naš tednik LETO XXXX. Štev. 34 Cena 8,— šil. (200 din) petek, 26. avgusta 1988 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec i Nov učni načrt Ministrstvo za pouk, umetnost in šport je pred mesecem razposlalo med drugim tudi na osrednje organizacije osnutek odredbe za novi učni načrt za dvojezične ljudske šole in slovenski pouk na glavnih šolah. Že 25. avgusta je iztekel rok za pritožbe, tako da je ministrstvo dalo na razpolago le slab mesec dni za popravo in eventualno izboljšanje osnutka učnega načrta. Narodni svet koroških Slovencev kritizira v svojem stališču, ki ga je posredoval ministrstvu prav te dni, mdr. nepopolnost učnega načrta in opozarja na neenakopravnost slovenskega učnega jezika v celotnem osnutku. Narodni svet pričakuje, da se osnutek prilagodi vmesnemu poročilu takratne ekspertne komisije pri zveznem ministrstvu. Narodni svet nadalje predlaga, da spremna komisija pri zveznem ministrstvu (se bo ustanovila te dni, če se bodo držali pogovorni partnerji — NSKS/ZSO/Kirchberger — sprejetih sklepov z dne 17. 8.1988) izdela novi učni načrt, ki bo ustrezal potrebam sodobnega pouka tudi materinega jezika. Nova sol, komisija v soglasju z NSKS-ZSO Prejšnji teden je bil na sedežu Narodnega sveta razgovor med NSKS in ZSO ter dr. Kirchbergerjem, ki je sekretar zvezne ministrice Hilde Hawlicekove. Pogovor je predvsem tekel o ustanovitvi spremne šolske komisije pri ministrstvu. Predstavniki NSKS Kakor je znano, je našemu državnemu poslancu Karlu Smolletu pri pogajanjih o no-Vem šolskem zakonu uspelo ^dr. iztržiti to komisijo za opremljanje manjšinskega o°lstva na Koroškem. Naloga komisije bo predvsem, da bo Po potrebi obiskovala dvojezi-one šole in na licu ocenjevala kvaliteto pouka ter se bavila s Pritožbami. Nadalje se bo komisija bavila s kriteriji za nastavitev ravnateljev dvojezič-nih šol. Poleg tega je zago-ovljeno, da lahko da komisija nalogo za znanstvene raziska-Ve na šolskem področju. Komisijä b° sestavljena iz članov ter bo za sklepe potrebovala 2/3 večine. NSKS in bosta zastopana vsak s Po dva člana, dva člana pa bo-sta imenovala celovška univer-j9 in Avstrijska rektorska kon-erenca. S tem bosta imeli °srednji organizaciji skupno z Univerzitetnimi profesorji več o tretjino glasov. Poleg njih °do še zastopani dva zastop-'ka deželne vlade, (Dalje na str. 10) (dr. Matevž Grilc, Karel Smolle, Marjan Pipp in Hubert Mikel), ZSO (dr. Marjan Sturm) in tajnik ministrice dr. Josef Kirchberger so razčistili še zadnja odprta vprašanja ter se zedinili na čimprejšnjo ustanovitev šolske komisije za spremljanje novega zakona. „PLANINSKI SEKSTET“ je na žegnanju v Libučah končal svojo kariero. Priljubljeni ansambel je štel med najboljše in najbolj priljubljene slovenske skupine. Prav zaradi tega vsi ljubitelji domače glasbe upajo, da bo „Planinski sekstet“ le še premislil svojo odločitev. TJJ Tednikov >% komentar M RISE RUDI VOUK V prihodnjem šolskem letu bo na šolah dvojezičnega ozemlja 21 razredov več. Od tega jih bo 18 nastalo zaradi znižanja najvišjega števila učencev na razred od 30 na 20, vseh teh 18 novih razredov bo samo nemških. Troje novih (tudi nemških) razredov bo nastalo zaradi novega delitvenega števila 9. Poleg novih 21 razrednih učiteljev bodo naslednje šolsko leto nastavili 40 asistenčnih učiteljev. 36 od njih je prostovoljno obiskovalo tečaj za slovenščino (kar seveda le pokaže njihovo dobro voljo, ne pomeni pa, da sedaj znajo slovensko; v dveh tednih se nihče ne nauči jezika), trije pa so že prej znali slovensko. Številke se lahko še spremenijo, ker so prijave možne tudi vsaj razrede, ki so človeka vredni, in ne kakšne kamre — naj jih plača, kdor je to hotel. Za lesene ločitvene stene so se baje odločili zaradi fleksibilnosti, ker je lahko drugo leto spet vse drugače. Kakšen je psihološki učinek te fleksibilnosti, kaže, da niso premislili: grozeča lesena stena sredi razreda, ki so po naključju števila rojstev in prijav odpira in zapira. Problemov je še več. Ce je 13 neprijavljenih in 8 prijavljenih otrok ali pa obratno, kdo bo določal, kateri otrok naj gre v drugi razred? če je doslej za neki razred 8 prijavljenih otrok, ali bodo že zdaj, tako rekoč preventivno, postavili ločitveno steno, ker bi se jeseni lahko še kdo prijavil? Postavljajo zidove še septembra. Toliko suhoparna dejstva! * 18 novih nemških razredov zaradi znižanja najvišjega števila učencev na razred na 20. Znižanje tega števila smo sami zahtevali, ker je seveda pouk v manjšem razredu lažji za učitelja in se učenci več naučijo. Ko smo se zavedli, da bo tako nastalo cel kup novih nemških razredov, smo bili spet proti. Jasno je namreč, da so znižali to število zaradi nemških razredov in ne zaradi kvalitete dvojezičnega pouka. Ampak potrebno bi bilo, da smo si končno na jasnem, kaj pravzaprav hočemo. Drugače je s tremi razredi, ki so nastali zaradi delitvenega števila 9. Teh novih razredov noben Slovenec ni hotel. Tukaj pa je treba razumeti, zakaj je Smolle pristal na novi zakon. Brez njegovega pristanka bi delitveno število ostalo 7 in že samo teh novih razredov bi nastalo okoli 20. V Globasnici so se tudi slovenski občinski odborniki izrekli za ločitvene stene, v Kotmari vasi je celoten občinski odbor glasoval proti in se izrekel za prizidek. Mislim, da so Kotmirčani storili boljše. Če so že izsilili ločevanje, ki ga nismo hoteli, potem naj nam dajo Vse to pa ni nič v primerjavi s težavami, ki čakajo v zvezi z asistenčnimi učitelji. Komaj kdo si more predstavljati, kako naj funkcionira pouk z dvema učiteljema v razredu, če eden od njih ni dvojezičen (kar, kot že rečeno, asistenčni učitelji tudi zaradi tečaja niso) in vsak naj poučuje svojo skupino. Mnogi pričakujejo kaos. * Za opazovanje teh problemov in njihovo reševanje je pri zveznem ministrstvu za pouk predvidena posebna komisija, v kateri sta zastopani tudi obe osrednji organizaciji. Menda sta se tudi že obe zmenili za vstop, Vestnik pa pišej da ZSO še ni pripravljena. Če bomo hoteli še kaj izboljšati ali morda celo spremeniti, bo sodelovanje v komisiji kar potrebno. Zelo neumno se mi zdi