka severno od objektov.
Vrtovi hiš so locirani na južni strani. Maksimalni gabarit objektov je P+l+M.
Arhitektura predvidenih objektov mora oblikovati kvaliteten ambient z upoštevanjem tipičnih elementov, ki so značilni za to območje.
6.	Usmeritev za izboljšanje in varovanje naravnega in bivalnega okolja:
Pri izdelavi zazidalnega načrta je glede izboljšanja in varovanja naravnega in bivalnega okolja potrebno upoštevati predpise in pogoje soglasodajalcev.
7.	Zasnova zaporednosti gradnje:
Gradnja vrtca je možna v dveh fazah.
Gradnja vrstnih hiš mora biti organizirana kot enotna akcija.
8.	Zasnova prometne ureditve:
Načrtujemo novo prometno povezavo Prečna ulica (mimo osnovne šole) - Pot k studencu - Vilharjeva ulica. Dovozi so organizirani po novi cestni povezavi - Pot k studencu - Vilharjeva ulica, ki poteka severno od načrtovanih objektov.
-	Mirujoči promet:
Parkirne površine za potrebe vrtca so locirane severno od vrtca ob novi cesti. Parkiranje za stanovalce rešujemo ob posameznih objektih in vzdolžno ob prometnicah.
-	Peš promet:
Peš poti so organizirane med načrtovanimi športnimi površinami, WZ in vrstnimi hišami v smeri V-Z in kot povezovalke obstoječih območij z načrtovanimi v smeri S-J.
-	Urgentni promet:
Organiziran bo po prometnih poteh in uttjenih površinah okrog predvidenih objektov v skladu s pogoji soglasodajalcev.
9.	Zasnova komunalnega omrežja
-	Obstoječa kanalizacija poteka po Vilharjevi cesti in severno od osnovne šole.
Novo zazidavo je možno priključiti na obstoječe omrežje. Pri reševanju novega kompleksa je potrebno rešiti tudi priključke objektov na Petelinjem hribu.
-	Vodovod je obstoječi, vendar za višje ležeče objekte pod hribom Petelinje nima dovolj pritiska. Potrebno je dopolniti mrežo.
10.	Zasnova energetskega omrežja
-	Elektrika se napaja iz dveh TP: TP Vilharjevo naselje, ki je z zazidavo tangirana in TP šola in imata še rezerve.
11.	Zasnova omrežja zvez
-	Telefon - obstoječa KATC Pivka ima še proste kapacitete, potrebna je le navezava.
12.	Zasnovana prostora za potrebe SLO in DS
Načrtovati je potrebno zadostno število zakloniščnih mest in ostale ureditve skladno s pogoji občinskega sekretariata za LO. PROGRAMSKE ZASNOVE ZA OBMOČJE P 14/S7
1.	Območje urejanja P 14/S7 leži v severovzhodnem delu Pivke. Omejujejo ga:
-	na seveni strani stanovanjska cesta
-	na vzhodu pobočje Bedinka
-	na jugu obstoječi objekti
-	na zahodu Postojnska cesta
Velikost celotnega območja je 2 ha 48 a 40m2.
V območju načrtujemo motel, objekt z javnim in stanovanjskim programom, dva obstoječa stanovanjska objekta pa s prenovo namenjamo javnemu in stanovanjskemu programu.
2.	Opis poteka meje območja urejanja P 14/S7 - Pivka
Območje se nahaja v severovzhodnem delu Pivke, vzhodno od ceste
Reka-Ljubljana nasproti bencinske črpalke v k o. Petelinje.
Meja prične v severovzhodnem oglišču območja, ki je jugozahodno oglišče parcele št. 719. Od tu se meja območja usmeri proti jugovzhodu, poteka v premi do loma, ki je na severni meji parcele št. 864 in ca. 40m zahodno od njenega severovzhodnega oglišča. V tej smeri prečka meja območja parcele št. 736/1, severovzhodno oglišče parcele št. 740/1, pare. št. 740/3,743/2,856,858 in 859. V lomu na severni meji parcele št. 864 se meja območja usmeri proti jugu, poteka v premi do jugovzhodnega oglišča parcele št. 990 in prečka parcele št. 864,865,866,879,880 in 989. V jugovzhodnem oglišču parcele št. 990 se meja območja usmeri proti zahodu, poteka v premi do jugovzhodnega oglišča parcele št. 1007/ 2 in prečka parcele št. 990, 988, 993, severno oglišče parcele št. 999 in pare. št. 1004/2. Od jugovzhodnega oglišča parcele št. 1007/2 poteka meja območja proti zahodu po njeni južni meji do severozahodnega oglišča parcele št. 1006. V tem oglišču se meja območja usmeri proti jugu, poteka po vzhodni meji parcele št. 1008/1 in v isti premi prečka parcelo št. 1006 do severozahodnega oglišča parcele št. 1005/1.
