Leto IV. L«ui>liana. 13 'anuaria 1930 IZHAJA vnft Penedetlek ob t t! ur raj. NAROČNINA mesečno 4 Dtn, četrtletno IC Din, polletno 20 Din — V Ljubljani M a> riboru ln Celju dostavljen na dom mesečno I Din vet — Za inozemstvo mesečno f> Din UREDNIŠTVO v Ljubliani, Knafljevt nI % telefon it 3/22. 3723 3724 3725. 3726 UPRAVA V Ljubljant Prešernova tU 54, telefon & 3722. 3723 3724. 3725. 372* INSERATN1 ODDELEK v Ljubljani. Pre* lentOfs ul 4. telefon it 2492. Stev 2 Zastopniki slovenskih občin pri kraliu Nj. Vel. kralj za konstruktivno delo v enakopravnosti in bratski ljubezni - Jugoslavije nikoli nihče ne bo razdvoji! Beograd, 12. jan. V Beogradu je bil danes krasen solnce« dan. Delegati de-putacij iz dravske, dunavske in carinske banovine so se ob 10. dopoldne zbrali v dvorani nove univerze, kjer je bila njim na čast prirejena slavnostna akademija, ki ji je prisostvovalo tudi veliko število najuglednejših osebnosti beograjske družbe in tudi več članov vlade. Na svečani akademiji je prvi predaval o vlogi Srbije v kulturnem življenju znani književnik Veliko Petrovič. za njim pa o zgodovinski vlogi našega naroda v zvezi z vzhodnim vprašanjem uri v. prof dr. Vasilij Popovič. Ob 1. popoldne je bil prirejen na čast delegatom ^avnosten banket v treh najboljših beograjskih restavracijah. pri »Srp-skem kralju«, pri »Ruskem carju« itn »Bristolu«. Na banketu pri »Srpskem kralju« je pozdravil goste z dobrodošlico predsednik beograjske občine Miloš Savčič. ki je napil prvo zdravico Nj. Vel. kralju in kraljevskemu dvoru. Dri čemer so vsi prisotni stoje dolgo časa vzklikali »Živeli«. Predsednik beograjske občine Miloš Savčič je v svojem govoru povdarjal velik zgodovinski pomen dogodkov od 6. januarja in 3. oktobra lanskega leta. ki predstavlljao modro odločitev Nj. Vel. kralja, s katero .ie presekal strankarske borbe, ki so gnale domovino v prooast. Nadalje je izrazil željo, da bi vsakdo v svojem področju po po- sameznih banovinah šel na delo za pro-cvit in dobro domovine. Njegov govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem ter je godba zasvi-rala državno himno. Predsedniku beograjske občine je odgovoril predsednik sarajevske občine Asim beg Mutevelič. Za njim je govoril delegat iz dravske banovine ljubljanski občinski svetnik g. Ivan Hribar, ki je v svojem govoru naglašal nacijonaino delo Slovencev v preteklosti za uresničenje jugosloven-ske ideje. Omenjal je težke boje. ki so jih morali voditi nacijonalni elementi, predvsem boje na Dunaju za pravice naroda ter njihovo tajno sodelovanje s Srbi. Omenjal je kongres slovanskih profesorjev, ki se je vršil pred vojno v Ljubljani, kakor tudi sestanke, ki so jih imeli pred vojno slovenski predstavniki z najuglednejšimi Srbi. Povdarjal je. da so Slovenci s srcem in dušo vdani Jugoslaviji ter je nazdravil Beogradu kot skupni * pristolici jugoslovenskega naroda. Nadalje je naglašal. da je treba vsemu svetu jasno nakazati, da smo eno. ter je končal svoi govor z vzklikom Nj. Vel. kralju. Govor g. Ivana Hribarja so živahno pozdravili vsi prisotni. nakar so shdili govori ostalih zastopnikov. Banket je potekel v najlepšem razpoloženju. Na banketu pri »Ruskem carju« je goste pozdravil podpredsednik beograjske obč;ne dr. St&iadinOvič. na banketu v »Bristolu« pa drugi podpredsednik beograjske občin? inž. Vojislav Zad/ina, ki mu je odgovoril mariborski župan dr. Juvan. Sprejem deputaclj na dvoru Po banketu so se delegati razšli v svoia stanovanja ter so se ob 4. popoldne ponovno zbrali Dred Kazino na Teraziiah. Točno ob pol 5. so se formirali v sprevod, ki je krenil v kraljevski dvor. Sprejem na dvoru je bil več kot prisrčen. Delegati so bili sprejeti z največjo pozornostjo in je bilo vsakemu odkazano določeno mesto. Na čelu dvorane so stali zastopniki dravske banovine. Poleg njih pa zastopniki drinske in dunaske banovine. Gostje so bili razpo- Pozdrav zastopnika drinske banovine Prvi je pozdravil Nj. Vel. kralja vodja odnoslanstva iz drinske banovine predsednik sarajevske občine Asim beg Mutevelič. V svojem govoru je naglašal, da se pred Nj. Veličanstvom nahajajo odposlanci mest, trgov in vasi drinske banovine, ki jih prekinja ena sama misel in vodi ena sama že-lia. da izrečejo zahvalo kralju za zgodovinski manifest z dne 6. januarja in za modro odločitev od 3. oktobra minulega leta. Zatem .ie poudarjal, da je ta modra odločitev privedla do tega. da prihajajo prvič v zgodovini našega naroda pred svojega Ijublje- rejeni na obeh straneh velike dvorane v starem kraljevskem dvoru. Kmalu nato so došli tudi ministri, točno ob pol 6. zvečer pa je prišel Nj. Vel. kralj v spremstvu maršala dvora generala Ace Dimitrijeviča ter prvega adrutanta generala Dragutina Stoianoviča. N.ieeov prihod je bil pozdravljen s sviranjem državne himne in burnim vzklikanjem zastopnikov občin iz dravske, dunavske in drinske banovine. nega kralja združeni bratje junaške Šuma-dije. ponosne Bosne in plodnega Srema. Kakor so vsi v dneh svetovne vojne sledili osvobodilnim borbam Ni. Vel. in vernih or-iov Pod njegovim modrim vodstvom in se navduševali