medsebojno prepiranje, pozabljamo namreč, da so krivci ločevanja drugi. * Upam, da se motim, ampak včasih imam občutek, da se skuša NSKS iztihotapiti iz šolske debate. To ne bi smelo biti. Verjetno bo treba po treh letih siliti na novelo zakona. Zato pa-bi morali že zdaj zelo temeljito pretuhtati vse možne šolske modele — od ločevanja pa do skupnosti. Ne sme nam namreč iti za kakšna načela, temveč samo za najboljši pouk naših otrok. stran o Pe,ek’ O 26. avgusta 1988 Smolle: „Haiderjevizjave o avstrijski naciji sinusne“ Pretekli teden je predsednik FPÖ Haider v televizijski oddaji Inlandsreport označil avstrijsko nacijo kot „ideološko spako“ in se priznal k nemški narodnosti. Zastopniki vseh drugih strank so te Haiderjeve izjave kar se da ostro obsodili, predsednik Waldheim je Haiderja pozval na razgovor, zvezni kancler Vranitzky pa je menil, da je že ob zlomu male koalicije 1986 pokazal, da zanj Haider nima nobene vrednosti in da mu je tudi vseeno, kakšen bo izid razgovora z Waldheimom. K Haiderjevemu sramotenju avstrijske nacije sta zavzela stališče tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in državni poslanec Karel Smolle. V izjavi za tisk je Smolle dejal, da je gnusno, če Haider označuje avstrijsko nacijo kot ideološkega spaka in za to žaljenje Avstrijcev uporablja vrhu tega še Slovence. Smolle je spomnil, da so ravno organ koroške FPÖ Kärntner Nachrichten pred kratkim pred sodiščem obsodili, ker je očitaval Smolletu, da se ne priznava k avstrijski naciji. Grilc pa je menil, da so se slovenske organizacije pred leti skupno z avstrij- skim uporniškim gibanjem slavnostno priznale k avstrijski naciji in da je škandal, če tako imenovani avstrijski državni poslanec prisega na tisto nacijo, katero potem označuje za spako. Haider je spet enkrat hotel pomiriti svoje nemškonacionalne vo-lilce in s tem globoko žalil tistih 90% Avstrijcev, ki se priznavajo k avstrijski naciji. Medtem, ko se vsi drugi upravičeno zgražajo (edinole povabilo na razgovor Haiderja s tistim predsednikom, ki je v nemški Wehrmacht opravljal svojo dolžnost, je nekam smešno), je Novi ravnatelji na naših šolah S prvim septembrom bo prišlo na nekaterih dvojezičnih ljudskih šolah tudi do nove zasedbe ravnateljskih mest. Tako je postal novi ravnatelj ljudske šole Trušnje pri Velikovcu naš rojak Lojze Prunč, doma iz Podgrada pri Klopinjskem jezeru. sedbe ravnateljskega mesta, kakor bi odgovarjala dejanskim potrebam dvojezične ljudske šole. Rozvita Vospernik, ki je doslej vodila šolo provizorično, ni bila upoštevana — temveč je postal ravnatelj nekdo, ki mu manjka ustrezna dvojezična kvalifikacija. Rozvita Vospernik je postala žrtev strankarskih mahinacij SP/VP, katerih je, kakor znano, na področju šolstva precej. Proti njim primerno in dosledno nastopati — tudi to mora biti ena naših glavnih nalog v novi šolski komisiji pri ministrstvu za pouk. V Podkrnosu pa je postala nova ravnateljica Vida Neufeld, hči bivšega predsednika ZSO, dr. Zwittra. Posebno razveseljiva je tudi vest, da bo od 2. septembra dalje vodil kot ravnatelj velikovško poklicno šolo inž. Fridl Kapun, podpredsednik Zveze slovenskih zadrug ter predsednik pliber-ške Zadruge. Vsem, ki so bili od deželnega glavarja Wagnerja imenovani za to odgovorno nalogo, iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspeha. Na žalost pa moramo tudi poročati, da na Kosta-njah ni prišlo do take za- FpO spet jasno pokazala, kam Pes taco moli: enotno se je posta-v'la za svojega predsednika. Štajerska FPÖ je nekaj gobezdala o ■'sočletni nemški zgodovini Avstri-'i®. koroški svobodnjaki pa so se celo spomnili, da je avstrijska na-^'ia le izmišljotina avstrofašistov, k°rnunistov in monarhistov (čud-na koalicija, res). Kaže, da FPÖ enostavno noče videti razlike med Jezikom in nacijo. Noben Švicar P® ne bo spomnil, da je Nemec ali rancoz, noben Amerikanec ne bo r®kel, da je Anglež ali kaj druge- Nacija z jezikom nima oprav-^a. nacija je občutek skupnosti na tem prostoru. In za Avstrijo je avstrijska nacija vrhu tega garant dostojnosti in odpoved vele-nernškim fantazijam. Tudi tisto o 'sočletni nemški zgodovini ne ^ri tako: res so bili Habsburžani koraj 500 let nemški cesarji, am-,ak v tem nemškem cesarstvu so Zlveli tudi Čehi, Italijani, Slo-^nci, Poljaki, Španci itd. In vstro-Ogrska je šele prav bila P°nglomerat različnih narodov. ®s je, da večina avstrijske nacije ’°vori nemško, toda avstrijska na-'Js je prav tako dediščina Čehov, abžarov, Slovencev in številnih ru9ih narodov. Na to bi naj bili ®nosni in ne poslušali preveč na "'teološkega spaka“ Haiderja. R. V. 0 PISMA BRALCEV □ Na uredništvo Slovenskega vestnika Spoštovani! Kljub temu, da vztrajno in do-®do zamolčite izjave KEL oz. v °ia stališča in ker je vaš sodela-®c Miha Pasterk ponovno zapisal 1 ^pjnovejši številki Kladiva novo Z' Ponavljam naslednja dejstva: Oč moji izvolitvi sem Vestniku čas ponudil daljši intervju. V *fobru lanskega leta je v pogo-°ru z glavnim urednikom Luka-0ftr, ki ga je imel dr. Sommereg-“®r> bilo rečeno, da bo intervju ! 'Piljen v decembru lanskega a 'o bo izšel v novoletni številki Ustnika. Po kritiki v Ločah je j avni urednik Ivan Lukan ponudil 'ako 'e ti možnost, ko se bo vrnil s po- u. ne9a dopusta. Še pred izidom ad/Va, v katerem sodelavec Vest-pj/ra Pasterk trdi, da z moje strani interesa, je dr. Sommeregger /e ušal doseči Lukana, vendar se rek/o, da je na dopustu. (e Pnovno ponujam možnost in-q^luja v prvem tednu septembra, v bom po dveh letih, odkar sem Parlamentu, lahko prvič direktno jjuZel stališče do tistih očitkov, ki ni^noram vsak teden brati v Vest- Z odličnim spoštovanjem! Karel Smolle Politika Akcija „Kulturni bus“ zaključena Kulturni bus je svojo letošnjo vožnjo zaključil. Štirikrat je stal v Celovcu, dvakrat v Pliberku, po enkrat pa v Velikovcu, Šentvidu, Špitalu, Klopinju in Milstattu. Kot znano, ob začetku sezone še ni bilo zagotovljeno financiranje akcije, tako da je kulturni bus letos vozil samo en mesec. Da se ta skupna akcija KKZ in SPZ splača, o tem ni dvoma. Uradna Koroška se sploh ne pomuja, da bi turiste informirala