18
URADNE OBJAVE
16. februarja 1988 - št. 3
V tem oglišču se meja območja usmeri proti zahodu, poteka po severni meji parcele št. 1003/4 do njenega severozahodnega oglišča. V tem oglišču se meja zelo rahlo ukloni proti jugu. poteka v premi do loma na zahodni meji parcele št. 1008/3. ki je ca. 15m severno od njenega jugozahodnega oglišča in prečka parcelo št. 1008/3. V tem lomu se meja območja usmeri proti severu in poteka po vzhodni meji ceste Ljubljana-Reka. parcela št. 4391/1. le ob zahodni meji parcele št. 1015/ 2 prečka izbočeni del ceste, parcela št. 4391/1 tako. da je ta del ceste znotraj meje območja urejanja. V tej smeri poteka meja območja po vzhodni meji ceste Ljubljana-Reka do severozahodnega oglišča območja. ki je presečišče vzhodne meje ceste Ljubljana-Reka z zahodnim podaljškom severne meje parcele št. 736/2. V tem oglišču se meja območja usmeri proti vzhodu, prečka parcelo št. 735/4 in poteka dalje proti vzhodu po severni meji parcel št. 736/2. 736/3 in delu 736/1 do severovzhodnega oglišča območja, ki je izhodišče opisa poteka meje območja.
Območje urejanja meri 2 ha 48 a 40m'.
Ploščina je določena s planimetriranjem na katastrskem načrtu
M = 1:2880.
3.	Organizacija dejavnosti v območju (program):
Območje je po dolgoročnem planu namenjeno stanovanjskim površinam in spremljajočim dejavnostim.
Srednjeročni družbeni plan občine Postojna predvideva v območju urejanja P 14/S7 izgradnjo turističnega objekta (motela) in spremembo namembnosti stanovanjskih objektov Postojnska 16 ali 18 v javni program.
Pivka leži ob turistični poti k morju, zato je primerna za razvoj turizma, ki predstavlja eno od prioritetnih razvojnih panog.
Turizem, proizvodno poslovna dejavnost in druge potrebe po posteljnih kapacitetah v kraju opravičujejo izgradnjo objekta motela.
4.	Kapaciteta območja po posameznih načrtovanih programih:
program	kapaciteta (b.e.p.) ca.
-	gostinstvo 4obstoječi objekt)	400 m^
-	motel (v končni fazi)	do 5000m^
-	javni program (prenova)	do 1800m^
-	javni program (nov objekt)	do 2000m^
-	stanovanjski program (nov objekt)	do 3000 m^
- obstoječi gostinski objekt je možno vključiti v območje motela ali
pa tudi odstraniti, v kolikor organizacija samega motela to zahteva
5.	Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikova-
nje:
Motel bo lociran na izpostavljenem mestu, neposredno ob magistralni cesti. Sestavljata ga dva dela: sprejemni del z recepcijo, restavracijo, kuhinjo in gospodarskimi prostori ter spalne enote.
Glavni vhod je orientiran proti jugu. gospodarski dovoz pa je možen s severne dovozne poti.
Gabarit objekta je klet. pritličje in izkoriščena podstreha. Med vhodnim delom motela, obstoječim gostinskim objektom in parkiriščem oblikujemo trg kot eno od prostorskih in pomenskih središč Pivke.
Vzhodno od parkirišča ob vznožju Bednika načrtujemo objekt z javnim programom in stanovanji, maximalni gabarit je "+3 + M.
6.	Usmeritev za izboljšanje in varovanje naravnega in bivalnega okolja:
Pri izdelavi zazidalnega načrta je glede izboljšanja in varovanja naravnega in bivalnega okolja potrebno upoštevati predpise in pogoje soglasodajalcev (predvsem glede hrupne obremenjenosti območja).
7.	Zasnova zaporednosti gradnje:
Gradnja motela je možna v dveh fazah. V prvi je predvidena gradnja restavracije in dela spalnih enot. v drugi fazi pa gradnja dodatnih spalnih enot.
8.	Zasnova prometne ureditve:
-	Območje se navezuje na primarno cestno omrežje, saj leži neposredno ob magistralni cesti.