z njihovimi junaškimi podvigi, prav tako ie našla modra odločitev Nj. Vel. od 6. ianuaria in 3. oktobra razumevanje v vseh krajih drinske banovine. Združeno za vse čase se je prišlo prebivalstvo te banovine poklonit pred lice Nj. Veličanstva in položit večno prisego, da bo z vsemi silami sledilo pozivu Nj. Veličanstva k delu za gospodarski in socijalni napredek in povzdigo naše lepe Jugosalvije in vseh naših krajev. Živel Nj. Vel. kralj Aleksander I.! Živel njegov prejasni kraljevski dom! Prisotni so se odzvali vzkliku z dolgotrajnimi ovacijami vladarju. Govor ljubljanskega župana dr. Dinka Puca Kot drugi je pozdravil Nj. Vel. kral'f» vodja deputacije iz dravske banovin--ljubljanski župan dr. Dinko Puc z naslednjimi besedami: Vaše Veličanstvo! Prvikrat, odkar smo postali svobodni, imajo slovenske občine srečo pokloniti se svojemu narodnemu kralju. Vašemu Veličanstvu. Dolga in težka je bila pot do svobode. Pred več kot tisoč leti so naši pradedje izgubili svojo samostalnost. Zadnji ostanki naših narodnih pravic so izginili v 16. stoletju in Gosposvetsko polje nam je samo še svetal spomin. Dasi se je v dobi reformacije po-javila slovenska knjiga, vendar moramo o oočetkih narodne zavesti govoriti šele v drugi polovici 18. stoletja, ko nastopijo Pchlin, Zois in Valentin Vodnik. Nova doba je nastopila z Napoleonovo Ilirijo. Bila ie samo hipen meteor, a je vendar zapustila silne sledove. Narodni čut se ie utrdil. Naše obzorje se je širilo; preko ozkih svojih meja smo se začeli ozirati na svoie brate v drugih deželah in videli smo, da smo večji, kot smo mislili. Prišla je ilirska doba Liudevita Gaja, ki sicer ni uspel. Toda ravno vsled tega se je dvignila na eno in drugo stran samozavest in ponos. Nam ie ta doba rodila Prešerna, čegar dela so temelj naše kulture V revolucionarnem letu 1848. stopi na dan »Slovenija« kot narodni program. A že se dvigajo možje, katerim je ta oroeram preozek: Andrej Ein-spie'er. Matiia Majer govorita že o Jueo so'venstvu. Nave-žeio se stiki s Hrvati in Srbi in na slovanskem kongresu v Pragi nastopijo že Srbi. Hrvatje iu Slovenci kot samostoina iusoslovenska skupina. Iskra je tlela in ni več ugasnila! Toda. kako dolga je bila še pot do cilja! Prišla je še doba reakcije, stiki s Hrvati in Srbi so se porazgubili, in naše meščanstvo se je sramovalo govoriti svoj jezik. — a zopet nastane čas. ki nam rodi nove bojevnike. Veliki tabori se sklicujejo, ustanavlja se mnogo časopisja, a na Hrvatskem proglasi vJadika Strossmaier. da smo Srbi. Hrvati ln Slovenci Usti istega drevesa: »En narod smo in Ista bodočnost nas Čaka:« Beseda Jugoslovani ie v dobi sedemdesetih let postala običajna v časopisju in nekateri listi so pisali že takrat o »Jugosla-viii«. Seveda je bilo treba še 50 let, da je beseda meso postala! Kajti tujčeva peta nas je tiščala in narod sam je izgubil često cib izpred oči. Toda vedno in vedno so se našla srca. ki so čutila več kot druga. Domovina je postajala vsak dan več.ia in lepša: podirati se je začela meja ob Sotli in manišala se ie razdalja do Sarajevega in Vojvodine. L. 1903. je že iugoslovenskn di-jaštvo na Dunaju pozdravljalo Vašega bla-gopokojnega očeta, kralia Petra I. Osvoboditelja z vzkliki: »Zivio jugoslovenski kralj!« Beograd se nam je začel bliščati na svojem brdu: vojne s Turčrio so ga nam približale in tudi mi smo bili ponosni na prelito kri srbskih iunakov. Marsikaj je bilo seveda še gnilega med nami. Toda majska deklaracija, zmaga srbskega orožja v svetovni vojni in prevrat 1. 1918. so izbrisali spomin na to, kar je bilo grdega. Po zaslugi nekaterih mož-prerokov, srbskega junaštva in rodu Karadiordievi-čev smo prišli do zažeijene svobode! Kako velik čas je bil to! Ko ie vsa zemlia trepetala navdušenja, ko smo brisali s hiš zna- ke stoletnega suženjstva, ko so tudi največji skeptiki postali nacijonalisti. ki so s solzami v očeh pozdravljali narodno zastavo! Ail ni bil trikrat srečen ta rod, ki je dočakal uresničenje svojega ideala, dočakal Jugoslavijo in ki je mogel pozdraviti svojega prvega narodnega kralja!? A kako naglo smo pozabili nauke, ki nam jih daje zgodovina slovanskih narodov: da more obstati samo tista država, katere ne razdirajo strankarske strasti in v kateri se marljivo dela in dobro upravlja. V brezplodnih partizanskih bojih smo uničevali narodno balsrostanje. pod krinko demokracije smo pripuščali, da se je srubilo bogastvo naše zemlje. Šli smo navzdol. In zato smo danes prišli pred Vas, Veličanstvo. da se Vam kot delegati občin v dravski banovini zahvalimo v imenu vseh Slovencev, da ste še ob pravem času r zeo-dovinskim činom od 6. januarja 1928 rešili državo in namd nogibe'ii. Zahvaljujemo se Vam tudi za akt od 3. oktobra, ki Pomenia novo dobo v državni upravi in ki tvori logičen zakliuček našetra stremljenja. Prišli smo. da Vam v imenu Slovencev izrečemo svojo nopolno udanost in zvestobo, da tu pred Vami proklamiramo svojo solidarnost z vsem našim nardom. združenim v Tugo-slaviii ter da povedo vsemu svetu, da ve-ru;emo v njeno veliko bodočnost pod Vašim žez^m! Mi želimo iz vsesa