o dvojezičnem značaju naše dežele, pa tudi domačinom so naše težave in želje vse premalo znane. Vendar je letos bilo opaziti, da je zanimanje za kulturni bus bilo dosti manjše kot v preteklih letih, najbrž zato, ker smatrajo šolsko debato kot zaključeno. Domačini so reagirali manj agresivno kot v preteklosti, čeprav so aktivisti tudi tokrat dosti čuli, naj se spravijo čez Karavanke. Predvsem v srbohrvaščini vodeni ljubljanski proces je bil mnogim dobrodošel argument proti zahtevam Slovencev po enakopravnosti. Bilo pa je tudi mnogo pozitivnih reakcij, turisti so reagirali izključno z zanimanjem in se v daljših pogovorih informirali o koroških Slovencih. Prodaja knjig je letos bila precej slabša kot lani. Pokazalo se je, da bo naslednje leto treba začeti z načrtovanjem akcije že nekaj mesecev prej, razstavo bo treba spraviti na aktualno stanje in jo boljše utrditi proti vetru (kar je bil večkrat najhujši problem) in tudi boljše organizirati čas nastopov, da bo kulturni bus dosegel čim več ljudi. Prvotni načrt, z nastopi kulturnega bu-sa povezati tudi manjši kulturni program in pasantom poleg informacije nuditi tudi prvo doživetje slovenske kulture in družabnosti, pa je žal neizvedljiv — manjkajo organizacijski ukrepi in predvsem denar. Pedagoški model Vse vrste argumentov je slišati okrog t. i. pedagoškega modela. O ločitvi otrok se tačas veliko govori. Da pa so naši otroci ločeni že od I. 1959, ko so se začele prijave k dvojezičnemu pouku (k slovenskemu pouku otrok sploh ni mogoče prijaviti!), prej nihče ni videl ali ni hotel videti. Slovenski otroci so ločeni s tem, da so prijavljeni, sedijo posebej, imajo delno svoj program in vsak dan občutijo, da niso enaki. Procentualno višanje prijav je tudi farsa, kateri mnogi nasedajo, kajti prijavljene so 3 kategorije otrok: 1) otroci s slovenskim materinskim jezikom oz. znanjem slovenščine pred vstopom v šolo - ti imajo po avstrijski državni pogodbi pravico do pouka v materinskem jeziku. 2) otroci pametnih staršev, ki hočejo izkoristiti možnost dvojezičnosti in omogočiti svojim otrokom znanje jezika, ki ga sami ne obvladajo. Ti otroci se učijo slovenščine kot tujega jezika. 3) otroci asimiliranih (ponemčenih) staršev, ki se sami sramujejo svojega slovenskega porekla, a iz oportunističnih (koristolovskih) notra-njerodbinskih pogojev prijavijo svoje otroke, da imajo v žlahti svoj ljubi mir. Ti otroci se Iz drugih časopisov: skoraj nič ne naučijo, ker jih starši ne motivirajo. Pouk slovenščine v ljudski šoli pa se večinoma prilagaja otrokom asimiliranih staršev. Pedagoški model se sicer ne ozira na te tri raznolike skupine, vendar se prvič vsaj malo ukvarjamo s problematiko, učnim načrtom, učnimi pripomočki in učiteljevim znanjem za poučevanje slovenščine v osnovni (ljudski) šoli. To je že velik napredek. Glasovanje poslanca Smol-leja za novi zakon je naletelo na zelo različna mnenja in kritike. Od za do proti smo slišali argumente tudi na javnem zborovanju, ki ga je sklicala KEL v Bilčovsu. Na tem zborovanju se je pri Smollejevih kritikih pokazala napačna interpretacija glasovanja za zakone in nasploh za politične odločitve. Predvsem Slovenci iz vrst ZSO se še niso otresli in rešili avtoritarno konservativne miselnosti in zato ne znajo razlikovati med političnim glasovanjem in lastnim mišljenjem. Demokratična politika namreč dovoljuje, da si sicer danes za neki zakon, istočasno pa ga lahko kritiziraš, dopolnjuješ in predvsem gledaš, da se izpolnjuje po tvoji presoji in mišljenu. To možnost je Smolle doumel in Jo skuša izkoristiti v svoj Bilčovški občinski list, štev. 2 namen. Seveda z orožjem svojih sposobnosti, ki niso nadnaravne, so pa velike, če mu kot prizadeti pomagamo. Taka pomoč je bil tudi nastop 14 mater v parlamentu ob glasovanju za novi zakon o dvojezičnem šolstvu. To ni bila akcija proti Smolleju, ampak za slovenstvo na Koroškem. Tako so akcijo razumeli vsi mediji, razen avstrijskih komunističnih, Slovenskega vestnika in jugoslovanski poročevalci. Pri tem se postavlja tudi vprašanje, koliko so ti omenjeni akcijo sploh hoteli drugače razumeti, ker jim je bilo kot nasprotnikom Smolleja tako poročanje dobrodošlo. Protest v parlamentu je organizirala članica predsedstva KEL Ingrid Zablatnik, in sodelovale pa so še 4 Bilčovš-čanke, namreč Ana Zablatnik - Kumrinja, Cilka Mischkulnik in Ani Reichmann (vse EL Bil-čovs), ter Marija Wakounig (EL Kotmara vas), katero je policija tako hudo ranila, da je ležala 14 dni v bolnišnici in ima še danes težave s hrbtenico. Akcija je bila izredno uspešna, saj je bila tisti dan tema vseh poročanj. Na žalost se niso vse udeleženke zadržale nenasilno, kakor je bilo načrtovano. To pa je težko, če si soočen z nasiljem. Nenasilje pa je slej ko prej najboljše orožje zatiranih. M. Z. Pisma bralcev PISMA BRALCEV Betr.: N. Tolmajer, Papežev obisk na Koroškem, Naš tednik 12. 8. 88 Johannes Paul II. wählte selbst die Themen für Gurk ln der Augustnummer der internationalen „Herderkorrespondenz“ (Freiburg im Breisgau) schreibt Dr. Fritz Csokiich über den Papstbesuch in Gurk und Trausdorf: „In erstaunlicher Einfühlung in die Psyche dieses Raumes versäumte der Papst nicht, alle diese Völker in ihrer Sprache direkt anzureden . .. Zur Debatte stand die grenzüberschreitende Kraft des christlichen Glaubens, die die Begegnungen in Trausdorf und Gurk zu unvergeßlichen Zeichen werden ließ, und es war ganz gewiß nicht nur so hingesagt, als der Papst an diesen beiden Schlüsselpunkten seines Österreichbesuchs die Zehntausende von Gläubigen aus dem ganzen mitteleuropäischen Raum aufrief, sie sollten die Grenzen der Herzen, der Sprache und der Kultur überwinden. Dieser Aufruf galt sicher auch den Kärntnern in einer sehr spezifischen Weise, damit der dort seit Jahren schwelende Sprachenkonflikt mit der slowenischen Volksgruppe endlich beigelegt werden kann“. Csokiich fährt fort: „Und wenn die Kärntner Slowenen nach dem Papstbesuch auch ein wenig betrübt waren, daß sie vom Papst nicht in ähnlich deutlicher Weise wie die Ungarn oder Kroaten ermuntert wurden, ihr Volkstum zu behaupten, so zeigten sich doch schon wenige Tage nach der Abreise des Papstes die ersten Fernwirkungen dieses Ereignisses: im jugoslawischen Parlament erklärte Jugoslawiens Außenminister, der Papst werde nunmehr auch in dieses Land eingeladen. Die besondere Zurückhaltung in Kärnten schien somit gute Gründe gehabt zu haben.