Leto XII. Ljubljana, 6. junija 1962 Štev. 12 Ob ietnih konferencah ZK na MUNISTI NADALJHJ NADAUNJI RAZVOJ REFORME ViSOKOŠOLSKE-GA ŠTUDIJA; NOV SISTEM NAGRAJEVANJA PE-DAGOŠKEGA IN ADMINISTRATIVNO UPRAVNEGA OSEBJA, Kl NAJ ZAMENJA DOSEDANJI PLAČNI SiSTEM; RESNEJŠI ODNOS DO OBVEZ NA FA-KULTETI TAKO S STRANI ŠTUDENTOV KOT MARKSISTIČNE ZN&NSTVENE MIŠLI; UVAJANJE SODGBNEJŠiH MET§D 1N OBLIK ŠTU- IDEJNO IZOBRAŽEVANJE ČLAHSTVA ZK; KREPl-TEV SAMOSTOJNOSTI IN VLGGE DRUŽBENIH ORGANOV TER VLOGA KOMUNISTOV V ORGANIH KGMUNISTOV IN ORGAMZACiJSKO POLITIČNA UTRDITEV OSNOVNIH GRGANIZACIJ ZK - SO NEKATERE NALOGE IN PROBLEMI, KATERIH DOSEDANJO REALIZACIJO Bl BILO POTREBNO, DA LETNE KONFERENCE OCENIJO TER SPREJ-MEJO ODGOVARJAJOČE SKLEPE ZA NJIHOVO NADAUHJE USPEŠNO REŠEVANJE. Minuta pred dvanajsto. še zadnji pogled v knjigo in treba bo stopiti pred profesorja. Foto Joco žnidaršič Dela komunistov na ljubljanski univer-zj je bilo v letošnjem študijskem letu ne-dvomno pestro in uspešno. Že naštete in še druge naloge in problemi, ki so jih osnovne organizacije, fakultetni komiteji in univerzitetni kotnite Zveze komunistov obravnavali, in doseženi rezultati to potr-jujejo. Diskusije v osnovnih organizacijah po jesenskem seminarju, ki ga je organiziral Univerzitetni komite ZKS in po III. ple-numu Centralnega komiteja ZKJ so poka-zale, da je večina članstva z veseljem spre-jela postavljena stališča in da so se ko-munisti na univerzi pripravljeni borlti z vsem elanom in odgovomostjo za uresni-čenje sprejetih sklepov. Sklepi Izvršnega komiteja CKZKJ in govor tovariša Tita v Splitu pa so bili še močnejša opora za doslednejše izvajanje do tedaj sprejetih sklepov, za odpravo last-nih napak in slabosti, za strnitev lastnih vrst ter poziv za še večjo aktivnost. Reševanje notranje-partijskih vprašanj, ki jim je bila posvečena pretežna večina konferenc v letošnjem študijskem letu pa je tudi pokazalo, da obstoja vrsta proble-mov. napak in slabosti, ki imajo svoje ob-jektivne, pa tudi subjektivne korenine. Večina članstva je mlada, z eno, dve in triletnim stažem. Kriteriji za sprejetn zla-sti v srednjih šolah so bili ponekod pre-nizki. Pripravi mladega človeka za spre-jem v Zvezo komunistov, njegovi idejni izobrazbi in orientaciji, poznavanju oshov-nih načel Zveze komunistov ni bilo vedno posvečeno dovolj pozomosti. Jasno je, da potem nekateri taki člani niso bili prl-pravljeni, niti niso bili sposobni prevzeti tisto vlogo, ki jo je komunistom začrtal VII. kongres in za sedanje obdobje še po-sebej formuliral III. plenum CK ZKJ. jta-zumljivo je zato, da so bile nekatere orga-nizacije Zveze komunistov zaprte vase, da je nizek idejni nivo članov preprečeval njihovc aktivno vlogo v vsakdanjem živ-ljenju, kakršno bi od komunista pričako-vali. V nekatere organizacije se je vrinil nezdrav liberalizem in familiarnost. Mar-§ikdaj so se sprejemali lepi sklepi, niso se pa izvajali niti niso bili krivci za ne-opravljene obveze klicani na odgovornost. Delo v ZŠJ, osnovna dolžnost študenta, člana Zveze komunistov na univerzi, je bilo večkrat prepuščeno le posameznikom. Zato se je dogajalo, da so bili nekateri preobremenjeni z delom in funkcijami, da je zato padal celo njihov študijski uspeh, medtem ko so drugi to mirno gledali. 50% neaktivnih članov v posameznih organiza-cijah jasno odraža situacijo. Ce k temu dodamo, da so bili nekateri komunisti sla-bi študentje, da so bili vedno na strani tistih, ki so se borili za študijske olajšave, ne glede na njihovo umestnost, je jasno, da v nekaterih letnikih ali fakultetah ko-munisti niso imeli tiste vloge in ugleda med ostalimi študenti, kakor bi bilo to po-trebno. Tudi v posameznih profesorskih orga-nizacijah Zveze komunistov je bila situa-cija v določenih pogledih slaba. Zlasti če upoštevamo.. da so v primeri s fluktuacijo v študentovskih organizacijah profesorske organizacije relativno stalnejše in da ima-jo članstvo z daljšim stažem. V nekaterih osnovnih • organizacijah je bilo čutiti po-manjkanje osnovnega koncepta dela. Duh hierarhije in cehovstva je večkrat prepre-čeval ali vsaj otežkočal reševanje bistvenih vprašanj. Partijnost in kritiko je večkrat zamenjal nekakšen akademski način obrav-navanja problemov, katerega značilnost je bila diskusija v »petih parih rokavic«.Po-nekod pa sta liberalizem in familiarnost tudi preprečevala, da bi se problemi ob-ravnavali v duhu demokratičnega centra-lizma. Celo nekateri po položaju in ugle-du vidnejši učitelji in funkcionarji so kljub sprejetim stališčem organizacije ali višjih vodstev še naprej zagovarjali svoja stališča in s tem razbijali enotnost akcije komunistov. / Le-te in še vrsto drugih problemov in slabosti so organizacije po analizi UK ZKS junija 1961, seminarja UK ZKS in III. ple-numa CK ZKJ analizirale in napravile program za njihovo takojšnje ali dolgo-ročnejše reševanje. Pri tem delu so jim bili v podporo fakultetni komiteji, ki so se kljub temu, da so mlada oblika, uvc-ljavili in opravičili svoj obstoj. Kljub objektivnim in subjektivnim te-žavam, je uspeh dosedanjega dela viden. Za nadaljnji uspeh pa se bo v prvi vrsti potrebno boriti še dosledneje za: — zavest vsega članstva, da je komunist aktiven družbeno političen delavec, katere-ga aktivnost temelji