srca. da Vaše Veličanstvo dovrši začeto delo. da vzpostavite slogo med brati, da utrdite državo na znotrai in ji priborite ugled m riiaj napram zunanjemu svetu. k"J+j neločliivo smo vezani z Vami in s to državo. Le v niei moremo najti svobodo in popolno enakopravnost! Vaše Veličanstvo! Prinašam Vam v dar največ, kar imamo: naša srca, našo vdanost. našo ljubezen. Naj živi naš narodni kralj. Aleksander I.! Vzkliku ljubljanskega župana ob zaključku so se pridružili vsi prisotni odposlanci z dolgotrajnimi ovacijami kralju. Župan dr. Puc je bil že med svojim govorom večkrat prekinjen z viharnimi vzkliki v pozdrav kralju. Ljubljanski župan je izrekel svoje besede s povzdig-njenim glasom ter je napravil njegov govor najboljši vtis. Pozdrav zastopnika dunavske banovine Kot tretji govornik je pozdravili Nj. Vel. kralija predstavnik dunavske banovine novosadski župan g. dr. Branko Porota. V svojem govonu je nanašali da sc črt'jo sueon-e. ker k bito v teto dnefli sptašneiga narod-nt®a navdušenja in matu^estaoi.] odposlanstvo dunavske banovine deležno časti- da lahko steoi pred svoje,ira vladar.;a in da se roa v imeimu 'e banoivine zahvaiSi za velnko delo občenarodnesa preporoda Gledaioč v Jugosta-vijo, čutimo napram n'ejwj. tvorcni im napram deta Vašega Veličanstva brezmejno febezen in smo pripravljeni, dia žrtvujemo svoja življenja, afoo ie fcreba ohraniti ta naš višji ideail. Ponosni smo na lepote nage prekrasne dunavske banovine. Naše prebi-vatetvo se bo vedno zavedalo, da čuvajo našo državo narodni svetniki, kakor so bi« narodni muJerčk' c?ir La'ate srbska država, kj je postala osvobodilni PieimotKt vsega naše>gia naroda. NerazdeLjeno združeni kffčemo iz dna duše: Na' živi •^•igosLovem&k.i kre'l;! Na? ž:vi njegov vzvrSeeiii dom! Za ki iu ene besede vsakega govornika so bile sprejete od prisotnih z dolgotrajnimi vzVVki Ni. Vel kraliu Aleksandru I.. Jugoslaviji in kraljevskemu domu Go m Nj. Vel. kralja Ko so ovacije polegle, je povzel besedo Nj. Veli. kralj «1 dejal: Gospodje predsedniki! Gospodje! Od srca se vam zahvaljujem za lepe pozdrave in za izraze zvestobe in vdanosti. Posebno ml ie drago, da vas vidim v svojem domu in da vas lahko pozdravim skupno kot predstavnike drinske, dravske in dunavske banovine. S posebnim zadovoljstvom pa slišim od vas, kakor sem te dni slišal tudi od predstavn'kov ostalih banovin, da ie prebivalstvo o^avilno razumelo in pojmilo potrebo izpremembe v dr/avni upravi. Dra»o mi ie. ker se irvideva, da se je krenilo na boljšo pot, na pot čvrstega, mirnega razvoja in napredka kraljevine Jugoslavije. Moja je /e 1|a in moja prizadevanja gredo za tem, da se vse zdrave sile uSmerjo h konstruktivnemu delu v polni enakosti, ravnopravnosti te r v bratski ljubezni, da bi se mogle razviti vse lepe posebnosti našega sposobnega naroda. Moja skrb ie. da kraljevska vlada »n in vsi javni organi s svojim delom in pravičnim izvajanjem zakonov utrejo pot ugodnim pogojem za napredek in blagmio poe 'mcev, kakor ostalih zaiednic, udruženj, občin, srezOv in banovin, h katerim pripadate. Naš narod zasluži zaradi svoie delavnosti in svoiih vrlJn ter zaradi žr*ev. ki jih je doprinesel za pravico in pravičnost ter za skupno kulturo in srečno življenje, da lahko v miru živi in da se gospodarsko in kulturno razvija in utrjuje. PonesHe moje kraljevske pozdrave na svoje domove in vsemu dragemu prebivalstvu vaših banovin. Recite, gospodje, med potjo in doma recite vsem in vsakomur, da vas nobene meie. niti razdvojenost v preteklosti niti Dunav, Sava ali Drina ne bodo več razdvojile, marveč da vedno spajajo in združujejo narodni interesi in narodne duše v nerazdeljivo celoto — Jugoslavijo, ki je nikoli nihče ne bo mogel razdvojiti. S temi željami vas pozdravljam! — Živeli! Kraljevske besede so izzvale uprav frenetične ovacije prisotnih zastopnikov drinske. dravske Ln dunavske banovine, ki se doilgo niso mogle poleči. Razgovor Nj. Vel. kralja z delegati Ko so se ovacije polegle, so bili Nj. Vel. kralju predstavljeni posamezni delegati. Kralj se je z vsakim delegatom posebej razgovarjal ter iih izpraševal o lokalnih potrebah in lokalnih željah, o zadovoljstvu naroda, o tem. kako je letina obrodila in o raznih drugih stvareh Ko se je kralj približal slovenski de-putaciji. so ga njeni člani pozdravili z burnim vzklikanjem »Živel kralj«. Kralj je bil videti očividno dobro razpoložen in se je nato silno prijazno razgovarjal s posameznimi slovenskimi delegati, predvsem s predstavniki posameznih srezov. Prvi mu je bil predstavljen g. Josip Turk kot najstarejši član ljubljanskega občinskega odbora. Zastoonik mestne občine v Ptuju župan Brnčič je naprosil Nj. Vel kralja, naj dovoli, da j bi se smela ptujska gimnazija, ki je pred 1 vo;no nosila ime cesarja Franca Jožefa, imenovati odslej po n^govem najmlajšem sinu kralievcu Andreju. Nj. Vel. kralj je blagovolil ueoditi tej nrosnji. 