“ Die „Architektur“ der Feier mit dem Nachfolger des Apostels Petrus in Gurk war von der in Trausdorf ebenso verschieden wie die Feier in Lorch und Innsbruck. Es ist aber davon auszugehen, daß alle Reden des Papstes in einem Land aufeinander verweisen und einander ergänzen. Die vom Papst selbst für Gurk gewählten Themen wurden anderswo nicht oder nicht so stark angesprochen: das eine Volk Gottes aus vielen Völkern, Priestertum-Ordenslebengeistliche Berufe, Weitergabe des Glaubens und Beitrag der Frauen zur Evangelisation. Bei allen Feiern des Papstes mit Gläubigen zweier Diözesen hat am Beginn nur der Ortsbi-schof begrüßt und am Ende der Bischof der Nachbardiözese das Dankeswort gesprochen — so auch in Gurk. Im Vorprogramm wie auch in den Unterlagen für die internationale Presse wurde die Präsenz der slowenischen Volksgruppe in der Kirche Kärntens deutlich. Der Hl. Vater aber bedurfte wahrlich nicht erst des Besuchs in Gurk, um darüber informiert zu werden, daß es in der Diözese Gurk slowenischsprechende Gläubige und ein Synodengesetz über das Zusammenleben beider Volksgruppen gibt. In der causa Plakataktion hat die Diözesanleitung rasch und effizient reagiert, denn binnen weniger Stunden war davon nichts mehr zu sehen. Meines Erachtens hat es diese beschämende Aktion von Außenseitern, deren Spuren wie ein Spuk rasch beseitigt waren, nicht verdient, Mitchristen slowenischer Sprache mehr als nötig damit zu konfrontieren und so den Nacht- und Nebelakteuren zu einer Gratispublizität zu verhelfen. Dr. Siegfried Muhrer Mariannengasse 2, Klagenfurt Zakaj poziv na Frica Kumra? Sestanki drž. poslanca Karla Smolleta po naših krajih so pokazali, da se večina rojakov ne strinja z ločevalnim modelom, ki se skuša prodajati kot novi dialog. Ločevanje ostane ločevanje, dialoga pa v narodni skupnosti manjka! Vsi, ki so hodili na demonstracije na Dunaj, zborovanja in bili pred deželno vlado, so deloma ogorčeni, saj je takrat stal z nami v prvih vrstah tudi Karel Smolle. Fric Kumer ima prav, če je mnenja, da to ne more biti dobro, če to podpirata tudi Haider in KHD. Poleg tega dobro pozna situacijo in mnenje naših ljudi. Kot izkušen komunalni politik in predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov pa ima seveda tudi svoje mnenje in ga ima tudi pravico zastopati. Poziv podpisanih odbornikov v NT je nesramen; če se komu kaj ne dopade, se zadeve lahko rešujejo na sejah, ne pa po javnih pozivih v časopisu. Še bolj nesramna pa je po toči fraza o „enotni“ skupni strategiji, ko je že preveč razbitega porcelana. Pozivajte raje tiste, ki dejansko razbijajo, in ne tistih, ki se skušajo vedno zavzemati za pošteno enotnost. Jožko Nachbar, EL Pliberk Prvi in tisoči gol v zgodovini SAK Ko sem prebiral športno stran Našega tednika z dne 12. avgusta 1988 in zagledal sliko, ki prikazuje počastitev strelca tisočega gola v zgodovini SAK, sem tudi jaz, kot „nogometaš prve minute za SAK“, bil vesel, da je Naš tednik to izvedel. Kljub temu, da sem bil tega vesel, sem bil nekje razočaran, da spominsko darilo igralcu Burgerju, strelcu jubilejnega gola, ni izročil strelec prvega gola za SAK, Stanko Otip, sedaj župnik v Matoščah. Mnenja sem, da bi bil on najbolj upravičen, kot strelec prvega gola za SAK, izročiti Burgerju to spominsko darilo. Mogel pa bi si predstavljati, da bi istočasno tudi on dobil za svoj prvi gol za SAK kakšno darilce, katerega si je prav gotovo tudi on zaslužil. Mnenja pa sem tudi, da bi se tej počastitvi lahko pridružilo tudi vodstvo SAK in počastitev izvedlo v omenjeni obliki. Zdi se mi, da bi takšna počastitev Našemu tedniku kot SAK prinesla veliko simpatij, bivšim igralcem dala zavest, da še vedno spadajo k SAK, in jih spomnila na tiste „stare zlate čase", sedanjim igralcem, posebno mlajšim, pa predstavila spet enkrat košček žive zgodovine SAK. Moram pa na koncu še omeniti, da je slika v meni zbudila še nekaj drugih misli, o katerih pa bi rajši razpravljal kdaj v ožjem krogu. Mag. Mirko Oraže Kdo je kaj zamolčal? „Bewußtes Verschweigen?“ je naslov odgovoru generalnega vikarja Karla Heinza Franklna, objavljenemu v NT 32, 12. 8. 1988, str._ 8. Čudno se mi že zdi, da v stvari, ki se tiče papeža, ni odgovoril škof Egon Kapeiiari sam. Vsaj tako čudno pa je tudi, da na škofiji (menda?) nimajo človeka, ki bi znal napisati slovenskemu časopisu slovenski odgovor. Tu se bo morala naša Cerkev, ob vseh pozitivnih in pohvale vrednih korakih in prizadevanjih, še marsikaj naučiti. Tudi sam sem še čutil kot koroški slovenski vernik (na Krki nisem bil, sedel sem pred televizorjem pa čakal in le nisem dočakal) nekam ob rob potisnjenega. Pred očmi mi je bil zgled gradiščanskega škofa Štefana Laszla s papeževo pridigo v Trajštofu. Na Krki pa samo papežev pozdrav in nagovor Slovencem iz Jugoslavije. Zdelo se mi je tudi, da so nadškofa iz Ljubljane in Vidma precej odrinili na stran. Kje je bilo papeževo slovensko, italijansko in furlansko povabilo k vernemu sodelovanju pri daritvi božji? Kje je sploh ostala furlanščina? Priznanje Martinu Pandelnu in Nužeju Tolmajerju za njuni pismi. Jože Wakounig, Kotmara vas Klic po enotnosti Minili so tedni, odkar smo se pogovarjali — pred parlamentarno debato — o perečem šolskem problemu na Koroškem. Tehtali smo različne scenarije za skupni nastop vseh koroških Slovencev, ne glede na njihovo politično pri- padnost, ampak kot pripadnikov skupnega kulturnega prostora. Žal je prišlo tako, kakor smo\ najbrž vsi slutili. Dejstvo je, da vam je vsiljen novi šolski zakon; ki je gotovo spet nadaljnji korak k asimilaciji našega življa; zakon, ki ne predstavlja zboljšanja šolstva^ v dvojezičnem prostoru in gotovo poglablja jarke obeh narodov in trga prijateljske vezi, zbujene medsebojne tolerance vseh, ki so počasi zrasle