na stališčih znanstve-nega scx;ializma. Od komunista se priča-kuje večja aktivnost in idejna izobrazba in odgovomost kot od ostalih državljanov. — dosledno spoštovanje načela- demo-kratičnega centralizma. Zavedati se je po-trebno, da je bila moč Zveze komunistov vedno predvsem v idejni enotnosti in enot-nosti akcije članstva. — idejno enotnost, čimvečjo zavest, zrelost in znanje članstva, ki so terheljna izhodišča in garancija za uspešno delo ko-mtuiistov. Le tako oboroženi bodo komu-nisti lahko nastopali na javni tribuni in uspešno zagovarjali in uveljavljali najbolj-ša stališča. če hočemo zagotoviti pravilno vlogo komunistov pri reševanju vseh bistvenih problemov nniverze, bodo , morale ' letne koriference vsestransko analizirati in kri-tično oceniti dosedanje delo, predvsera pa sprejeti sklepe, ki bodo zagotovili, da sa bo delo vletošnjem letu še nspešneje na-daljevalo. Splošna družbena situacija v sedarijem obdobju in dejstvo, da daje univerza bo doči visoko kvalificirani kader, obvezujeta komuniste za. še večjo odgovornost in vztrajnost pri delu. Krešo Petrovič AMERIKA P KDAJ DRUGIČ Bl ME KLEPETAVA STARKA, Kl Wlffl||||||||||||||||||||llllH!llll!IIIIW JE SEDELA ZRAVEN MENE, MORDA ŠE ZABA- 1I!III1II1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIW VlALA, RAZUMEL JE NISEM DOSTI, KER JE PIIIJIIIIIIIII^ GOVORILA HITRO IN Z NAGLASOM. TOLIKO SE mil!llllllill!l!!llllllll!llllllllll!IIIIIUIIIIII!lll!IIIIIIIIIIIHIIIIIIII!lll!!lll!l!!lll!llllllllllll^ ŠE SPOMNIM, DA Ml JE RAZLAGALA 0 HČERKI piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim IN SINU IN VMES VPLETALA SVOJE ŽIVLJENJ- fiUIIIHIllllllllllllUIIIIIIinillllilllllllM^ SKE MODROSTI. MENDA SPLOH Nl DOGNALA, MlM!lllllllllllllllllllllll!llltll!ll!lllllllll.....lllllllllllllllllllllll.....l!!lllll!!lll!lll!!!lllllll!!l!!lll!!l!!lll!!l!lll!!lllllllllilllD DA SEM TUJEC IN DA JE NE RAZUMEM, KER Illllllllllllllllllllllllllllllim ......lll!l|lll!l!llllllll!lil!H SEM VES ČAS NEVLJUDNO MOLČAL IN OD ČASA fl|||||||||Hllllilllllllllllillllllllllll!lll!lillll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM DO ČASA POGLEDAL SKOZI OKNO AVTOBUSA, nillllllllll«llllll!il«IIIIIIIIII!l!!llllllll!WII!W Kl SE JE PRIBLIŽEVAL BINGHAMTONU. Pravzaprav sem imel*clovolj vzroka, da sem bil nestrpen in radoveden. Poprav-Ijal sem si kravato, se gledal v oknu na Svoji levi in nemirao opazoval pokrajino Jn naselja, ki so bežala mimo. Stepan Arkadjevič je dobi-val in bral liberalne liste, ne skrajnih, ampak tiste smeri, katerih se je držala večina. In ne glede na to, da ga niso ne veda ne umetnost ne po-litiko posebno zanimale, se je trdno držal takih nazorov o teh predmetih, kakršnih so se držali njegovi časniki in večina Ijudi in jih je spremi-njal le tedcj, kadar jih je spreminjala večina, ali bolje, ni jih spreminjal on, temveč spreminjali so se v njem sa-mi, ne da bi bil kaj opazil. Stepan Arkadjevič ni izbi-ral ne smeri ne nazorov, om-pok te smeri in ti nazori so sami prihajali k njemu, prav tako, kakor ni izbiral klobuka ali kroja vrhnje suknje, am-pak je vselej vzel tisto, kar so nosili drugi. Imeti nazore pa je bilo zanj, ki je živel v taki in taki družbf, spričo po-trebe neke miselne delavno-sti, kakršna se navadno roz-vije v zrelih letih, enako nuj-no, kakor imeti klobuk ... In tako je postala liberalna smer Stepanu Arkadjeviču navada in }e Ijubil svoje časnike ka-kor smodko po obedu, zeradi lahne omoiice, s kafero so mu polnili glavo. (L N. Tolstoj, Ana Karenina) illllllUlllillll malo in nekako dve uri nam je vzelo, da smo se izvili iz neskončne mreže cest in newyorških predmestij. Potem je bila pokrajina dolgočasna in enolična: malo gozda, travniki, tu pa tam kako naselje, ki je bilo popolnoma podob-no naslednjemu. Med New Vorkom m O Binghamtonu nisem vedel dosti: znal sem ga najti na zemljevidu nekje ob meji med državo New York in Pennsilvannijo in vedel sem, da bom tu živel naslednja dva meseca. Za moje bivanje v Združenih državah je skrbela ameriška organizacija Eksperiment. Njen motto je zanjmiv: lju-dje se nauče medsebojnega razumevanja s tem, da žive skupaj. Namen je vsekakor lep, meni pa je še posebej ugajal, če za-radi drugega ne, zato, ker mi je omo-gočil zastonj preživeti dva nieseca v Zdru-ženih državah. V Binghamtonu sem živel kot gost tega srednjevelikega, ali bolje — majhnega me-sta, in sicer pri štirih družinah. Prihajal sem torej v neznano; nisem vedel, kam, poznal nisem nikogar in moje predstave o tem, kakšno naj bi prayzaprav bilo moje življenje v tem mestu, so bile zelo nejasne. In klepetava starka na moji desni je še vedno kar naprej govorila in ni nehala niti tedaj, ko se je avtobus ustavil in sem se začel nervozno odpravljati k izhodu. Potem so planili po meni — mr. Wa-trous, moj bodoči pokrovitelj, sicer pa podoben kakšni radovedni in klepetavi stari gospe, mrs. Beiley s sinom, moja družina za naslednja dva tedna; in novi-narji s svojimi vprašanji o komunizmu, o tem, kako rrji ugajajo ameriška dekleta in ali pri nas že uporabljamo električne od-piravce konserv. Vmes sem se moral sme-jati fotoreporterjem in po naročilu obje-mati najprej vse skupaj in potem vsakega posebej. Potem smo se odpeljali na moj novi dom. Po nekaj dneh se je