0 čemer bo izdan še poseben ukaz. Zastopniki sarajevske občine so izročili Nj. Vel. kralju v dar bogato okrasen album s 45 slikami občin iz drinske banovine. Allbum je izdelan iz dragocenega ameriškega lesa ter ves okovan s srebrom in zlatom. Na naslovni strani nosi državni grb. RazgovoT Nj. Vel. kralja z delegati je trajal do 7. zvečer, nakar je bila gostom v prvem ta drugem nadstropju dvora servtiirana bogata zakuska. Ob 7.10 zvečer se je Nj. Vel. kralj umaknil, delegati pa so še nadalje ostali v razgovorih z ministri, ki so se pomešali med nje ter posPušali njihove želje in potrebe. Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se pri tem sprejemu z mnogimi delegati. Zastopniki iz vseih treh banovin, vsakdo od prisotnih ni našel dovolj besed, da bi izrazil svoje vzhi-čenje nad prisrčnim sprejemom. kakoT tudi nad veliko ljubeznivostjo, s katero je Nj. Vel. kralj pos/lušal vsako njifiovo željo za zadostitev potreb njihovih domačih krajev. Tekom nooi so mnogi delegati odpotovali iz Beograda, odkoder nosijo s seboj najlepše vtise in spomine. Posebna delegacija zastopnikov vseh treh banovin bo jutri zjutraj odšla na grob Neznanega junaka na Avali ter k grobu pokornega kralia Petra Os^ivvHdja na Oplencu. kjer bodo položUi vence. Novi častni dvorni dami Beograd, 12. jan. Ni. Vel. kraljica je blagovolila imenovati za častno dvorno damo go. Krundco Srskič. soprogo ministra pravde, in go. Eleonoro Švrljuga, soprogo ministra financ. Njuna Veličanstva sta blagovolila sporočiti ta imenovanja ge. Švrljugovi in ge. Srskičevi na dvorskem plesu, na rojstni dan Nj. Vel. kraljice dne 9. januarja. (AA) Kongres jugoslovenskih železničarjev Beograd. 12. ianuaria- Danes se ie vršil v Beogradu izredni kongres združeni a iu-coslovenskih železničarjev. Na kongresu ie bilo zastopanih nad 27-500 članov po 93 delegatih- Kongresu je oredsedoval inž. Božidar Ribič iz Zagreba, ki je v svoiem otvoritvenem govoru povdarial. da dokazu-ie visoko število članstva združenia ter pclnoštevilno zastopstvo na kongresu, kako močna ie iusoslovenska ideja med že-lezničar i- S svoiega kongresa so železničarji poslali udanostne in pozdravne brzojavke kraliu. predsedniku vlade ter ministru prometa. Poročila uoravnesa odbora o poslovanju v oretklem letu so bila sprejeta z odobravaniem na znanie. Predsednik Ribič ie obvestil udeležnike. da ie dosedanji predsednik Čavdarevič nodal ostavko, ko ie postal predsednik niške občine- Pri volitvi nove uprave so bili izvoljeni za predsednika Dimitri' Svetlovic. za prvega podpredsednika Lazar GiorgieviC. za drusrega podpredsednika pa Dragotin Vojno vič. Izvajanje pravic po avtorskem pravu Beograd. 12- ianuaria. Po uvdjavl;eniu enotnega avtorskega zakona so si svoici nekaterih stareiših oisateliev naiefi advokate. da store vse potrebno za dosego tan-triem, ki iim pripadalo oo novem zakonu. Edino brat pokojnega Steve Sremca ie poklonil vse imet;e od del svojega brata beograjskemu združenlu igralcev. Ustanovljena bo s tem denariem ustanova pod imenom Stevana Sremca- Odbor za reševanje sporov z Ameriko Beograd, 12. ianarja. Pogodba, ki ie bila sklen ena 21 ianuaria 1929 o pomiritvi in orijatePskem reševanju spornih vprašani tred krajevino Jugoslavio in Zedinienimi državami in ki io ie naša kralievina ratificirala 20- aprila 1929. določa imenovani© odbora petih članov. Vsaka država imenuie co enega čl2na iz vrst svoiih državljanov, po enega nadalinetra člana iz vrst tret'e države in petesra člana v sporazumu med obema vladama. Naša kralievina e imenovala za svoiega člana dr. Velimiria Mazu-raniča ministra n r.. in kot drusrega člana iz vrst državlianov tretje države dr. Jana Masaryka. poslanika češkoslovaške republike v Londonu. Za skirpnesra petega člana pa ie bil določen e- Francis Ungleen. pred-sednH- v-'»šiesra sodišča v Ontariu v Vsnadi. Odilltaranfe franc. poslanika Beoerad. 12. januaria. Francoski poslanik Emile Dard je bil odlikovan od Nj. Vel. kralja z redom Be'ega Orla z lento. To odlikovanje ie zbudilo v beograjski javnosti na!boljši vtis. ker je poslanik Dard znan prijatelj našega naroda. »Prehrama« v Zagrebu Zagreb. 12. januarja. Danes se je vršila skupščina znane dobrodelne ustanove »Prehrana«, katere predsednik je bil pokojni Šandor Aleksander. Skupščino ie otvoril in vodil savski ban dr. Šilovid. ki ie podpredsednik »Prehrane«. Na mesto pokojnega Aleksandra ie bil izvoljen za predsednika dr. Artur Marič in za predsednika gospodinjskega odbora niegova soproga ga. Zora Marič. hčerka pokojnega Šandora Aleksandra. Za častnega predsednika »Prehrane« ie bi! izvoljen dosedanji podpredsednik savski ban dr. Šitovič fn za častno oredsednico baronica Turkovič. ki ie bila doslej predsednica gospodinjskega odbora »Prehrane«. Zbomovamj« hirat, profesorfev Zagreb. 12. januarja. Danes se je vršila tu glavna skupščina društva hrvatskih srednješolskih profesorjev. Soglasno je bila sprejeta in odposlana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, ministru prosvete Maksimo-viču in ministru trgovine in industrije De-metroviču. SLTcarska razstava v Beogradu Beograd. 12. januarja. Danes je bila v BeogTadu otvorjena razstava del bolgarskega slikarja Staneva. nadalje slikarjev Miodraga Petroviča. Miloša Golubovica in Stanislava Belovinskega. Avtobusni promet Ogulin - Sinj Zagreb. 