v preteklosti. Vsi potrebujemo nekaj časa, da pomirimo vzburjena čustva, ki so prišla na dan po dogodkih v juniju. Z našimi mislimi in premišljevanji bi Vam želeli kot zdomci — ki že dolga leta spremljajo dogodke na Koroškem — pomagati. Pri tem nam seveda pomagajo informacije iz švicarskih časopisov — npr. Tages Anzeiger, ki objektivno opisuje probleme tihe, nenasilne asimilacije. Najvažnejše je, da se vsi s/o-vensko misleči in čuteči Slovenci združijo, ne glede na to, ali so krščansko ali socialno-demokratično usmerjeni, v cilju, da so pripadniki skupnega slovenskega kulturnega prostora. Samo tako lahko uspemo v tem kriti-\ čnem času preživeti, samo s to miselnostjo se nam obetajo pozitivne, skupno zasnovane rešitve. Ta miselnost bo uspela premagati vse trpkosti razkola med seboj in matico in bo upoštevala realne možnosti v odnosih med zamejstvom in Slovenijo. Skupna kultura nam gotovo ne daje oblasti, temveč moč prebroditi nastalo negotovost. Z zaskrbljenostjo smo zasledovali zelo mučno in za nas nerazumljivo neenotnost slovenskiti politikov proti koncu razprav okoli šolstva. Mora Vam biti jasno, da se mnogi zdomci, pa tudi zainteresirani Švicarji, sprašujejo, zakal ta razdvojenost v trenutku potrebe po skrajni enotnosti. To vprašanje je razumljivo, še posebej, ker ste v zadnjih letih z Vašim pragmatičnim nastopom, ne samo v Avstriji, temveč tudi^ Evropi prikazali problem koroških Slovencev, njihovega boja za obstanek njihove bogate, stoletij obstoječe kulture. Vprašanje, d1 ne bi dosegli več, če bi ostali de konca konsekventno združeni, bj. samo filozofskega ampak tud1 praktičnega pomena. Ali ne bi dosegli več, če bi ob pravem časb vstopili v sosvete pod jasnimi p°' goji, je tudi ena od misli, ki n2$ zaposluje. Zavedamo se, da bi d' tak vstop možen samo s tvegO' njem, vendar bi Vam dal javni nastop v državno priznanih sosveti", edinstveno možnost nastopa, tub1 v primeru nesoglasja, — ne sam0 v Avstriji, temveč tudi v medno' rodni javnosti. Jasno nam je, da je poleg te9‘ „nadrejenega foruma (skupni sld venski kulturni prostor)“ potreb po političnih strankah Vaša jasn3' demokratična pravica, ki pa b sme ovirati skupnega nastop0’ Samo pod takimi pogoji je si°' venski vladi možno še jasnejše odločnejše nastopiti v mednaro0' ni javnosti v smislu člena 7. Sam tako lahko protestira v imeb vseh koroških Slovencev. S teb1 Gospodarstvo/Politika Umri je dr. Janko Wiegele Povsem nepričakovano je v 55. letu starosti umrl predsednik Športnega društva Zahomec, odvetnik dr. Janko Wiegele. Pred 35 leti je dr. Wiegele v Zahomcu v Ziljski dolini ustanovil športno društvo, čigar ime je zaslovelo v preteklih letih po celem svetu. Pod zelo težkimi pogoji je dr. Wie-geletu, ki je od ustanovitve naprej predsedoval društvu, uspelo vzpostaviti pogoje, ki so omogočali vrhunske dosežke zahomških skakalcev. Dr. Wiegele je bil s svojim izrednim idealizmom in s svojo osebnostjo zgled vsem športnikom, ki so ga vedno spoštovali in cenili. Njegov trud in idealizem pa nista bila zaman, zahomški skakalci so dosegli zlato olimpijsko odličje in nešteto državnih in deželnih naslovov. Posebno važnost pa je dr. Wiegele poleg športnih uspehov pripisoval tudi na poklicni izobrazbi športnikov, ki so dobili v klubu vedno tudi življenjsko šolo. 500 skakalcev je nastopalo doslej za društvo, katerega je 35 let vzorno vodil dr. Wiegele, ki je bil eden najbolj uglednih športnih funkcionarjev v Avstriji in v mednarodnem skakalnem športu. Za trud in za uspehe in zasluge za zahomško društvo in skakalni šport na splošno je dobil dr. Wiegele vrsto odlikovanj, mdr. najvišje športno odlikova- nje v Sloveniji (Bloudkovo nagrado) ter odlikovanje Slovenske športne zveze, katere odbornik in podpredsednik je bil vsa leta do danes. Pa ne samo na športnem področju je bil dr. Wiegele znan in priljubljen, vso Ziljsko dolino, predvsem pa seveda Zahomec, je pretresla novica, da je umrl eden od krepkih stebrov našega naroda. Mož njegove osebnosti in formata je dejansko malo, prav zaradi tega novica o njegovi smrti posebno boli in prizadene, in to ne samo Ziljsko dolino, ampak vso dvojezično Koroško. Žalujoči ženi in družini izrekamo naše iskrene sožalje. Rajnega so položili k večnemu počitku včeraj na Bistrici na Zilji. Domača zemlja naj mu bo lahka. Silvo Kumer Se lahko odstrani trpkost razoča-rdnja marsikaterih Slovencev na koroškem, deloma tudi zaradi nepopolne obveščenosti, da jih je Matična domovina pozabila. Zdi se nam, da je skrajni čas, c'a se objektivno in popolno obve-s,i koroško javnost prek sloven-SKih časopisov — ne glede na po-JJ'čno opredelitev in v smislu nagrajenega skupnega cilja — o pri-zadevanjih slovenske in jugoslovanske vlade za ohranitev slo-anske kulture na Koroškem. Zdi se nam odločujoče, da nakapate v novih šolskih komisijah ložni, politično neodvisni z jas-lrr> ciljem, da kot strokovnjaki za Piska vprašanja, lahko aktivno Pdelujete pri analizi novega šol-_re9a modela in pri ustvarjanju akončnega šolskega programa, ' naj bi Slovencem dal najboljše Vnesti za nadaljnji razvoj in ob- ^ Zavedajmo se, da je trenutni r° sk! zakon samo vrh ledene go-Pitja asimilacije. Kdo je naslednji? Cerkev? zhat°’ drag] koroški Slovenci: S(/7°,,fe ^ ^as kl'^e 9° en°lno- Za upravni odbor PCS Dr. L. Smrekar Dr. D. Florjančič Na Koroškem pri Dravogra-ciu prodam novejšo hišo, le-Pa lega v ravnini, takoj deljiva, pribl. 4000 m2 ^aniljišča s sadovnjakom, mteresenti se naj obrnejo na upravo Našega tednika ^ Celovcu, tel.: 04 63 / 51 25 28-21. Globoko pretreseni sporočamo, da je po kratki bolezni v 55. letu starosti nepričakovano šel od nas dr. Janko Wiegele, odvetnik Pokojni je bil dolga leta aktiven v slovenskem zadružništvu na Koroškem. Kot dolgoletni podpredsednik in predsednik upravnih odborov Posojilnic Marija na Zilji in Bistrica na Zilji, ki sta se lani skupaj s Posojilnico Ločilo spojili v Posojilnico-Bank Zilja in nazadnje kot predsednik te združene Posojilnice si je pridobil za naše zadružništvo neminljive zasluge. Tudi na Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu je od leta 1982 sooblikoval poslovanje kot član upravnega odbora. Za vse njegovo požrtvovalno delo mu izrekamo prisrčno zahvalo. Njegovi družini velja naše iskreno sožalje. Pogreb dragega umrlega bo v četrtek, dne 25. avgusta 1988, ob 14.30 uri v Bistrici na Zilji iz domače hiše. Odbori Zveze slovenskih zadrug in Posojilnice-Bank Zilja so povabljeni na žalno sejo, ki bo eno uro pred pogrebom (ob 13.30 uri) v prostorih Posojilnice-Bank Zilja, podružnica Bistrica na Zilji. Naj v miru počiva v domači zemlji. Celovec, Beljak, Bistrica na Zilji, Ločilo, dne 23. 