začetna radoved-nost r.a obeh straneh potešila in zaživel sem življenje povprečnega Američana. Bilo je prijetno, udobno in dolgočasno. Kajtl v mojem mestu se ni dogajalo ničesar; kaj kmalu sem dognal, za kaj gre: bil sem edini tujec v mestu in za dva meseca sem postal — reke1 bi — mestna znamenitost, ki je ljudi vznemirjala in zanimala. hiše, ulice Pred šestimi urami je naš avtobus kre-nil s postaje v osrčju Manhattana in po-tem skozi Lincoln Tunnel v Deželo vrtov, v New Yer^ey. Vendar vrtov je bilo bolj Mesto samo je bilo precej tipično — vsaj prebivavci so pravili, da take ljudi, kot živijo v njihovem mestu, lahko najdeš po vseh krajih Združenih držav. Binghamton ni za ameriške pojme niti velik niti majhen, šteje nekako sto tisoč prebivavcev. Ima nekaj industrije, kjer je zaposlena večina ljudi, in nekako središče, kjer so trgovine, nekaj bank in zavarovav-nic podjetij, uredništvo krajevnega časo- pisa in magistrat. Vse to obsega nekaj med seboj pravokotno se križajočih ulic s tri do štiri nadstropnimi nezanimivimi stavbami. To je, kot pravijo Amerikanci, poslov-ni del mesta. Domneval sem, da mora biti tu okoli tudi nekaj takega kot družabno središče z lokali, kjer se shaja mladina, z gledališčem, promenado in kavarnami. Vsega tega ni bilo. Tu je bilo živahno čez dan, zvečer pa prazno in zapuščeno — le tu pa tam je pred kakimi vežnimi vrati ali v stranski ulici postajala grača glas-nih in n^okusno oblečenih fantov in de-klet. Kot vsa ameriška mesta je tudi to ime-lo svoj črnski predel, kamor je le redko zašel kak belec. Tu so bile hiše zanemar-jene, razdrapane, pred njimi so stali stari in zarjaveli avtomobili. Okoli hiš ni bilo lepo negovane trave kot v »belih« pred-mestjih, pač pa se je na razmetanih dvo-riščih sušilo perilo: pred hišami pa so na stopnicah in razmajanih stolih sedele črn-ske driižine. Na drugi strani mesta, ob obali plitve reke, so stali domovi premožnih bingham-tonskih družin. Tu so bile ulice prazne in mirne in velike enodružinske hiše so mrzlo in nepristopno gledale slučajnega spreha-javca. Ti majhni dvorci so stali sredi ze-lenih preprog negovane trave in tu pa tam je bilo za leseno,- belo pleskano hišo v slogu starih angleških kolonistov teniško igrišče ali pa je bil za moderno, pritlično hišo v kalifornijskem stilu plavalni bazen Ta predel se je potem počasi prelival v predmestja srednjih slojev. Okoli hiš, ki so postajale bolj in bolj enolične, je bilo vedno manj trave in dreves, dokler se končno nisem znašel v sivi anonimnosti ne-skončnih vrst nizkih enodružinskih hišic. Tu so bili domovi tistih bolj ali manj zadovoljnih In pridnih ljudi, ki verjamejo, da je Amerika demokracija in ki z ogor-čenjem prebirajo pri zajtrku in pri večerji o nesramnostih, ki jih počenja neki Castro tam doli na Kubi. In vsi imajo neko svojo vero; vendar je ta bolj neke vrste navada, zvezana z družabnim življenjem. Stiri družine in njihove štiri vere Moja prva družina so bili židje. Pri teh je bilo še najbolj prijetno, ker so bili najmanj verni in vsaj molili niso. Dovo ljene so bile tudi šale na račun dobrih, vernih kristjanov in njihovih obredov. Tu-di v sinagogo nismo hodili — vsaj Iz ver-skih razlogov ne — razen enkrat, ko me je gospa Beiley peljala k rabbinu; ta nama je zaigral na nove električne orgle in po-tem sva se spustila v razglabljanja o med-narodnih židovskih vprašanjih. Druga družina je bila pravoslavna. Go-spod in gospa Lesko sta bila Karpatska Rusa. Po vsem stanovanju so bile razobe-šene osladne nabožne podobice in v dnevni sobi je uokvirjen visel napis: »Bog blago-slovi naš dom«. Pred obedom je vsa druži-na pobožno molila, medtem ko sem z resnim obrazom premišljeval, ali priča-kujejo od mene, da se pokrižam ali ne. Vsako nedeljo zjutraj je gospod Lesko spravil pokonci svojo družino in smo šli k maši. Ta je bila bolj neke vrste družabna pri-reditev. Najprej smo slišali nekaj pri-jetnih ruskih nabožnih pesmi in potem je imel pop svoj govor, ki je bil še naj-bolj podoben tedenskemu poročilu pred-sednika kakega društva. Vse skupaj je tra-jalo pol ure. Sicer je bil pop vesel in na-raven in je vzbujal videz prijaznega in iz-najdljivega poslovnega človeka. Gospod Leskc je menil, da ne pridiga sicer ravno najbolje ,da pa že dolgo niso imeli popa, ki bi tako sijajno pel pri maši in da to več zaleže kot vse dmgo. Po maši smo se pogovarjali in pred-stavljali in potem, ko sem stisnil roko in se prijazno nasmejal vsaj desetim novim znancem, smo po navadi zavili v Pravo-slavni dom, ki je bil zraven cerkve. Tu so imeli družabne prostore, v kleti pa je bil bar s plesiščem in pijačami po zniža-nih cenah. Pri tretji družini so bili katoličani. Ti so bili res pobožni. Gospod Jenko je bil neke vrste tehnik v tovarni elektronskih računskih strojev in je na svojevrsten in zanimiv način združeval v svoji misel-nosti krščansko usmiljenje in dobrodel- nost z ostro razvitim in tipično ameriškim nagonom po zaslužku. Precejšen del svojega zaslužka je redno dajal raznim dobrodelnim ustanovam in cerkvi; vendar ga to ni motilo, da ne bi ves svoj prosti čas izrabljal za sanjarjenje o svojem postranskem zaslužku: o pre-prodajanju in kupovanju zemljišč in sta-novanj in o tem, kako bo pretental kupca. Moja zadnja družina je bila protestant-ska. Protestantov je v Ameriki več vrst in moji so bili unitarianci. To je čudna sekta in nikoli mi niso znali točno razlo žiti, v kaj verujejo. Ce sem jih prav ra-zumel, lahko unitarianci verujejo v vse, kar se komu zdi — menda tudi v Alaha ifl Budo. Sicer pa so rekli, da so unitarianci taki Ijudje, ki ne verjamejo dosti, v družbi pa nočejc veljati za popolnoma neveme; in da j*e ta sekta posebej primerna za znanstvenike in profesorje. 