12. januarja. Zaradi velikega snega je bil pred dnevi ustavljen avtobusni promet na progi Ogulin - Sinj. Ker co danes očiščene vse »lavne ceste v Gorskem Kotaru. ie bil tudi avtobusni promet zopet vzpos^avlien. Minister za javna dela Stevan Savkovič umrl Včeraj fe umrl na Dunaju v sana toriju po daljši bolezni minister za jatvna dela inž. Stevan Savkovič Dunaj, 12. jan. Danes ob 17. ie umrl na Dunaju v sanatoriju Low jugoslovanski minister za lavna dela g. Stevan Savkovič. Pokojnik je bil rojem 29. septembra 1. 1883. v Žarko vu blizu Beograda. Sfednješo^ske študije je dovršil z maturo na beograjski realki. Arhitekturo je študiral v Karlsruhe, kjer je slovel za enega najboljših dijakov. Ko se je vnnil v domovino, je bil imenovan za arhitekta v ministrstvu za javna dela, vendar pa je državno službo kmalu zopet zapustil in se z uspehom udejstvo-val. Kot rezervni oficir se je udeležil vseli osvoboctjimh vojn in se ponovno odlikoval Zapustil je armado kot rezervna kapetasi v koniiici. V politiko je pokojnik stopi? razmeroma kasno, šele okrog leta 1925. Pri- partlrzanistvu. kakor mnogi drugi politiki. Dne 6. januarja je bil inž ^Savkovič imenovan za ministra javnih del in zastopnika ministra pošte in brzotjava v vladi generala Živkoviea. Na tem odličnem in odgovornem mestu je ostal do svoje prerane smrti. Kot minister je bil izredno aktiven delavec in je kazal povsod vsetransko sposobnost, tako da je bilo izdanih v času njegovega ministrovanja izredno mnogo važnih zakonov iz njegovega resora. Njegovo nadaljno koristno delo na vrhu državne uprave je žal preprečila težka bolezen, ki ji je danes podlegel. Umi.i je razmeroma mlad. v starosti 46 let. ko bi ga domovina še najbolj potrebovala. Bolehati je pričel lani meseca junija. Ker je postajala bolezem vedno hujša, je moral oditi na Dunaj, da konzultira ta-mošnje zdravnike. Žal je ostala vsa kijučil se je bivši radikalski stranki, . zdravniška veda brez moči proti za-Plcda-r pa ni zapadel tako strastnemu i vratni bolezni. —------rfgan Problem rešitve vzhodnih reparacij Važna izjava vnanjega ministra dr. Marinkovida — Ustanovitev skupnega« fonda za vzhodne reparacije — Konference zaveznikov z zastopniki Mole antante Haas, 12. jan. Louclieur in I-^rocclii bosta jutri obvestila odbor za vzhodne reparacije o svojih pogajanjih z madžarsko delegacijo. Na današnii se}} upniških držav je Iugoslovenski delegat vnanji minister dr. Voja Marinkovič pojasnil jugoslovensko stališče o Youngo-vem načrtu ter o njegovi zvezi z vprašanjem vzhodnih reparacij. Dr. Marinkovič je zagovarjal tezo, da je med Avstrijo, Madžarsko in Bolgarsko ozka zveza in da obstoja enaka zveza med vprašanjem vzhodnih reparacij in reparacijami Nemčije. Ako žele države, da se haaš^a konferenca zaključi z uspehom in ako v to svrho pristajajo na koncesije, potem morajo te države dobiti kompenzacije na drugi strani. Na uspeh je mogoče računati samo, ako pristajajo države na medsebojne žrtve. (AA). Vse se smeje! Vsak mora videti velikonočni tiim smeha m zabave Pot skozi okno V glavni vlogi BUSTER KEATON Predstave ob 4.. H 6.. ^ 8. in 9. uiri. Kino Ideal Negativen uspeh italijansko - francoskih pogajanj Rim. 12. januarja. Italijanski presbiro poroča: »Giornale d' Italia« pravi v uvodnem članku pod naslovom »Negotovost«, ki je posvečen londonski konferenci, da je prispel francoski odgovor na zadnjo italijansko noto in da ta odgovor, čeprav ni znana njegova celotna vsebina, ni tak, da bi zadovolji! Italijo. V bistvu odgovarja Francija, da ne more sprejeti načela paritete, ki predstavlja bitno zahtevo Italije.« List zatem obžaluje, da je Francija odbila ta predlog. in pristavlja, da je Italija iskreno želela. da bi došlo na londonski konferenci do nspelia. Francoski odgovor, ki je prišel 10 dni pred otvoritvijo londonske konference in tik pred sestankom v Ženevi, pa pušča negotovost o tem, da bi došlo do sporazuma Italija, veli list izvaja politiko, ki najbolj ustreza načelom londonske konference, ra ki jo pričakujejo vsi narodi. Italija želi, naj bi bila londonska konferenca zaključena t uspehom. Toda francoski odgovor ograža dober uspeh konference. Ne moremo trditi, zaključuje list da bi Francija ne imeia razumevanja za vso to stvar, ker iierujemo v njen duh prijateljstva^ ki ga je že opetova-no pokazala napram Italiji. Zato se nadejamo, da ne bo vztrajala pri svojem dosedanjem stališču. (AA.) Povratek belgijske kraljevske dvojice Bruselj. 12. januarja. Italijanski dvorni vlak z belgijskim kraljem iz kraljico je prispel v Bruselj davi ob 8.16. Na severni postaji se ie zbralo na tisoče občinstva, ki je priredilo vladarju navdušene ovacije. Policija je odredila obsežne varnostne mere. Belgijski kralj je pozdravil prisotne dostojanstvenike, nakar se je s kraljico odpeljal v kraljevski dvorec. (AA.) Novi ameriški poslanik v Pragi Praga. 12. januarja- Predsednik Zedi-r, j en Hi držav g. Herbert Hoover ie imenoval za poslanika v Pragi g. Abrahama Ratsheskega. bančnika iz Bostona. (AA)- Mesečnica strmoglavila v Dunav Bratislav. 