142 143 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA Arlan pod preprogo V svetu Pod preprogo, med Večnim morjem in Velikim zidom, ni nič prep­ rostega, vse je pravzaprav skrajno zaple­ teno in sploh táko kot življenje, zvezde na tnalu neba so vsakokrat drugače raz­ porejene, ne manjka strupenih jezikov, ki se naslajajo nad tujo nesrečo, tudi škodoželjnosti je precej. V tem svetu se znajde sam samcat brezimni deček, fantič, ki se ne more spomniti svojega imena. Bati se mora grozečih Inšpek­ torjev in nevarne Razpoke, pomagata mu Uhanka, bitje, ki ima protipol v Sestrici, pa tudi pršica Lili in rakec Izo. V svetu, v katerem se je brezimnež zna­ šel, so tudi prazne obljube gigantskih dimenzij, povsod so sile, ki uničujejo in ustvarjajo nered, lepoto spreminjajo v opustošenje in srečo v trpljenje. A zgodba o dečku, ki je pozabil svoje ime, daje imenitno sporočilo, da se z drznostjo, pogumom, pravičnostjo in verjetjem vase vse še lahko spremeni na bolje in veselje premaga strah, celo več, vsi lahko spet verjamejo modrecu ali modrecem, njihovim nasvetom. In še več: vsakdo si lahko privošči potuhtati, kar govori sporočilo, da stvari obstajajo, tudi če so očem skrite ali pa se pretvar­ jamo, da jih ni. Andrej Predin zgodbo pripoveduje z asociacijami na svet, ki je nekje drugje, na svet, v katerem so na obali našli utopljenega dveletnega dečka begunske družine, Peter Škerl pa jo pospremi s sugestivnim podobjem nesimpatičnih bitij in krajev. Po branju Arlana pod preprogo se zdi, da preu­ darna, natančna dikcija zgodbe noče biti izpisana v slogu žanra feel good, ampak vabi na drugo miselno pot, mladega bralca poskuša napotiti k pos­ tavljanju vprašanj o svetu, ki se od kla­ sičnega pravljičnega sveta pomembno razlikuje. Pa vendar, tudi soočanje z velikimi, včasih napornimi temami in izzivi ima lahko srečen konec, zapol­ njen z veseljem, sprejeman jem različ­ nosti, prijateljstvom in ljubeznijo. Arlan pod preprogo je nenavadno, uspelo lite­ rarno dejanje. Poročilo pripravila strokovna sodelavka žirije RED. PROF. DR. DRAGICA HARAMIJA NAGRADA VASJE CERARJA 2023 Društvo slovenskih književnih pre­ vajalcev je leta 2021 ustanovilo novo stanovsko nagrado za najkakovostnejše prevode mladinskih leposlovnih bese­ dil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrada nosi ime po uglednem prevajalcu mladinske književnosti in ured niku V asji Cerarju, ki je na matični založbi obogatil zbirke za mladino z naborom klasičnih in sodobnih del, pri čemer se je ozrl tudi po nam dotlej manj znanih književnostih. Poleg tega je bil Vasja Cerar tudi skrben mentor številnim prevajalcem, ki jih je navdušil za prevajanje mladinske književnosti v želji, da se na Slovenskem ohrani in nadaljuje tradicija kakovostnega pre­ vajanja za mladino, saj je dober prevod pomemben dejavnik pri vzgoji mladih bralcev in njihove pismenosti. Ker nagrada za najbolj uspele pre­ vode za mladino prebira med žanrsko zelo raznovrstnimi deli, namenjenimi različnim starostnim skupinam, smo se odločili, da jo zastavimo nekoliko drugače. Tako se bo izbor vsako leto osredotočal na dela, izdana v zadnjih štirih letih, in sicer v eni od naslednjih kategorij: slikanica, besedilo za mlade bralce do 12 let, strip/risoroman ter besedilo za mlade bralce, starejše od 12 let. Med deli iz posamezne kategorije komisija Društva slovenskih književ­ nih prevajalcev poleg kakovosti in zah­ tevnosti presoja tudi pomen prevoda/ Štampe Žmavc, Bina: Skrinjica sinjega maka. Ilustriral Svjetlan Junaković. Maribor: Založba Pivec, 2022. Tibetanski modri mak velja za sim­ bol sreče, miru in harmonije. V slika­ nici vlada vzdušje sreče, harmonije in ljubezni, kljub temu ali pa prav zato, ker je babica začela pozabljati. Zato ji dedek izdela skrinjico, pobarvano s sinjimi maki, kamor spravlja besede, ki jih rada pozabi. Dobi kamenčke, da jih lahko meče na pot, da se ne izgubi. Teče in teče, ko lovi misli, ki ji uhajajo iz glave. Želi si čevlje daljave, da bi z njimi lahko odšla do obzorja in naprej. Nekoč odpre skrinjico, brska po njej, besede zletijo ven in se spremenijo v sinji mak. Na dnu pa se skriva beseda, ki jo babica išče: pomlad. Skozi besede Bine Štampe Žmavc postane staranje nežna, srečna izkušnja, ki nas na koncu popelje tja, kjer se morje sinjega maka in sinje nebo združita v neskončnost. Štefan, Anja: Medved in klobuk. Ilustrirala Ana Zavadlav. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021. Anja Štefan se pri pisanju naslanja na ljudsko izročilo, tako glede na pros­ tor kot tudi na vsebino zgodb. Tudi pri slikanici Medved in klobuk opazimo značilnosti ljudske pripovedi. Te pisa­ teljica nadgradi z domiselnimi dialogi in duhovitimi rimami. Besedilo teče gladko in kar vabi nas, da ga nekomu preberemo ali povemo na glas. Veter medvedu odnese klobuk in ga ne da nazaj. Kako naj medved veter ujame, zgrabi, premlati? Ne more. Pri teku za klobukom se medvedu pridružijo volk, lisica, zajček in miška. Kot se za pravljico spodobi, se ta srečno konča in klobuk je rešen. Anja zapiše: »Med- ved se zahvaljuje na vse strani: ‚Brez vas mi ne bi uspelo!‘ In vsem se je dobro zdelo.« NAGRAJENO DELO Andrej Predin: Arlan pod preprogo. Ilustriral Peter Škerl. Jezero: Morfemplus, 2022. Andrej Predin (1976) je publicist, urednik na kulturnem uredništvu Dela in pisatelj, ki piše zlasti za otroke. Prvo izdano delo je bil realistični mladinski roman Na zeleno vejo (2007), za kate­ rega je bil leta 2008 tudi nominiran za nagrado večernica. Maribor je, tako kot v prvem romanu, tudi književni prostor v dveh romanih za odrasle, Učiteljice (2010) in Prihodnost d.o.o. (2014). Leta 2013 je izdal delo Gnusna kalnica (ilustriral Adriano Janežič), ki na humoren način predstavlja okoljsko problematiko. Sledila je serija kratkih fantastičnih zgodb o predšolski deklici Mici, serijo je ilustriral Marjan Man­ ček, Mica pri babici: Čarobni cilinder (2013), Mica pri babici: Pirati iz dežele Merikaka (2014), Mica pri babici: Podivjane princeske (2016) in Mica pri babici: Ugrabljeni Božiček (2016). Leta 2015 je izdal pesnitev Čebula Grdula, slikanico je ilustriral Rok Pre­ din. Ve s o l j č k i (2020) prav tako, kakor večina avtorjevih del, sodijo v fantas­ tično prozo; ilustracije je prispeval Rok Predin. Doslej so bila tri avtorjeva dela nominirana za desetnico: 2014 Gnusna kalnica, 2015 Mica pri babici: Čarobni