8. 1988 Zveza slovenskih zadrug v Celovcu M. Antonič, predsednik upravnega odbora L. Kolenik, predsednik nadzornega odbora Posojilnica-Bank Zilja Franz Wutti, podpredsednik upravnega odbora Mag. Marjan Gallob, predsednik nadzornega odbora Sodelavci Posojilnice Sejem podjetnikov ali le še jarmark? Dobra zamisel organizatorjev celovškega sejma, namreč, da naj bo to gospodarska veieprireditev v smislu sodelovanja podjetnikov v prostoru Alpe-Jadran, se je končala z vsekakor nezadovoljivim rezultatom. Tudi privlačen in simpatičen prospekt v šestih jezikih očitno ni pripomogel k temu, da bi privabil na sejem vsaj toliko ljudi kot lani. Dejstvo, da je sejem obiskalo letos 20% manj ljudi kot lani, pusti iskati vzroke za tako močno nazadovanje. Organizatorji se v glavnem izgovarjajo na vročino, ki je v tednu celovškega sejma med drugim gotovo vplivala na slabši obisk. Vendar to ne more biti edini vzrok. Kot so dejali mnogi razstavljale!, je zanje sejem bil komercialno gledano skorajda nezanimiv. Nekateri podjetniki so odšli že med tednom, ker ni bilo pričakovanega zanimanja oziroma uspeha. Dejstvo pa je tudi, da celovški sejem zaradi izredno dragih prostorov za manjše podjetnike ni več zanimiv. Tako letos niti eden od slovenskih trgovcev oziroma podjetnikov ni razstavljal na celovškem sejmu. Dobro obiskane pa so bile modne revije in pa zabavni park, kar je zapuščalo vtis, da je iz sejma podjetnikov nastal le neke vrste jarmark. Omeniti pa je treba bogato ponudbo na področju kmetijstva, ki je segala od prezentacije kmečkih produktov do ogleda živine. Na dan kmetijstva pa je kmetijska zbornica povabila referenta, bivšega ministra za kmetijstvo dr. Ertla iz Frankfurta, ki je s svojo uradno funkcijo očitno odložil tudi svoj nagobčnik. Marsikdo se je pri tem vprašal, ali imamo res potrebno, da pride referent iz Nemčije, da soli koroškim kmetom pamet, kako naj se pripravijo na vstop v Evropsko skupnost. Skratka, dr. Ertlu je brez dvoma uspelo s svojim referatom vzeti mladim kmetom zadnje upanje in preostali optimizem za bodočnost naših kmetov. _ctlh Rož, Podjuna, Zilja STRAN Kazaze: uspel farni praznik Žegnanje in blagoslovitev obnovljene farne cerkve smo obhajali zadnjo nedeljo, 21. avgusta, v Kazazah. Nismo pripravili mož-narjev za streljanje, ampak neurje, ki je po dolgi suši prav ta dan prišlo in med slovesno sveto mašo z močnimi gromi spremljalo praznični spored. Častno službo blagoslovitve je kot višji zastopnik izvršil rektor tinjskega doma Jože Kopeinig. Med pridigo je čestital faranom k uspeli prenovitvi cerkve, obenem pa bodril vernike k stalni obnovitvi v njihovi notranjosti. Na koncu svete maše se je gospod župnik Florijan Zergoi zahvalil za pomoč številnim osebam, ki so pomagale pri delu, prav posebno pa referentu za finance v farnem svetu Wil-helmu Kraigerju, ki je nosil vso skrb pri prenovi cerkve in tudi za pripravo in potek farnega praznika. Kot vidno znamenje mu je izročil sliko svetega Vida, našega farnega patrona. Tudi sodelavki v farnem svetu Mariji Razdevšek za skrb pri čiščenju in organiziatorki agape je podelil župnik v zahvalo lep Jezusov kip. Na koncu cerkvene slovesnosti je gospod župnik povabil številne vernike, ki so ta dan napolnili cerkev, naj kljub dežju pridejo v šotor, katerega nam je brezplačno dal na razpolago in dal postaviti mesarski mojster Štefan Stefitz na Metlovi. Če- prav so bila tla poplavljena, so ljudje hitro zasedli šotor, in vzdušje se je takoj ogrelo ob lepih vižah tria Drava. (Brata Verdel in domačin Tone Boschitz.) Nudili smo brezplačno različne prigrizke in pijače. Posebna atrakcija je bila umetno izdelana torta, v podobi farne cerkve z zvonikom, katero smo dali na amerikansko lecitaci-jo in je prinesla znesek 11.700 šilingov. Imeli smo še srečelov z lepimi dobitki, za katere so se navzoči trudili dobiti še kakšno srečko. S temi zneski upamo lažje kriti račune, ki se začenjajo pojavljati v farovžu. Veselilo nas je, da se je kljub slabemu vremenu na naše povabilo odzvala skupina naše partnerske fare Brda v Ziljski dolini in prišla na naše slavje in se dobro počutila med nami. Tudi nekaj sosednjih in nekaj nekdanjih naših faranov se je ta dan veselilo z nami. Tako lepe povezanosti med farani kot na farni praznik si želi gospod župnik in farni svet tudi za naprej v farnem življenju. 23. študijski dnevi v Dragi Od petka, 2. septembra, pa do nedelje, 4. septembra 1988, bodo na Opčinah v parku Finžgarjevega doma potekali že 23. študijski dnevi Drage, nedvomno „tiste vseslovenske pobude, ki se je z leti usidrala v zavest Slovencev tostran in onstran osimske meje, tostran in onstran Atlantika“. Draga, to je vselej bila kulturna izzivalnost, disput, različnost mnenj, prepričanj in ocen, a vselej spojeni z veliko porcijo odkritosti, prijateljstva in doživete vseslovenske vzajemnosti in globokega spoštovanja do drugega in pred drugim. Draga se nikomur ni prilizovala, mnogim je prej „ne-draga“ kot „draga“, a mimo nje odkrit, odprt in pa razumen (pa tudi nerazumen, zadrt in ohol) duh ni mogel. Med osebami, ki so nastopile in sodelovale v Dragi, naj omenim le pokojna dr. Frana Zwittra in Janeza Janžekoviča, dr. Valentina Inz- ka, Janka Messnerja, dr. Reginal-da Vospernika, dr. Vladimirja Klemenčiča, dr. Vekoslava Grmiča, dr. Alojza Rebulo, Boga Samso, dr. Janka Zerzerja, dr. Bratka Krefta, Edvarda Kocbeka, dr. Jurija Zalokarja, Sama Pahorja, dr. Apovnika, in številne druge. Letošnja Draga se bo v petek, 2. 9. 