0 zncnisfveni in fele-vizijskš vzgoji ofrok Ameriško družinsko življenje je zelo zanimivo in zabavno. Seveda ne za Ameri-kance same, ampak za druge, ki jih pri tem opazujejo. Ameriške žene večinoma ne delajo. To mislim dobesedno. Edini resen posel, ki ga ameriška žena opravi v svojem življe-nju, je, da si najde moža in da potem počiva na lovorikah. Medtem ko so možje v službah, žene ves dan nekaj brkljajo okoli svojih kuhinjskih strojev in televi-zorjev in se ukvarjajo z vzgojo otrok. Ta je zelo modema. »Otroka je treba razumeti,« mi je raz-lagala gospa Beiley, moja prva gospodinja, prebirala debelo in menda znanstveno do-gnano knjigo z naslovom »Moj otrok od-rašča«. Imela je sina Paula in hčerko Ma-rcio. On je bil prijazen in duhovit, ona pa za dekle ravno prav pametna. Vendar je Paul mislil o njej, da je nemogoča in v vseh ozirih manjvredno bitje, Marcia pa o njem, da je predrzen in nezrel otrok. To svoje mnenje drug o drugem sta si imela navado povedati ob vsaki neprimer-ni prilikv posebno pa pri kosilu. Složna sta bila sarno, kadar sta skupno nastopila proti gospe Beiley, ki ju je skušala po-miriti ali kadar je odpirala njvtna pisma. Vendar nepremostljivih težav ni z majh-nimi otroci, pa če so še tako nemogoči, kot je bil Billy, sedemletni sin unitarian-cev, razgrajač in pravi mali zlodej. Tu sta lahko pomagala le še televizija in admiral. Kajti trikrat na dan po eno uro je Billy kot začaran negibno sedel na tleh pred televizorjem in gledal zdolgočasenega in naveličanega napovedovavca v admiralski uniformi in z nalepljeno brado, ki je vo-dil oddajo za otroke. Ameriška siesta ali: tlružinska sreča v naslanjaču Razen teh družinskih skrbi skuhajo ameriške žene tudi večerjo za moža, ki pozno popoldne pride z dela domov. Rad sem hodil okoli šeste ure zvečer po ulicah in se oziral v okna. Skoro za vsaklm je namreč sedela žena in vznemirjeno opazo-vala cesto, po kateri naj bi prišel mož. Nekatere so si tudi prrnesle ležalnik in sedele na travi pred hišo. Po večerji se je gospa spet zatopila v svojo žensko revijo, medtem ko je gospod Beiley pomil posodo in peljal psička Do-gija na večerni sprehod okoli hiše. Ko je vsak posebej uredil svoje male opravke, smo imeli siesta-time, pa naj je bilo to pri Vinchichih, pri Jenkovih, Beileyevlh ali Leskovih. Vsak se je zavlekel v svoj na-slanjač in sl pod seboj nakopičil kup revij in časopisov, ki naj bi ga pred seboj in pred drugimi opravičevali, da nekaj počne. Potem smo se skušali spraviti v neko stanje popolne telesne in duševne negibnosti, v kateri se mi je včasih po-srečilo celo pozabiti, da je tole vse sku-paj precej klavrno in dolgočasno. Govo-rili nismo dosti in tudi televizije nismo gledali. To bi verjetno pomenilo preveč napora in bi nas neprijetno dramilo. Vmes nas je gospodinja ves čas pitala z neke vrste kolački, pečeno koruzo, kikirikijem in coca-colo, tako, da sem si kmalu ne-skončno zaželel, da bi bil spet malo lačen in utrujen. To je tisto, kar ameriški socio-logi imenujejo problem prostega časa. Predvsem pa: solidno in spodobno ^se večere seveda tudi nisem preživel doma: nekajkrat sem bil v baru in enkrat na zabavi, ki jo je doma pripravil za pri-jatelje nek Marciin znanec. Povabljen sem bil tudi jaz in sem se ves večer obupno dolgočasil. še vedno ne vem, ali bi si štel v zlo ali dobro, da se nisem vživel v tisto hrupno, prisiljeno in brezsmiselno razgra-janje, ki je bilo preveč trezno, da bi bilo lahko doživeto. Nekako opolnoči sem na-redil neumnost. Prijaznemu, vendar malo omejenemu fantu sem zaupal, da je ame-riško pivo bolj voda, kot pa pivo. Fant se je razburil, v naglici sva se spravila v njegov avto in po zapuščenih ulicah v vratolomni vožnji prikrižarila do neke tr-govine z alkoholnimi pijačami, ki je bila slučajno odprta tudi ponoči. Količina použitega alkohola je začela de-"lovati na naju že ob vožnji nazaj. Ko sva prišla nazaj na zabavo, se je najin razgo-vor o ameriškem pivu usmeril v vročo po-litično debato. Spravila sva se v neki kot, se počasi nacejala s pivom in reševala svetovne pro-bleme. Ko sva polagoma začela uporab-ljati neprimerne izraze drug proti drugemu, sva se nenadoma spomnila, da sva vendar prijatel.ia in medtem ugotovila, da je ve-čina ljudi že odšla domov. Bar — ali kot so mu reMi — nočni klub — je bil v mestu samo ederi.' Bil je majhen in zanikrn, vendar je imel sijajen orke-ster, ki je igral progreslvni jazz. Seveda se na to glasbo ni dalo plesati: ljudje so sedeli okoli klavirja in točilne mize in ob nekaj mizah; poslušali so jazz in mirno srkali pivo ali gin s sodo. Bar so zaprli vsako noč ob eni uri. Moje spodobne in čednostne družine komaj da so vedele, da je v njihovem me-stu tudi kaj takega kot ta bar. če so ve-dele o njem kaj malega, potem so si ga predstavljale