cilinder in 2021 Vesoljčki. Vir: DSP 144 145 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA podeljuje bienalno. Ob petdesetletnici nagrade je leta 1999 založba uvedla še  Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Tako se bienalno podeljujejo štiri nagrade: za izvirno leposlovje za otroke in mladino, za izvirno ilustra­ cijo, za življenjsko delo na področju književnosti za otroke in mladino in za življenjsko delo na področju knjižnih ilustracij za otroke. Nominiranci za Levstikovo nagrado 2023 za izvirno leposlovje za otroke in mladino so bili: • Žiga Kosec: Muca gre po svetu. Ilustrirala Tanja Komadina. Mladin­ ska knjiga, 2023. (Velike slikanice) • Anja Štefan: Medved in klobuk. Ilustrirala Ana Zavadlav. Mladinska knjiga, 2021. (Velike slikanice) • Irena Androjna: Modri otok. Mladinska knjiga, 2021. (Knjižnica Sinjega galeba, 350) • Špela Frlic: Bleščivka. Mladinska knjiga, 2022. (Knjižnica Sinjega galeba, 352) • Suzana Tratnik: Ava. Mladinska knjiga, 2021. (Zbirka Odisej) Nominiranci za Levstikovo nagrado 2023 za ilustracijo so bili: • Tomaž Lavrič – Lovro Matič, Mali črv Oto in druga golazen. • Bojana Dimitrovski – Vinko Möderndorfer, Muca Greta. • Igor Šinkovec – Boštjan Gorenc Pižama, Si že kdaj jezdil morskega konjička? • Ana Zavadlav – Italo Calvino, Italijanske pravljice (1 in 2). • Polona Lovšin – Tina Vrščaj, Balabuga! Levstikovo nagrado 2023 za izvirno leposlovje za otroke in mladino je pre­ jela Suzana Tratnik za roman Ava, Levstikovo nagrado 2023 za ilustracijo pa Ana Zavadlav za Italijanske pra- vljice Itala Calvina. Dobitnica Levsti­ kove nagrade za življenjsko delo 2023 za izvirno leposlovje je Desa Muck. Kamila Volčanšek je prejemnica Levstikove nagrade 2023 za življenjsko delo za izvirne knjižne ilustracije. Utemeljitev nagrade za življenjsko delo za izvirno leposlovje Pisateljica, dramatičarka, scena­ ristka, igralka in publicistka Desa Muck je ena izmed najbolj samosvojih sodob­ nih ustvarjalk za otroke in mladino pri nas. Je iskrena in sproščena pripovedo­ valka, ki v svojih zgodbah kaže ljubezen do najmlajših, nemočnih, drugačnih, do živali … Na humoren in luciden način odslikava vsakdanje življ enje in nam neprisiljeno pokaže, kaj je prav in kaj ne … Nič človeškega in tudi žival­ skega ji ni tuje. V svojih zgodbah zna biti ostra in neprizanesljiva, pa tudi pogumna. Loteva se aktualnih in včasih še vedno tabuiziranih tem – družinskih odnosov, odnosa do živali, spolnosti, drog, samospoznavanja, osamljenosti, prijateljstva in ljubezni, hlastanja po uspehu in moči, samopodobe, strahu, veselja in žalosti. Napisala je preko 60 literarnih del za otroke, mladino in odrasle, mnoga so večkrat ponatis­ njena. Prevedena so v nemški, angleški, hrvaški, srbski, romunski, češki, slo­ vaški, madžarski in romski jezik. Desa Muck je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim nagrado večer­ nica (1998) za knjigo Lažniva Suzi, Lev­ stikovo nagrado za zbirko zgodb Anica (2005) ter uvrstitev na častno listo IBBY (2006) za knjigo Anica in velike skrbi. Njena dela za otroke in mladino so izjemno priljubljena. Zbirka Anica (Anica in grozovitež, Anica in materin- ski dan, Anica in