1988, pričela ob 17. uri s predstavitvijo letošnjih predavateljev. Nato pa bo na temo „Manj-šinstvo z evropske perspektive — kakšna so pričakovanja petdeset milijonov manjšincev naše celine“ govoril državni poslanec Karel Smolle. V soboto, 3. 9., bo popoldan tematska sredina „Glas od Donave na slovenski tribuni — Tradicija, ideologija v usodi srbskega naroda v XX. stoletju“. V nedeljo bo ob 9. uri v parku na prostem maševal tržaški škof Lorenzo Bellomi, 10.30 bo s predavanjem „Ločitev duhov: v razhod ali pluralizem?“ poskus novega ovrednotenja primorskega misleca, škofa in narodnjaka dr. Antona Mahniča, popoldan pa bo pod naslovom „Kam plovemo?" govora o ekologiji duha v slovenskem kulturnem prostoru, zajetem v njegovem zgodovinskem in psihološkem trenutku. Franc Wakounig 'Kudoty S Ilias M O BELTISCHLER E I 9150 BLEIBURG - MOOS '2' (0 42 35) 25 86 Blato — dnevi odprtih vrat v mizarstvu Skias Po vsej Koroški znano mizarstvo Skias na Blatu pri Pliberku je letos, 20. in 21. avgusta, prvič vabilo na dneve odprtih vrat. V teh dveh dnevih se je povabilu mizarstva Skias odzvalo nad 1000 ljubiteljev in interesentov strokovnega dela, kjer so si pod vzornim in odličnim vodstvom sodelavcev podjetja lahko ogledali produkcijski prostor in izdelke. Posebej za te dneve so v mizarstvu Skias za obiskovalce oblikovali dve stanovanjski enoti, ki naj bi ponazorili mno-gostranost mizarstva. Če želite izdelavo v rustikalni, sodobni, klasični ali nenavadni obliki, mizarstvo Skias je za vsako željo pripravljeno. Po- Sele: mokro sedlško žegnanje Kristl Kuhar in godec Francev Toni v družbi nasmejanih gasilcev. V nedeljo, 21. avgusta, je bilo sedlško žegnanje in letos vreme ni bilo najbolj prijazno, kajti dopoldan je lilo ko iz škafa. Popoldan in na večer pa se je vreme malo ugnalo in tako so gasilci v Borovnici lahko uresničili načrtovano družabno srečanje popoldne in večerni ples. leg tega mizarstvo Skias nudi vsem graditeljem stanovanjskih hiš še izdelavo oken po meri, vrat, stopniščnih dohodov in razna druga dela. Na deželni ravni so samoini-ciativo mizarstva zelo pozdravili in mnogostranost razstave ocenili za odlično. Občino Pliberk je zastopal samo mestni svetnik Fric Kumer, ostali občinski odborniki niso videli potrebe, da bi se odzvali povabilu domačega podjetja, ki daje 20 delovnih mest. Za vse obiskovalce so.pripravili majhen prigrizek in bogat srečolov. Za ženske pa je družina Skias izdelala v lastnem mizarstvu posebno darilo. Poslovodstvo in sodelavci mizarstva Skias se na tem mestu zahvaljujejo prebivalstvu za obisk in upajo, da bo ta ali oni pri naslednjem nakupu stanovanjskega pohištva, vrat ali oken upošteval domače podjetje. Popoldan je goste zabaval Francev Toni s Kota s svojo lajno, pa še marsikateri drugi je zaigral kako vižo, na večer pa je za ples zaigral ansambel KRT iz Slovenije. Dobra volja in pa dobro počutje sta bila, kot vselej pri takih prilikah v Selah, čisto na vrhu. Kolo Slavuj, gradiščansko-hrvaška foklorna skupina, je v petek, 19. avgusta, oblikovala v ledinškem kulturnem domu folklorni večer. Prireditelj in gostitelj je bilo SPD „Jepa-Baško jezero“, v dvorani pa se je zbralo več sto navdušenih gledalcev. Kolo Slavuj, skupina je bila na poti domov z obširne turneje po Italiji, je v Ledincah za- Od ponedeljka tega tedna, 22. avgusta, pa do danes, petka, 26. avgusta, je v Vuzenici spet likovna kolonija pod naslovom Koroška likovna kolonija mladih, letos že 18. zapored. Kolonija je v prvi vrsti namenjena mladim likovnikom iz zamejstva, koroški otroci so njeni redni gostje, poleg njih prihajajo še mladi rojaki iz Porabja (Madžarska) in prvič iz Trsta. Vuzeniška likovna kolonija poteka v sodelovanju s SPZ, ZKOS in radeljsko občinsko kulturno zvezo, podpirajo ČESTITAMO Pretekli četrtek se je Bir-giti in Marjanu Veliku rodila hčerkica, ki jo bosta krstila na ime Julija. Srečnima staršema iskreno čestitamo, Juliji pa želimo obilo zdravja. Čestitkam se pridružuje Slovenski atletski klub in uredništvo Našega tednika. * Iskrene čestitke pa veljajo Klavdiji Maurer in Mirku Wieserju ob rojstvu hčerkice Veronike Barbare. plesala hrvaške narodne plese na sploh, posebej pa še gradiščansko-hrvaške plese, ki jih s posebno skrbjo goji in ohranja žive. Naši prijatelji iz Gradiščanske pa niso pripravli cenene turistično-folkloristične urice, ampak so publiko seznanili tudi z zgodovino in sedanjim položajem, v katerem se ta narodna skupnost nahaja. pa jo razna podjetja in tako omogočajo njen obstoj in nadaljnji razvoj. Poudarek je na likovnem ustvarjanju, na medsebojnem spoznavanju, kar športne, kulturne in zabavne točke še poglabljajo. Danes zvečer bo kolonija zaključena s Koroškim večerom, ki ga bodo sooblikovali Tomaž Ogris z diapredavanjem o Koroški in pa Sonja Starc, gojenka Glasbene šole, s citrami in kitaristki Kristijana in Gabrijela Brež-jak. -wafra- OGLASI Stare slike, tudi pokvarjene — spet ko nove, povečamo in pomanjšamo slike, kolo-rirane slike, slike za potne liste v vseh velikostih lahko vzamete kar s seboj. Znan po solidnem delu — ekspres-foto HEDANEK, Celovec, Paulitschgasse/ na vogalu Bahnhofstraße, tel. 04 63 / 54 783 * V Pliberku ali okolici kupim stanovanjsko hišo. Tel.: 0 42 35 / 33 50 * V najem dajem 6-posteljni apartma v Barbarigi pri Fažani (pred Pulo nasproti Brionskih otokov). Interesenti lahko kličejo po tel.: 03/064/38006. Čez dober teden se bo začel 8. sveški slikarski teden, likovno-umetniški dogodek, ki je od vsega začetka prestopal ozke vaške in pokrajinske meje in se v sečišču treh dežel in kultur — Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine — uveljavil kot pobuda in ponudba, ki krepko izžareva globoko v celotni alpe-jadranski prostor. Začel se bo teden v nedeljo, 4. septembra, z otvoritvenim koncertom Kakakane Chansons, ki ga bosta oblikovala „prijatelja sve-škega slikarksega tedna“ (dr. Janko Zer-zer v pogovoru z Našim tednikom), Dieter Kaufmann in pa njegova žena Gunda König. Sploh je potek tedna že ustaljen ritual: v sredo je tradicionalni domači večer, ki ga po navadi oblikujejo gostje in umetniki sami, vmes pa zapoje Kočna in zagodeta Lojz in Tonč. Letos bo, če bo