12. jan. 18-letna devojka :e pro-šle noči za d stila v spalni bleki stanovanie svojih s ta riše v in se v sonamb ulični pol-zavesti napotila na obal Dunava. kjer ie strmoglavila v valove- K sreči so io rešili neki pešci- (AA). Zopet požar v Hollywoodu Ho!lywood. 12. ianuaria. Včeraj ie izne-nada izbruhnil ogenj v Oriši slovitega zvezdnika Busteria Keatona. Ogeni ie prva opazila do;itia, ki je vzbudfla Keatona. njegovo ženo in njegove tri otroke. Keaton se ie moral zateči pod krov svojega priiatelja in soseda Toma Mixa- Ognie-gasci so šele proti jutru pogastili ogeni-(A A) Vellfka eksplozija v francoskem rudniku Pariz, 12. januarja. V prentogokopu v As-sonu v departementu Basses Pyrenees se je dogodila eksplozija. 6 rudarjev, med njimi trije inozemci, so bili ubiti, 11 pa težko ranjenih. Usodna pijača Sarazossa. 12. januarja. Po vsem mestu znani literarni prenapeteži so pomotoma izpili med, ki je bil pomešan z arzenikom. Triie so takoj umrli, dočim je stanje ostale trojice obupno. (AA.) Naslavljanje posCSjatev na naša zastopstva v inozemstvu Beograd, 12. januarja. Zainteresirane osebe se opozarjajo, naj naslavljajo brzojavke na jugoslovenska poslaništva in konzulate v inozemstvu z »Legation Yougosla-ve« ali pa z »Consulat Yougoslave«. S tem si bodo prihranili nepotrebne izdatke. Pisma pa se naj naslavljajo z »Legation du ro-yaume yougoslave« ali pa »Consulat du noyaume yoogoslave<. CAA) Zakon o pobijanju kužnih bolezni Nova ureditev higienske službe za onemogočanje kužnih bolezni — Obvezen zdravniški pregled oseb, ki imajo posla z občinstvom. zlasti z mfciimo. Beograd. 12. ianuaria. Nj. Vel- krali ie na predlog ministra za socijalno politiko in narodno zdravie ter po zaslišani u predsednika min. sveta predpisal in proglasil Zc.kon o pobi.iauu kužnih bolezni- Zakon ima 4 oddelke- V prvem se razpravlja o akutnih kužnih boleznih. Ta oddelek se deli na devet poglavij. Najprej so določbe o prravljaniu ter^ proučevanju kužnih bolezni. V posebnem § ie navedenih 22 kužnih bolezni, na katere se nanašalo določbe tega zakona. Razen tega navaia zakon še 7 nadal niii kužnih bolezni, ki spadaio pod določbe tega zakona, ako se pojavijo v epidemični obliki- Slede določbe o preventivnih ukrepih proti akutnim kužnim boleznim- Nadalini §§ govore o pouku prebivalstva, o ugotavlianiu sumliivfn pojavov ter o infekefah vode in živil. Nadalje so določbe o proučevanju vzrokov ter ossn'išč epidemičnosti in o a sanacij i. Slede določbe, o bolnikih, ki iih ie treba zbirati v posebnih bolnicah, ter ukrepi glede bolnikov, ki se zdravijo doma- Nadal ne določbe govore o prenosu bolezni, o orena-šalcih kužnih klic. o kužnih "boleznih pri ljudeh in živinah ter o dolžnosti veterinarjev. Akutni bolniki, ki ostanejo v domači negi. se postavijo ood posebno stražo- Nadalme določbe se nanašajo na desin-fekciio bolnic, stanovanj in prostorov, na nadzorstvo nad rekonvalescenti ter pre-našalci kužnih klic- Končno so v tem oddelku določbe o postopanju z mrliči, ki so umrli zaradi kužni'!1 bolezni. Slede določbe o prisioinosti zdravnikov. Ta zdravniška služba se tiče v prvi vrsti občin in mest iu šele v drugi vrsti banskih uprav in države, in sicer tam. kier ni občinskih ali mestnih oblaste v. Posebne določbe odreiaio ustanavlianie zdravstvenih odborov za posamezne občine ali za več skuoai. Odbori naj sodelujejo ori vsem delu proti kužnim boleznim v smislu tega zakona- Zatem slede določbe o izolaciji in zdravljenju okuženih bolnikov- Banu gre pravica, da v primeru potrebe ustanovi v okuženih kraiih postaTe za izolirani e bolnikov in da najame proti primerni odškodnini potrebne prostore in zgradbe. Občine z nad 10.000 prebivalci so dolžne ustanoviti za akutno okužene bolnike posebne oddelke z najmanj 10 posteljami za vsakih 10.000 prebivalcev- Nadalje so te občine dolžne, da skrbe za vzdrževanie teh oddelkov- Slede določbe o službi zdravnikov in nižiega sanitetnega osobia pri pobijanju in preprečevanju akutnih kužnih bolezni. Posebne določbe veljajo ustanovi desinfektoriev. Delavci, ki so zavarovani po zakonu o zavarovanju delavcev. prejemajo hTanarino vse dotlej, dokler so izolirani zaradi kužne bolezni v rodbini. Hranarina iim gre iz sredstev okrožnih uradov za zavarovance delavcev. Občine so dolžne podpirati izolirane in siromašne občane- Posebno poglavje ie posvečeno pobi.ian.iu tuberkuloze. Država ie dolžna skrbeti: 1. za pouk prebivalstva v vseh voraša-njih tuberkuloze in njenega razširjenja. 2. za ustanavljanje ustanov proti tuber kulozi. za brezplačno zdavlienie ter razdeljevale sredstev proti tuberkulozi. 3- za nadzorstvo nad tuberkuloznimi in načinom n.iihovega življenja. 4. za posebno kvalificirane zdravnike. 5. za ustanovitev bolnic za tuberkulozne. 6. za zgraditev posebnih zdravilišč in okrevališč iu zavetišč za dojenčke tuberkuloznih roditeljev. 