kot skrivnosten in vznemir-ljiv lokal, na vsak način pa kot nekaj ne-spodobnega in pbhujšljivega. Business in kultura v Trgovinski zbomici Kot sem že omenil, je bil moj pokro-vitelj mr. Watrous, bančni ufadnik. Mr. Watrous je bil družbeno zelo aktiven. Nje-gova služba mu sicer ni dovoljevala, da bi postal član izbranega kroga mestne »višje dmžbe«, ki se je zbirala v eksklu-zivnem klubu za golf in v Trgovinski zbor-nici. Venaar so mu ti Ijudje, ki so v Bing-hamtonu delili in vladali ,dovoljevali son-čiti se v njihovem ugledu. Za to je bil dovolj vsiljiv, prizadeven in ubogljiv. Trgovinska zbornica je bil nekakšen klub najbolj uspešnih poslovnih ljudi v mestu. Nekoč me je mr. Watrous vzel s seboj na družaben sestanek zbornice, ki je bil opoldne, v jedilnici najboljšega mest-nega hotela. Tu se je zbralo kakih šest-deset moških srednjih let v brezhibnih temnih oblekah. Posedli smo h kosilu okoli nekaj ve-likih okroglih miz. Po obedu je imel pred- sedmk nekak krajši nagovor in pozval člane zbornice, naj predstavijo prisotrum svoje goste, ki so jih pripeljali s seboj na sestanek .Gostov je bilo kar dosti in vsa-kega posebej so pozdravili z aplavzom. Vstal je tudi mr. Watrous in me svečano predstavil zbrani druščini, ki me je rado-vedno ogledovala in mi odobravajoče za-ploskala. Sestanek je bil pravzaprav posvečen vprašanju glasbenega in kulturnega "živ-ljenja v mestu. — Po kosilu in po pred-stavljanju smo dobro uro poslušali govor predsednika menda edine glasbene ustano-ve v mestu — amaterske operne skupine. Govornik je bil sicer advokat in je svojo težavno, vendar precej prozorno nalogo opravil kar dobro. šlo je seveda za to, da bi kakorkoli že izvabil iz svojega še ma-lo ne sentimentalnega, poslušavstva nekaj denarja za kultumo poživitev mesta. Po-slušali so ga zdolgočaseno in z resnimi obrazi; neki možak pri sosednji mizi je s prikritim posmehom ves čas nekaj šepetal sosedu v liho. Na koncu so govornika vljudno, vendar brez pripomb, nagradili s samozadovoljnim aplavzom. * Tedni so minevali in ob koncu septem. bra sem se poslovil od Binghamtona in njegovih ljudi. Bili so prijazni in dosti-krat se nam je posrečilo raziuneti drug drugega. Vračal spm se v New York. Drugi dan se je tu začelo zasedanje Generalne skup-ščine in časopisi so bili polni nezaupanja, obtoževanj in žalitev. Skušal sem razumeti, pa nisem mogel. Moji znanci v Binghamtonu pa verjetno niti tega niso poskušali. PETER JAMBREK Sestavek »Amerika privatno« je bil nagrajen s treijo nagrado na nate-čaju »študent - svetovni popotnik«, ki sta ga razpisala Komisija za medncrodne stike pri 110 ZŠJ in uredništvo »Tribune«. I MEDITACIJE 0 AKADEMSKEM PEVSKEMZBORU »TONE TOMŠIČ« Resnica v Srečala. sta se im se pomenlkovala. Podnevi, pono6L S(pet in spet se srečujeta in se prepirata. Predsedhlk in pj-edsednik APZ. , APZ je svojevrsten, edinstven pojem pri nas. Brod, ki vztraja skozi vse brodolome — da, bro-doloime! — vedno na povHšjiu, vedno z razpetiimi jadtrti. Od njegove ustainovitve do danes — kaj je bito že koncertov in nastopov, kaj doživetij... Kaj je bilo že kriz! Pri nas hi dosti amaterskih skupin — če je sploth katea-a, ki bi tako dolgo do-bo vztrajale na taiko visoki kvalitetni stopnji. Ni dosti zborov, fci bi v teh Bogatih letih prepeli to-liko pesimi in v nje vpletfli toliko Ijubezni, "mla-dosti, lepote. Bes j«. Resnica v verzih. Veš, spra&ujem se večkrat, katere so glavme žile t€ga teilesa, katere vezi tako čvrsto spajajo ta naš mozaik mladostl. Ideali, kaj ne? Da, ideali. Toda to je preveč abstraktno. Veon, pred vojno ideal sloveinstva, po vojni ideal revolucije, in zdaj... A iščem na dlani, iz zbora teh zadnjih let. Saj veš, to so naj-bolj burna in nabolj cvetoča leta. (»Burna« je ze-lo lep izraz za vse to in »cvetoča« zveni samoza-dovolino.) Naša glavna pojavna oblika je delo. Petje. In v tem vztrajaftio cele mesece in se nič ne navehčaimo. Pa petje postane šele proti kraju tudi užitek. Vse drugo, pred tem, je tlaika. In vendar nas gotovo prav ta tlaika najbolj veže. Delo, delo samo po sebi in ne samo zaradi pla-čila, koncertov. Ker oboje, delo in kofacerti, je šeJe poštena muzika. Velliko dela in neikaj kon-centov. Takšna muzilka pa ni zgolj izživljanje, ni zgolj lzpovedovanje. Je fcudi šola. Glasbena šola za zborovsko petje — kateri razred? Poskušaš biti piker. A ne boš ovrgel podatkov. V tej sezoni smo itmeld že 87 vaj. To je 87 večerov v dobrih Bedtmilh šfcudijskih mesecih. Pa dodajva še ure nastopov in dodajva še debele UTe organizacij- skega deia; tudi ta delež daje večma pevcev, od-kair sano svojo onganizacijo postavili na nove te- melje. Udeležba povprečno 78%. Je to šola ali ni? In kaj smo našfrudiirali? V treh sezonah stmo peii 84 pesmi. Ne »Na planincah«! So tudl tafce med njirai, da se jih profesionalni zibori izogiba-jo — ali pa se lomijo z hjiimi. Je to spričevalo all ni? Boš oporefkail? Nadaljuj. Najpoimeimibnejša pojavna obliika z;bora je se-veda koncert. Koncea-ti in drugi nastopi. No, vi-diš! In mi bomo imeli v lefru dni 15 koncertov, kampletnilh. In seriijo nastopov. Tako bomo imeli z našo kulturho i« politično javnostjo lepo čiste račume. Veš kaj, o javnosti in nas in o raču-nih... Javnost je sonce našenru cvetju. Od nje