-	Notranji promet je organiziran ob južni in severni strani načrtovanih objektov. Na severni strani je predviden urgentni dovoz in dostava, na južni strani pa je predviden glavni dostop in dovoz za obiskovalce.
-	Mirujoči promet je organiziran ob magistralni cesti med motelom in načrtovanim objektom. Parkirne površine so namenjene obiskovalcem motela, obstoječega gostinskega objekta, programu v dveh objektih. ki ju namenjamo javnemu programu (prenova) in načrtovanemu objektu ob vznožju Bedinka.
-	Peš promet:
Po obstoječih in predvidenih peš poteh je možna povezava motela tako s centrom kot s širšim območjem Pivke.
-	Urgentni promet:
Organiziran bo po notranjih prometnih in utrjenih površinah v skladu s pogoji soglasodajalcev.
9.	Zasnova komunalnega omrežja:
-	Kanalizacija je obstoječa, dopolni se s priključki.
-	Obstoječi vodovod poteka po obravnavanem območju 0 300. Pri izdelavi ZN je potrebno uskladiti lego objekta in primarnega vodovoda.
10.	Zasnova energetskega omrežja:
-	Elektrika obstoječe TP so vse precej oddaljene. Na podlagi predvidene porabe električne energije se bo določila potreba po novi TP.
11.	Zasnova omrežja zvez:
-	Telefon - obstoječa KATC Pivka ima Še proste kapacitete. Potrebna je navezava.
12.	Zasnova prostora za potrebe SLO in DS:
Načrtovati je potrebno zadostno število zakloniščnih mest in ostale ureditve skladno s pogoji občinskega sekretariata za LO.
II. Dopolnitve družbenega plana občine Postojna za obdobje 1986-1990 začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 30-6/85-7/IF	^ Predsednik
Dne. 24. 12. 1987	TOMAŽ TUŠAR, 1. r.
OBČtNA KOPER
Na podlagi 3. odstavka 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS. št. 37/85), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1988 (Uradni list SRS. št. 48/87) je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 8. februarja 1988 sprejel
ODREDBO
O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH,, DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1988
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo in ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora Veterinarski zavod Primorske - DE Koper, opraviti v letu 1988 ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni.
Imetniki živali so dolini izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo pripravi v sodelovanju s pooblaščeno veterinarsko organizacijo predlog programa preventivnih ukrepov v letu 1988 in ga predloži izvršnemu svetu skupščine občine Koper.
Izvršni svet občinske skupščine odredi ukrepe za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni za območje občine najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi te odredbe.
3.	člen
Veterinarski zavod Primorske - DE Koper je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
4.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno. da so živali stalno zaščitene.
Kontrolo imunosti opravi VTOZD za veterino Biotehniške fakultete v Ljubljani po programu, ki ga določi z obveznim navodilom Republiška veterinarska uprava.
5.	člen
Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta, ki opravlja preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatu cepljenja in preiskave.
16. februarja 1988 - št. 3
URADNE OBJAVE
19
Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta iz prejšnjega odstavka morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, o vseh nezaieljenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na eventualno nezanesljivo imunost.
II. PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje, goveda in ovce v občini Koper, in sicer v naslednjih naseljih: Podpeč, Bezovica, Loka, Predloka, Praproče in Mohoreče.
Preventivno je treba cepiti vse živali v soseskah, kjer je bil v zadnjih 30-tih letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje po prejšnjem odstavku opravi do 30. aprila 1988 Veterinarski zavod Primorske - DE Koper.
7.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do 1. maja 1988.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Drugo preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do 30. oktobra 1988, v kolikor se na obalnem območju pojavi steklina.
Cepljenje, določeno v tem členu, opravi Veterinarski zavod Primorske - DE Koper.
8.	člen
Proti atipični kokošji kugi je treba preventivno cepiti kokoši, piščance, brojlerje, purane in matične jate fazanov:
-	v perutninskih obratih organizacij združenega dela;
-	v naseljih, kjer so perutninski obrati OZD ali večje reje individualnih proizvajalcev;
-	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost;
-	v fazanerijah.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse.
Cepljenje po tem členu opravi Veterinarski zavod Primorske - DE Koper; v perutninskih obratih OZD, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
9.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev ter vse prašiče hranjene s pomijami.
Cepljenje slednjih plača lastnik sam.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod Primorske - DE Koper s sevom K - lapiniziranega virusa.