7- za ustanovitev posebnih šol za deco. ki se nagiba tuberkulozi. Posebno poglavje govori o ustanovitvi dispanzerjev, ki so iih do&žne postaviti občine z nad 10.000 prebivalcev. Spričevala, da ne bolehajo na akutni tuberkulozi, morajo predložiti pri sprejemu v službo dojilje in delavci, ki izdelujejo živila, nadalje uslužbenci v brivnicah, rodbine, ki imajo dijake na stanovaniu in hrani, in končno osebe, ki so zaposlene v ustanovah za mladino. Spričevala izdajajo zdravniki v iavni službi in zdravniki okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Učitelji, ki boIeha;o na odprti tuberkulozi, ne moreio vršiti učiteljske dolžnosti. Za tuberkulozno deco se atvoriio posebne šole z okrevališči ali pa gozdne šole v prirodi- Deveto poglavje posvečeno pobiianiu spolnih bolezni. Za spolne bolezni proglaša zakon kapavrco (gonorejo) in sifilis v vseh oblikah. Obveznemu pregledu glede na soo?-ne bolezni so podvržene dojilje in otroci, ki so izročeni dojiljam. Zdravnik, ki ugotovi spolno boleizne, ie dolžan o Primeru obvestiti pristoine zdravnike, kadar je možno, da se bolezen prenese na druge- Po potrebi se lahko odredi tudi prisilno zdravljenlc. Zdravnik je dolžan osebo, ki namerava stopiti v zakon, opozoriti na opasnosti. ki prete bodeči soprogi in otrokom. Slede posebne določbe o ukrepih, kjer več kot 5% prebivalstva okuženega od sifilisa. Posebno poglaVje ie posvečeno pobiianiu traboma ter zbiranju t rahomične dece v posebnih razredih- NadaJ ne poclavie govori o pobijanju malarije in gobavosti. Za kraje, kjer ie več kot 10% prebivalstva bolnega na malariii. so določeni posebni ukrepi. Iz sredstev države in banovin se moralo zgraditi posebni domovi Z3 gobave. Splošne določbe nava:ajo dolžnosti bana ter na sredstva za izvrševanje določb tega zakona, ki se določijo v državnih, ba-nevinskih in občinskih proračunih- Minister za socijalno politiko bo izdal potrebne pravilnike s predsednikom ministrskega sveta Posebno poglavje ie posvečeno kaznim za prestopke in deiania proti določbam tega zakona. Zdravnik, ki krši določbe, se kaznuje z globo in razen tega lahko obsodi v izgubo enoletne zdravniške prakse. To kazen izreka ban. Kazni se stekao v sanitetni fond pri Državni hipotekami banki in znašaio od 1000 do 5000 Din. Zakon stopi v vebavo. ko ga podpiše kralj in ko se razglasi v »Službenih novinah«- S tem dnem bodo prenehali vsi posebni zakoni in dnločbe. ki nasprotueio j temu zakonu. (AA). : Haag. 11. jan. Posebna pozornost za-i interesrraaiih krogov je bila včeraj in i danes posvečena reparacijskemu vpra-: šaniu Madžarske. Zastopniki Francije, Anglije in Italije so nadaljevali poga-! janja z madžarskimi delegati. Na da- ' našnjem dopoldanskem sestanku }2 bil I v razpravi predlog italijanskega dele-| gata Procchija. da se nai za vzhodne ' reparacije ustanovi mednarodni fond. i ki bo urejal medsebojne terjatve posa-j meznih držav iz reparacijskega naslova, j Loucheurju in Proccliiju je bila pove>r-; jena naloga, naj nadaljujeta ix>gajanja z • Madžarsko, da se najde osnova za na-dalina pogajanja. (AA) Haag, 12. jan. Francoski, italijanski, j angleški in madžarski delegati so se ze-dinili v načelu v tem. da se ustanovi skupen fond. ki se bo nanašal na vzhodne reparacije. Jutri bo razprava o višini, ki naj se stekajo v ta fond. Vsota, ki jo je predlagala madžarska delegacija, se bistveno ne razlikuje od vsote, ki jo predlagajo upniške države. (AA) Haag; 12. jan. Včeraj so imeli zastopniki zvezniških držav koniferenco z ju-goslovenskim delegatom dr. Marinko-vičem in z ostalimi zastopniki Male antante. Po tej konferenci so zaslišali bolgarska delegata Burova in Molova. (AA) Haag, 12. jan. Zaradi medsebojnega sporazuma ni bilo danes sede zastopnikov držav, ki so sklicale koniferenco. Prihodnja seja bo v ponedeljek popoldne. (AA) Haag, 12. jan. Prva seja odbora za mednarodno reparacijsko banko bo jutri v ponedeljek dopoldne. (AA) Haag, 12. jan. Francoski in nemški delegati so razpravljali o vprašanjih sankcij. Predsednik francoske vlade Tardieu je izjavil, da bo francoska vlada morala zavzeti posebno stališče, ako Nemčija ne izpolni obvez You.ngo-vega načrtla. Predlagal je štiri formule, o čemetr bo še razprava. (AA) Pariz, 12. jan. Briand je davi odpotoval v Ženevo. (AA) Smrtne obsodbe v Rusiji Moskva, 12. januarja. Danes je bilo izvršenih 17 smrtnih obsodb nasprotnikov sovjetskega režima. , - ">'a" .■^■V i^rt' ■ Lek za večno življenje, sen. ki so ga sanjali premnogi učenjaki, se ie zdai po času domišljije vendar le našel. Vsai tako misli izumitelj, ki nima prej miru. dokler ga ni preizkusil. Na to preskušnio nas vabi tesnobna pripoved Živijenski serum, ki izide v edini slovenski tedenski reviji »Življenje in svet" ?; ilustracijami slikarja - grafika E. Justina. Poleg tega priobči .revija med drugim zanimivim gradivom: (po&ame$tta itcviCfca $ ^ tCutitacijami J>in Sliko vsemirja, kakor jo vidi moderne zvezdo- slovje Kakšen bo bodoči nadčlovek Novo gospodinjstvo prihaja Člcič je zlasti poudarjal važnost organizacije nele v stanovskem, ampak tudi v nacijo-nalno patrijotskem pogledu, predvsem pa važnost mariborskega pododbora kot na-cijonalnega stražarja ob meji, ki vrši velike državne funkcije. Naša meja je geografsko slaba in v nacijonalnem oziru oslabljena. Zavedati se je