zajček, Anica in Jakob, Anica in športni dan, Anica in velike skrbi, Anica in počitnice, Anica in velika prevodov znotraj prevodnega korpusa mladinske književnosti na Slovenskem ter specifiko ciljnih bralcev. Letošnja nagrada Vasje Cerarja se tako osredotoča na posebej izstopajoče prevode iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer v kategoriji besedil za mlade bralce do 12 let. Tričlanska komisija v zasedbi Julija Potrč Šavli (predsednica), Živa Čebulj (članica) in Aleksandra Kocmut (članica) je izbrala tri nomi­ niranke. Med nominacije so se uvrstile naslednje prevajalke in njihovi prevodi: 1. Nada Grošelj za prevod Tove Jansson: November v Mumindolu (Mladinska knjiga, 2019). 2. Diana Pungeršič za prevod Tomáš Končinský in Barbora Klárová: Zatipk in Flek (Miš, 2021). 3. Mateja Seliškar Kenda za prevod Annet Schaap: Lučka (Sanje, 2019). Dobitnica nagrade Vasje Cerarja 2023 za najboljši prevod mladinske književnosti, letos v kategoriji besedil za mlade bralce do 12 let, je Nada Gro- šelj za prevod dela November v Mumin- dolu (Mladinska knjiga, 2019) avtorice Tove Jansson. V prispevku Nekaj misli o prevajanju knjig o Muminih je nagra­ jenka pisala tudi v reviji Otrok in knjiga (številka 106). Nagrada je bila pode­ ljena na otvoritvi 26. Slovenskih dne­ vov knjige 30. maja 2023. Utemeljitev nagrajenega dela Švedsko govoreča finska pisateljica in slikarka T ove Jansson je napisala okoli 30 knjig za otroke in odrasle, najbolj znana pa je verjetno prav po svojih muminih in drugih likih, ki živijo v obmorskem kraju Mumindol. Ustvarila je prav posebne junake s prav posebnimi imeni, ki so pogosto tako občna kot lastna, npr. Filifjonka je ena od filifjonk, Hemul je eden od hemulov; tu so še muminočka, muminmama, Mumintrol, homsa Premk, Mimla, Mi, Njuhec, Stricmatic, micki in druga bitja, ki jim je avtorica podarila tudi slikovno podobo. Največ »muminknjig« je prevedla Nada Grošelj, ki je tudi v Novembru v Mumindolu poskrbela, da prevod teče gladko, kot da je avtorsko delo (kar je eno najpomembnejših načel prevajanja), in v njem obdržala svoj­ stveno vzdušje, značilno za literarni svet Janssonove: rahlo temačno, rahlo napeto, malce otožno, a vendar tudi nežno in ljubeče, tolažeče in pomirja­ joče. Besedišče je bogato, prevajalka ga žlahtni tudi z redkejšimi ali sta­ rinskimi besedami (sklizko, sfrkniti se, ništrc, šumot, žaloben, brezdanje, zadegati …) in spretno sledi občasni poetiki (npr. »Megla je nosila s sabo popolno tišino«, »obletela drevesa so zarisala sence po tleh«). Če je avtorica mama svojih likov (v tem duhu je nari­ sala tudi samoportret), smemo reči, da je Nada Grošelj njihova krušna mama, zaradi katere gre branje »muminknjig« v slast tako otrokom kot odraslim. Utemeljitev so pripravile članice komisije za nagrado Vasje Cerarja: JULIJA POTRČ ŠAVLI, ŽIVA ČEBULJ IN ALEKSANDRA KOCMUT. LEVSTIKOVA NAGRADA 2023 Levstikova nagrada je prva založ­ niška nagrada v povojnem obdobju. Mladinska knjiga jo je prvič podelila leta 1949 z namenom, da bi spodbujala slovenske pesnike in pisatelje, ilustra­ torje in avtorje poljudnoznanstvenih del k ustvarjanju izvirnih stvaritev za mlade bralce. Od leta 1989 se nagrada