doblvarno priznanje, pozornost, voljo za svoj uimetlhižki razvoj, tradicijo... Od tiste javnosii, ki Je pozabila napisati kritiko o našem odličnem jubilejnem koncertu; od javnosti, ki nima pojma o razmerah našega dela ]n noče imeti pojina o njih; od javnosti, ki ji je malo mar, ali ima APZ dirigenta, ali ima streho — in kakšnega dirigenta in kakšno streho; od javnosti, ki nas bo z mirno vestjo in z ledenimi merili zakopala tri klaftre pod zemljo, čim bomo zdrknili za ped z zelene veje, prcglasila nas za krive, zmajala z glavo in rekla: ni več tistega!... Od javhosti, ki vendarle žrtvuje veliiko za nas m naše delo; ki kna veliko vrat in za vrati velliko prijazni!h, tovariških obra-zov, ki so voljni razuimeli iin pomagati; od javno-sti, M nam daje mciralno oporo in ... tradicijo? No, prav, pustiva tradicijo. Res je, da je tradiclja naše delo in da je tudi haše breme, pojav, na ka-terega se v usodnem trenutku ne moreš sklice-vata, le kritik lahko para z njo. Je tradicija vez? Ne, tradicija je rezultat. Všeč si mi. A z javnost-jo, si mislim ©bčinstvo? Tudi. Kam taco moliš? Nikamor. Bil si z nami: v Medvodah skoraj praz- AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »TONE TOMŠIC« na dvo^rana ... v snegu in mrazu in burji! SkoraJ prazna dvorana. V Trbovljah se ne tare obcin-stva in tudi v Mariboni se zadnjikrat ni trlo ob-činslva. In koliko je še dvaran, ki jih ne bi na-polnili? Zloben si, Sam veš, da knamo v Trbov-ljah zvesto dvorano odl^čnega o>bčinstva. In da smo v Mariboru peli ob čisto heprimernem času. In da je veliko več dvoran, ki bi jih napolnili, od onih, ka jiGn ne bi. In da smo edinl zbor, ki zna napolniti dve dvorani Filhaiimonije. Sl bil na zadtnjih koncertdh njihovega zbora? Bil, videl ta slišal. Priznaj torej, da si zloben. In zakaj nas n» v dvorane, ki bi jih napolnili? Ker ne utegnemo in ker včasih ... Ne včasih, zelo pogosto obtiči-mo v predalih dremotnih ali celo nevoščljivih Svobod, v dopustih predsednikov, v nerazumeva-nju ali v revščini, takšni ali takšni. No, vendar se enkrat slkuipaj pogrevava. Poglejva še obiin-stvu v dušo. So vedno navdušeni? Ne, vedno ni-so ravmo havdušeni. Pred leti je bila, talko piše, najuspelejša pesem našega koncerta »Kranjčičev Juiri«. Lani je bil Kodaly. Humoreske še vedno burijo, a današnja, poštena muzika ne burl. Ej, zdaj se ml mračiš, kjer je sonce opoldne. Tu ti jaz ne dam. Tu vidim uspehe. Kranjčičev Juri ima svoj vek in svoj krog. Kodaly ima dnigega. A md med veikove in kroge razpeti, temu in one-mu hlapci, nobenemu goisipodarji... Ha, sem te pričakal. Bo kaj resnice v tenr. Prvemu je pre-lahko biti gospodar, dragemu pretežko. A k teiau je pot. Tu izgubljamo popularmost! Popularen je Avsenik. Tu si tareimo zobe! Ne taremo, brusimo! Amaterski abor smo! Muzika je ena sama. To Je težko in nehvaležno. To je življenjsko vpraša-nje. Teiga zibori pri nas ne delajo. Mi smo afi»-demski zbor. Drugi uspevajo brez tega. Mi sBfv*-mo samo s tem, Zaradi koga, zalkaj? Zaradi imS-verze, zaradi študentovskega stanu, zaradi slo-venskega skladateljstva. zaradi slovenske repro-duktivne um«tnosti — amaterske, toda ne dile-tantske! — In zaradi naše zborovske tradicije — zdaj pravim jaz: Tradicije! — Zaradi časa, v ka-terem živimo in zaradi naše čiste, poštene vestl in zaradi nas samih, nas, ki si iščemo muzike sa življenje! Gesla! A ne zgubljena in čisto jasna. Je to ideal? Je. Ime? Kvaliteta. Z današnjimi merili, z glasbcnimi. Kaj žrtvuješ? Ali je treba žrtvo-vati? Ne misliš koraik navzgor? Rajši tri kot dva. Torej moraš žrtvovati. Ce moram, žrtvujeim. Kaj? Kar moram. Pomisli samo... Pusti me. razmišljam ... Še o drugi vezi govoriva. O družabnl. APZ je vedno čvrst kolektiv. Pri delu, na vajah, na po-hodih, na turnejaih, pri odločanju. V dobrih in slabih časiih, z drrigentoim in brez dirigemta. Med naml je čvrsto prijateljstvo. Vn so mnoge tesne vezi. To je naša formula za pot iz k-riz (Kaj pa formula za pat mimo kriz?). Vedrno novi so. Le-tos 33 novih, ki so se zasidrali. In vsi prijatelji. In še tistilh drugilh dvajset, kl so kmalu omairni-li, še oni so po malem prijatclji. (Tudi ti, žrtve naših avdicij? Ti so avdicije naredili. Saj zato.) Povej, priznaš to vez? Priznam. Žrtvujes? Ne. Brez tega ni poti. Tcda vsi ne bodo mogli potvoji poti. Torej vendar žrtvuješ. Vsaj kos. Zbor smo, ne dništvo simpatizerjev. Samo toliko žrtvujem. To žrtvujemo že ves čas. A ti žrtvuješ na nož: množičnost za kvaliteto. Ne žrtvujem množično-sti. Množičnost je lepa. Lc iščem kvaliteto. Kvah-teta je nujna. Ce ne gre skupaj, morda gre vsako zase. Kako? Organizator sl In kaj bos žrtvoval? Več de^la, več časa, več vdanosti ne pričakuj od nas. OrganizatOr si, ti glej. Ti pa si bogotkletnik. Cenim te, a zdaj si bo-gokletnik. Na svidenje t«daj. Kdaj? Jutri. Ze? Sel«. -*- Mottv Žabe, zabe, svatbo so imele, zbrane od sosednih mlak. Pile, jedle so in pele, rega, rega, kvak, kvak. Nekoč je bila (začne se kot v pravljici) dobra volja, čudovita misel in ... srce. Vsa ta čudna druščina se je zbrala nekega dežev-nega jesenskega večera v neki krčmi (Pardon! »čin-, kole« je kar zgledna gostilna in to z večjimi in manjšimi hibami) na posvet. To je bil zares čuden posvet. Beseda je dala tesedo (beri: pesem