vse šlo kot po žnurci, nastopil tudi komorni zbor „Anton Tomaž Linhart“ iz Radovljice. V soboto, 10. septembra, bo pri Adamu pre-zentacija del in podrobna predstavitev umetnikov. Zaključek je zelo privlačen in pravi družbeni dogodek daleč naokoli. Kot vsako leto, bodo tudi letos Že prejšnji teden sta odbornika SJK Zwitter in Domej v posebni tiskovni izjavi opozorila javnost na veliko škodo, ki je nastala kmetom zaradi suše. Zaradi hude suše po skoraj vseh krajih južne Koroške so nastale kmetom velike škode predvsem pri koruzi, silažni koruzi in pa tudi pri sadju. Zaradi tega sta odbornika SJK Zwitter in Domej zahtevala, da kmetijska zbornica skrbi za to, da bodo posebno prizadeti kmetje dobili primerno podporo. imeli umetniki svoje ateljeje v stari šoli, pri Adamu pa bodo zanje skrbeli in poskrbeli, kot vsa leta doslej: ta gostilna se je izkazala kot gostoljubni in prijazni dom za likovnike v dnevih njihovega bivanja v Svečah. Predsednik SPD „Kočna“, dr. Janko Zerzer, je dejal, da so umetnike izbrali po kriterijih, po katerih je teden zamišljen: po dva umetnika iz Koroške, Slovenije in FJK, pri čemer naj bi iz Koroške in Furlanije eden bil Slovenec. Pri tem ni določenih stilističnih konceptov ali pričakovanj. „Nekaj umetnikov sami poznamo, nekaj jih posredujejo že bivši udeleženci tedna, kot na primer Tržačan Edi Žerjal, pomaga nam pa tudi kustos Gorenjskega muzeja v Kranju Cene Avguštin.“ Letos bo kot dodatna amaterska ponudba na sporedu lončarje-nje, ki ga bo kot mentor vodil Boni Čeh. Sveški slikarski teden ni postal le stalnica v kulturnem koledarju in v vaškem življenju, ampak je bistveno sooblikoval odnos in pristop vaščanov do umetnosti, meni dr. Janko Zerzer. Kajti dejstvo, da lahko ves teden, in to nemoteno ter neprisiljeno, opazujejo in zasledujejo nastajanje neke slike in se tudi sami lotevajo slikanja, jim pomaga odpirati 'nov pristop in odnos do likovne umetnosti. „Kajti ljudje teh slik ne le kupujejo za skrinjo, ampak jih doma obešajo na mesta, kjer je prej dostikrat visel kič. Ljudje so spoznali, da je to vrednota, ki se jo splača prezentirati oz. se z njo ukvarjati in se je veseliti,“ je menil dr. Zerzer. Sledeči umetniki bodo sodelovali na 8. sveškem slikarskem tednu: Veselka Šorli-Puc, Ljubljana, Boni Čeh, Radovljica, Loredana Bartok Rassmann, Trst, Boris Zu-lian, Trst, Martina Gombos, Porov-čiče/Barndorf, Herbert Brunner, Gradnica-Žrelec. Franc Wakounig V zadnji izdaji „Kärntner Bauer“ pa je kmetijska zbornica opozorila kmete, naj javijo nastalo škodo pri kmetijski zbornici, ki se bo trudila za potrebne podpore kmetom. Trenutno imajo kmetje možnost, da dobijo pri domačih zadrugah za šil. 1,—/kg cenejši ječmen, pšenico in legumi-noze (grah in bob). Za vsako kmetijo lahko dobite do 3000 kg cenejšega žita. Heidi Stingler Ledince: Kolo Slavuj navdušil 8. sveški slikarski teden: Lončarjenje letos dodatna ponudba Vuzenica: 18. likovna kolonija Javite škodo, ki je nastala zaradi letošnje suše Reportaža STRAN q petek, v7 26. avgusta 1988 Reportaža Holda Harrich (ZAL) predaja v znak povezanosti MoPZ „Kralj Matjaž“ Nastopila je tudi hrvaška folklorna skupina s tamburaši „Graničar! . majhno drevo. iz Gornje vesce pri Bilčovsu so prišli „ Vaščani pojo“ Mladi ansambel „ Yeti“ je ob začetku zaigral nekaj domačih V prvi vrsti so prišli na žegna-nje domačini iz Libuč in okolice, predvsem giobaške in šmihelske. Tudi z Dunaja je prišel imeniten li-buški rojak — dr. Tone Jelen. Prišli pa so tudi naši prijatelji iz Goriške in Tržaške, mdr. predsednik Slovenske skupnosti (SSk) Marjan Terpin, goriški poslanec dr. Mirko Špacapan ter znani gospodarstvenik Hadrijan Koršič. Prišli so na posebno povabilo KEL oz. njenega predsednika državnega poslanca Smolleta. Naj v tej zvezi omenimo, da obstaja med SSk in našimi občinskimi odborniki posebna vez — saj so naši primorski prijatelji bili lani novembra gostje KSOO ter njegovega predsednika Frica Kumra. Naši občinski odborniki so bili še posebno pridni obiskovalci li-buškega žegnanja. Tako je iz Bil-čovsa prišel „pevajoči vaščan“ Miha Einspieler, pozdravili smo tudi odbornika EL Zitara vas, Tomaža Petka, mag. Filipa Warascha (EL Djekše) in globaškega podžupana Janeza Hudla ter odbornika Rei-munda Greinerja. Seveda ne smemo pozabiti domačih odbornikov z mestnim svetnikom F. Kumrom na čelu. Tako smo videli mestnega svetnika Jožeta Partla, Andreja Wakouniga, Valentino Kušej, Franca Valeška, Jožeta Nachbar-ja, mestnega svetnika Janka Pa: janka ter bivša občinska politika Frica Kerta in ek. sv. Ignaca Do-meja. Seveda je bil navzoč tudi njegov sin dipl. inž. Štefan Domej, naš kmečki zastopnik. Če smo pozabili katerega odbornika omeniti, pa prosimo, da nam tega ne zameri. Libuče so na tem žegnanju bile še posebno počaščene: prišla sta kar dva državna poslanca — Karel Smolle in Andreas Wabl. Z njima pa je prišla kar cela vrsta zelenih prijateljev iz Štajerske, z Dunaja (dipl. inž. Werner Moidl) in seveda iz Koroške. Predsednica koroških Zelenih Holda Harrich in velikovški občinski odbornik Fric Zirgoi sta Juriju Mandlu in predsedniku MoPZ „Kralj Matjaž“ dr. Grilcu predala drevesce, ki ga bo- do vsadili na libuškem polju in o katerem smo prepričani, da bo zraslo v mogočno — zeleno — drevo. Kulturni program v nedeljo popoldan je bil še posebno pester in zanimiv. K temu so prispevali Matjaževci, Plazniška dekleta, „Vaščane pojo“ iz Zgornje vesce, MoPZ „Franc Leder Lesičjak“ iz Štebna, otroška folklorna skupina SKD Globasnica, Trio Libuče, ansambel Yeti, čarovnik Andrej Šega iz Ljubljane, skupina kulturnega društva iz Andraža pri Velenju ter Žegnanje inailtumi popoldan v Libučah 3. libuško žegnanje je bil^o in uspešno, kakor je bilo to že prvo in drugo. Naroda, predvsem v nedeljo, je bil^ek (več ko 1000 ljudi), prav tako tudi veselega razpoloženja. In to kljub neprijazyremenu: saj je deloma lilo kakor iz škafa, bliskalo in grmelo pa, kakor da bi napy°ljni dan. Toda atraktiven kulturni program, dobre jedače in pijače ter zlasti odltf^nizacija „Matjaževcev“ (pod vodstvom Jurija Mandla) so dokazali, da je možno K