10.	člen
Tuberkulinizirati je treba:
-	25% vseh goved na območju občine Koper (VIII. splošna tuberku-linizacija);
-	vse plemenske merjasce;
-	100 plemenic neokuženih prašičjerejskih farm;
-	kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza in sicer v vseh dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod Primorske - DE Koper.
11.	člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
-	osnovne goveje črede OZD in krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preizkusom; v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled;
-	odstreljene poljske zajce (patoanatomsko) na območju občine Koper.
Vzorce mleka in krvi vzame Veterinarski zavod Primorske.
Mlečno prstanasto preiskavo opravi Veterinarski zavod Primorske.
Laboratorijske preiskave krvi goveda, ovac, koz in prašičev opravi VTOZD za veterinarstvo.
Pregled zajcev opravi Veterinarski zavod Primorske. Laboratorijske preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev opravi VTOZD za veterinarstvo.
12.	člen
Na bolezen Aujeszkega in TGE je treba preiskati 10% vzorcev krvi plemenskih prašičev.
Vzorce odvzame Veterinarski zavod Primorske. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo.
13.	člen
Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v prirodnem pripustu. Enkrat letno je treba pregledati plemenjake v prirodnem pripustu na vibriozo (infekcija s Campylobakter fetus), leptospirozo, trihomoniazo, levkozo, bakteriološko pregledati seme glede na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami in opraviti koprolaško preiskavo.
Vzorce odvzame Veterinarski zavod Primorske - DE Koper. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo.
14.	člen
Na leptospirozo je treba preiskati 10% vzorcev krvi plemenskih prašičev po programu, ki ga določi veterinarska inšpekcija.
Vzorce krvi vzame Veterinarski zavod Primorske - DE Koper. Serološke preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo.
15.	člen
Proti trihofitiji je treba opraviti vakcinacijo govedi in drugih živali, kjer je bila bolezen ugotovljena, ne glede na število primerov.
Vakcinacijo opravi Veterinarski zavod Primorske - DE Koper.
Cepljenje plača lastnik živali.
16.	člen
Na kužno malokrvnost je treba opraviti preiskave krvi kopitarjev ob kupoprodajah kot tudi preglede krvi športnih konjev 14 dni pred tekmovanji.
Vzorce krvi vzame Veterinarski zavod Primorske - DE Koper Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins - test) opravi VTOZD za veterinarstvo.
Stroške plača lastnik živali.
17.	Člen
Opraviti je treba tuberkulinizacijo in serološke preiskave krvi na brucelozo, leptospirozo ter preglede na ostale kužne bolezni ob kupoprodaji za plemensko uporabo prašičev. Tuberkulinizacijo in vzorce krvi opravi oz. odvzame Veterinarski zavod Primorske - DE Koper.
Stroške pregledov plača lastnik živali.
18.	člen
Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varoozo je treba pregledati Čebelje družine, ki gredo na pašo.
Vzorce za preiskavo odvzame Veterinarski zavod Primorske - DE Koper in jih dostavi na analizo na VTOZD za veterinarstvo.
Vzorce je treba dostaviti do 31. marca 1988, preiskave morajo biti opravljene do 30. aprila 1988.
Preiskave plača lastnik čebel.
19.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib. ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1988, vzorci tržnih rib pa ko to odredi upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1988.
Vzorce rib za preiskavo vzame Veterinarski zavod Primorske - DE Koper, analize pa opravi VTOZD za veterinarstvo.
20.	člen
Kršenje določi! te odredbe se kaznuje v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85).
21.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objav?'
Št.: 322-9/88	Predsednik izvršnegL
Koper, 8. februarja 1988	ALDO GABRIJE'
20
URADNE OBJAVE
16. februarja 1988 - št. 3
OB&NSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MOLA
Na podlagi določb Zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti in v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Izola za obdobje 1986-1990 je Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela pri OZS Izola na seji dne
4.	2. 1988 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBI SKLEPA O OBRAČUNAVANJU IN PLAČEVANJU PRISPEVKOV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
1. člen
Spremeni se 2. odstavek 2. člena sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo, ki ga je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Izola sprejela na svoji seji dne 20. 1. 1988, objavljen pa je bil v Uradnih objavah št. 2 in se glasi:
Od 1. 2. 1988 dalje se prispevki za zdravstveno varstvo plačujejo:
-	iz dohodka o osnovi, ugotovljeni v skladu z zakonom v višini 0,76%
-	iz bruto osebnih dohodkov v višini 10,95. %
2. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 22/1-88
Izola, 9. februa!ja 1988
Predsednik koordinacijskega odbora:
DINO DODIČ, ). r.