je dala pesem) in na koncu koncev je na svet privekal (ab obilnem zalivanju njegovih roditeljev z žlahtno kap-ljico) novorojenček. (Tq je bil porod brez bolečin.) ZBOR PRIMORSKIH ŠTUDENTOV »VINKO VODOPIVEC« Vsi srečni so oče Tone, soočetje Gigi in ostali spre-jemali čestitke od vseh strani, nazdravljali, pili in vsi hkrati obljubljali, da bo novorojenček pridno rasel in se z uspehom razvijal (mimogrede: to ni bil navaden otrok) in, da bo nekoč vreden svojega imena, očeta in soočetov. (Prepis iz matične knjige: Ime: »MOŠKI PEV-SKI ZBOR PRIMORSKIH ŠTUDENTOV »VINKO VODOPIVEC«. Kraj rojstva: »ČINKOLE«. Datum rojstva: JESEN 1953. Oče: TONE. Mati: (prečrtano in namesto tega) Soočetje: Gigi, Lojze, Marjan, Da-nilo, Tužni, Jože itd. Pri porodu pomagale: Vse na-takarice gostilne »činkole«. (Za točen prepis jamči avtor) * »Vinko Vodopivec« ni bil več majhen otročiček. Zrasel je v lep in krepak zbor. Osvajal je srca vse-vprek (Posebno dekletom je močno ugajalj. Oče Tone se je res držal svojih obljub in daiL otroku pravo vzgojo. Pa ne samo on, tudi »soočetje« so skrbeli za pravo vzgojo. že zdavnaj ni več jokcal, znal je lepo govoriti (S tem pa še ni rečeno, da je bil kak enfant terrible!). Po prvih racajočih korakih je lepega dne odločno stopil v veliko dvorano Slo-venske filharmunije. * »Rojaki Primorci! Kakor lastovke na pomlad, ta-ko se tudi naši fantje, primorski študentje, ki jih vidite tu pred sabo ,radi vračajo v svoja rodna gnezda na Primorsko. Srečni so, kadar so med vami in radi vam bodo zapeli. Verjemite jim! Njihova pe-sera bo prihajala od srca. Sprejmite jo in nosite jo še dolgo s seboj!« ... Tako *e navadno začel napovedovati napovedova-vec Tomaž Cresnici na ljubo: Tomaž je kdaj pa kdaj le zamenjal kakšno besedo). Kolikokrat je moral vectno znova in. znova tako napovedovati. Koper, Go-rica, Plran, Izola, Postojna, Sežana, Tolmin, Pivka, Kobarid, Ilirska Bistrica in še in še je bilo postaj v teh leiih od zborovega rojstva sem. Pa ne samo po Primorski — tudi drugod so »Vodopivci« že peli. Po Benečiji, v Gorici, v Trstu so privabljali s Srebot-njakovimi »Bori« poslnšavcem solze v oči in jih zopet razveselill z »žabami«. Dosti je bilo teh ro-manj. Mnogo lepega, a tudi mnogo slabega. In uspeh? Morebiti sodi med najmanjše ta, da na Pri-morskam skoraj ne najdeš človeka, ki ne bi vedel, kaj je to »Zbor primorskib. študentov — Vinko Vo-dopivec«. * Pišemo leto 1958. Arezzo. Topli avgustovski dnevi rosijo čela »Vcdopivcem« daleč doli v Italiji (ver-jetno so bila čela rosna tudi od tremej. Pojejo v družbi najboljših evropskth zborov. Tekmujejo. Kdo bo boljši? »Vodopivci« triumfirajo! Najboljši med najboljšimi. Tone joka od veselja. Ponosni so na ta uspeh. Diploma roma v vitrine zbora, kjer se po-meša med ostale spominke in darila — od drugje. To nadvse drago priznanje še danes Jadran s po-nosom pokaže vsakemu radovednežu. Nato je sledila Grčija. »Vodopivci« pojejo »Sa-randa palikardia« (grška Ijubezenska pesem). Grki so navdušeni. Toneta nam malone ukradejo fsamo še tega bi manjkalo). Prosijo še petja, peva ustrežejo vsaki njihovi želji... Da, to je bilo leto uspehov. Vse, česar so se »Vo-dopivci« lotili, je uspelo. * Je že tako, da mora za soncem dež priti (nepi-sani zakon narave), za veseljem žalost, za uspehom pa... Začelo se je z izgubo Toneta. Na. njegovo Mesto za klavirjem je stopil drugi. — Pevci so odhajali (danes so že vsi odslužili vojake, večinoma Radovednost me je zane&la na ljubljan-sko Akademijo za glaetoo, kjer eo mi za rai2jg Pri katerih velikih pevcih se učiš oziroma jih ceniš? — Nadvse me privlači petje R. Tebaidi \n Z. Koinc, ker pojeta iste vloge, ki jih sama šfrudiram. — Slovanski škladatelji mi zelo le- Predstavljamo: oioa Jež žijo. Rada pojem odlomike iz Prodane neveste, Rusalike, Evgenija Onjegina in Pikove dame. V6eč so mi sUdadatelji K. M. Weber (Carostre-lec), Verdi (Othello), Gludk (Orfej)... Toda tudi moderhejše stvaritvie me privlačijo. — Kogojeve Crtie maske so ime zelo ismpresio-nirale. Kako študiraš skladbo? — Zelo je važno obdobje, v katerem je skladba nastala in sfil. Najprej moram epozna-ti to dvoje. Dodobra se moraim spoznati z glas-beno etrukturo in s tekstom, da potem laihko podajam občuteno glasibo in pri tem pojem besedilo čim bdj jasno. Misliim, da mnogi pevci premalo pazijo na jashost bese-dila, kar m prav. Kaj misliš o slovenski glasbeni publiki in o naši Operi? — Imamo zelo ozeik kroigljiudi, ki se navdu-šujejo za moderno muziko. Največ jih ostaja pri klasiki,zato so moderna dela zdo slabo obdskana. Misliin, da je treba pulbliko voditi, če že ne direktmo vzsgajati, kajti tudi moderna dela zasluždjo pozornost... Naša Opera uživa sloves doma in v tujini. Slovenci sloviimo po dobrih pevcih, toda često se dogaja, da ravho najboljši pevci odhajajo y tujino, kamor jih zvafoi želja po uspehu m vi-soMfa honorarjiih, potem pa se vračajo domov samo še na gostovanja. Kljub navidezni neza-sedenosti ljtuibljanske Opere so vsa pevska mesta zasedena, tako da že nastaja probleim, kje naj najde pevec zaposlitev. Kaj bi najraje pela na prvem nastopu in kakšni so tvoji načrti za bodočnost? — Moja vroča želja je, da bi bila moja prva opera Prodaha nevesta, želim pa si tudi kcxn-certniih nastopov. Skoda le, da koncertno petje pri nas še nima perspektiv za stalno zaposli-tev. In načrti? No, to niso načrti, so le že-Ije... Rada bi čiinprej pela v Operi, pred občinstvom, kajti razvoj in uspeh pevca je povezan z Opero... Tudi v Italijo bi rada šla ha izpopolnitev, da bi se tam spoznala s tujo moderno glasbo. Toda vse to so le želje__ B. Aparnik so se kar lepo znašli po službah, a še vedno hodijo kdaj pa kdaj nazaj k zboru po razbite kose spomi-nov). Nastoplla je kriza. Nekje je vsakdo slutil, da bo prišla, a ko je bila tu, je vsakdo obstal prese-nečen. Kako — zakaj? Nad zborom je visel Damo-klejev meč, ki je grozii s poginom. Gorje! * • Nenapisan je tudi drugi zakon prirode: za dež-jem spet sonce vzide. Prišel je Brane, (si ga more kdo predstavljati brez brkov) se postavil pred zbor, zamahnil in iz mladih grl je spet zadonela mogoč- na pesem. Prišle so nove moči — »Vinko Vodopivec« se je skorajda na novo rodil. Spet je bilo tako petje kot se spodobi. Spet je zbor ponesel pesem na Primorsko, daroval jo je bosanskiin bratom v Sarajevu, Banja Luki, jo spet ponesel čez meje naše domovine — v Grčijo. Spet so na vidiku uspehi. Se bo spet ponovilo leto 1958? Neki Sarajevčan je dejal: »Bogami moraci, ,Vin-ko Vodopivec može sve!« Drži! V. CUDER V tej in v ostalih številkah naše-ga lista, ki bodo še izšle do začetka poletnih počitnic, bi vam radi pred-stavili tri mojstre kratkih zgodb. Avtorji so vam gotovo dobro znani, zgodbe pa, ki smo jih izbrali, so ver-jetno manj znane, zato pa zclo zna-čilne za vsakega izmed njih. Liam O'Flaherty, rojen 1. 1897, še živi in je gotovo ena najbolj znanih osebnosti v irski literaturi. Njegov bogat opus obsega romane, novele, zgodbe, pesmi, biografije in drame. Ena njegovih najbolj znanih novel »Ovaduh« (1925) je bila 1. 1953 po-sneta na filmski trak in spada danes v serijo klasičnih filmov. Državljan-ska vojna na Irskem, ki je divjala v drugem desetletju našega stoletja, je močno vplivala na O'Flahertyjevo delo. Mnogo njegovih najboljših del se nanaša na to obdobje in prav tako tudi zgodba, ki vam jo predstav-ljamo. Dublin je ležal zavit v temo, le slabotna svetloba mestca se je prebijala skozi raztrgane oblake in metala bledo luč, podobno prihajajoči zori, preko cesta in temnih voda reke Liffey. Okoli obleganega dvorca so grmeli topovi. Tu in tdm po mestu so strojnice in puške pretrgale nočno tišino, krčevito, kakor lajajo psi na osamljeni farmi. Republikanci in nacionalisti sa blli državljansko vojno. Na strehi blizu O'Connell Bridga je stražil re-publikanski strelec. Poleg njega je leiala. pu&ka. Nje-gov obraz je bil obraz študenia, ozek in asketski, ioda oči so imele mrzel sijaj fanatika. Bile so glo-boke in razmišljujoče, oči človeka, ki je navajen gle-dati smrU Požrešno je jedel sendvič. že od jutra ni imel ničesar v ustih. Preveč je bil razburjen, da bi lahko jede*. Ko je končal s sendvičem, je vzel iz žepa ste-klenico whiskyja in napravil kratek požirek. Potem je steklenico zopet spravil v žep. Za trenutek je premišljeval ali naj si prizge cigareto ali ne. Bilo je nevarno. Plamen bi utegnili videti nasprotniki. Potem se je odločil, da bo tvegal. Vtaknil je cigarelo v usta in jo prižgal. Skoraj v istem trenutku se je odbila krogla od roba strehe. St*elec je potegnil še enkrat dim us cigarete, nato xz fc je ugasnil. Pottfio je zaklel in se splazil na levo strav strehe. Previdno se je dvigftil in ponledal iez rob. Zope' se je posvetilo in krogla mu jz za- brenčala nad glavo. Hitro se je sklonil. Videl je, da prihaja streljanje z nasprotne strani ceste. Hitro se je prevalil do dimnika in se počasi dvignil za njim, cokler ni videl čez rob. Ničesar ni bilo videti, razen obrisov nasprotne strehe. Sovražnik se je skril. V tem trenutku je zagledal tovorni avto, ki je privozil čez most in zatril v ulico. Potem se je usta-vil na ncsprotni strani ceste. Strelec je slišal brne-nje motorja. Srce mu je udarjalo vedno hitreje. BU je sovražnikov tovornjak. Nenadoma je okoli vogla pi-išla stara ženska, pokrita z veliko ruto. Začela je Liam O'Flaherty Anica Jtiladnik: Vinjete STRELEC govoriti z voznikom. Kamk je na streho, kjer je le-žcU strelec. Ovaduh. Mož za volanom se jt sklonil skozi okno in gle-dal proti strehi. Strelec je dvignil puško in ustrelil. Glava voznika je težko adorilo ob okno. ženska je začela bežati. Strelec je k enkrat ustrelil. ženska se je zavrtela okoli sebe im t krikom padla. Nenadoma je z nasprotne strehe počil strel in strelec je s kletvijo spiutil puško. Puška je zaropo-tala po strehL Zdelo se m je, da bo hrup prebu-dil mrtve. SJclonil se jt, da bi jo pobral. Ni je mogel dvigniti, roka jetoila nerabna. »Zadet sem,« je zamrmral. Zopet se je splazil th dimnika. Z levo roko je previdno otipal ranjeno iesno ramo. Kri mu je te-kla skozi rokav suknjiča. Bolečine ni čulil, le roka je bila kakor mrtva. I&Upa je potegnil nož in ga s težavo odprl, da bi prerezal rokav. Videti je bilo le vstrelno rano, izhočm nx bilo videti. Krogla se je zapičila v kost in jo vtrjetno zdr&bila. Upognil je roko pod ramo. Zlahka jo je svil nazaj. Od bolečine je stisnil zobe. Poten jt iz žepa potegnil zavojček in ga odprl 2 noienu -8omil je vrat steklenički z jodom in vlil tekočino