treba, da mora biti Maribor slovenski in jugo.siovenski. Treba je storiti vse, da se dvigne velja\-a slovenskega jezika v naši javnosti, na ulici, v trgovini, v konverzaciji. V tem pogledu mora pododbor združenja rezervnih oficirjev in bo jevnikov v ozkem stiku z drugimi na-cijor.alr.imi organizacijami vršiti konkretno svojo palrijoisko nalogo. Na predlog dr. Kotnika je bilo sklenjeno. da bo pododbor rezervnih oficirjev ▼ Mariboru pokrenil veliko akcijo za žalno manifestacijo povodom letošnje desetletnice koroškega plebiscita, zlasti glede na dejstvo. da se onstran naše meje vrše že sedaj velike priprave za plebiscitno p" Sklenjeno je bilo nadalje, da se 1 šili v svrho ožjega medsebojnega vanja redni mesečni članski sestanki s ie-davanji in zabavami vsako prvo soboto r mesecu. Prvi tak sestanek pa bo že 24. t.. m. Društvo bo prirejalo tudi izlete v razne kraje mariborske pokrajine v svrho okrepitve nacijonalne ideje in daljše izlete v strokovno poučne in zabavne svrhe. Tudi predlog g. generala Stanisavljeviča, nai bi se v Mariboru še pred Veliko nočjo vršila vel'ika jugoslovenska manifestacija, za katero naj da mariborski pododbor združenja rezervnih oficirjev inicijativo, je bil sprejet z velikim navdušenjem in ploskanjem. Pri nadomestnih volitvah so bili namesto v smislu pravil izstopivših odnosno izžrebanih članov upravnega odbora gg. dr. Fa-ningerja. Rijavca, Gorupa in Vrhovška izvoljeni kot člani: dr. Faninger. Aljančič, Sotlar in Ostreč, za namestnike gg. Perič, Škof. Silvester Rode. Karel Suša in dr. Žni-deršič. v nadzorni odbor: dr. Korenčan in Kristan kot člana ter Pogačnik in dr. Ra-kuš kot namestnika, članarina za 1. 1930 je določena na 40 D;n. Z navdušenimi vzkliki kralju Aleksandru kot vrhovnemu komandantu je bil občni zbor zaključen. Proslava Rockefellerjeve družbe Cleveland. 12- januarja. V proslavo 60!et-nice ustanovitve svetovne družbe Standard Oil Comoanv« je bil orireien svečan banket- Predsednik družbe Rockefeller ie mora! zaradi šibkega zdravia odpovedati svoio udeležbo- Pač pa se ie Rockefeller odzval povabilu družbe ter se dal filmati v pozi. ko izgovarja svoj pozdravni srovor. Film so med deserjem predvedii na banketu. kier ie njegov poiav in n.iegov govor učinkoval tako živo. kakor da bi bil prisoten. (AA). John D. Rockefeller tu »FooedeSe« št 2 SifedDo-boagawto cerfčrcn« Zimske igre akademikov v Davoso Lem uspeha Jugosioveaov — Pri nas zimski šport zaradi' neugodnega vremena še na v pravem razmahn — Otvoritev zimskega bcip^iSča v Ljnblfam. — Poraz Čehov na Portugalskem O akademskih zimskih igrah v Davosu, katerih se udeležuiejo kot naši reprezentan-ti Milan in Danilo Gostiša, Danilo Dougan, Fedor Košir, Jan Bleiweiss, Milan Kolar m Robert Kukovec, so sedaj znane naslednje podrobnosti. Kot prva točka se ie vršil Smuški tek na 18 km pri katerem je startalo 91 tekmovalcev, od katerih je dospelo, na cilj 81. Kot narboljsi smučarji so se izkazali ceSkoslovaski^akademiki. Rezultati so bili: 1. Novak (CSR) i • 24 • OS S ? Delago (Italja) 1 : 27 : 07.6, Kozmarek (ČSR) 1 : 30 : 58. 4. Battl LS l : 31 : 04.4 5 OMV (Nemčiia) 1 : 31 : 27, 6. Stehhk (CSR), 7. Ss "(CSR), 8Pugl f Avstrija), 9 Lan-tschner (Avstrija). 10. Beranovskv (CSR), ti Baumgarten (Avstrija), 12. Romanini (Italija). Kot 26. je prispel prvi Anglež, kot 32. vrd Madžar. kot 33. prvi Hoiandec, kot 40. prvi Francoz in kot 53. prvi Ju gosto ven Danilo Dongan v 1 : 51 : 36.6 Za niim ie kot 54. prispel prvi Romun Bo-deanu. Kot 58. je rezal cilj drugi Jugosloven Fedor Košir v 1 : 53 : 37. Jan BIeiweiss je v času 1 : 54 : 20 prispel kot 62., Danilo Gostiša pa kot 65. Sele kot 73. je prispel prvi Španec, a kot 79. prvi Luksemburžan. Placement moštev ?e za nas še bolj ugoden. Srednji čas od trojice najboljših vozačev vsakega naroda oredstavlia oceno moštev. Vratni red moštev ie bil naslednji: 1. Češkoslovaška 1 : 29 : 05.4, 2. Avstrija 1 : 32 : 3S.2. 3. ItalHa 1 : 33 : 15.5, A. Nemčija 1 : 33 : 17.3, 5 Švica 1 : 40 : 30.7. 6. Anglija 1:45:52.5, 7. fiolandi.ia 1 : 48 : 07. S. Jugoslavija 1 : 53 : 11 o. Francija 1 : 54 : 35. 10. Rtimunija 1:56:36, 71. Španija. Madžarska. Norveška in Lti-ksemburg se niso plasirale. Drutra točka programa je bilo tekmovale v smučanju (Abfahrtslauf) na klasični progi Parsenn-KiibMs. Prijavilo se je 194 tekmovalcev iz 14 narodov, kar pomeni tudi za švicarske razmere rekord. Od naših smučarjev v tej disciplini startali kapetan moštva Milan Gostiša. Jan Bleiweiss in Robert Kukovec. Prmra 'ie dolga približno 9 km. a višinska razlika od starta do cilja je znašala 1400 m. Start ie bil 270D rn nad morjem. Proga je zaradi višine položaja zelo težka. Pričakovalo se ie, da bodo domači švicarski in italijanski smučarji, ki najbolje poznajo teren, zmagali v tem tekmovanju. Prišlo pa ie do velikega presenečenja, ker so Avstrijci naravnost pregariH vse svoje konkurente ter postavili na tej progi nov rekord. Placement poedincev v tem tekmovanju .ie bil naslednji: 1. G. Lantschner (Avstrija) točno v 17 minutah, 2. O. Lanschner (Avstrija) 17 : 05.6 3. ReinI (Avstrija) 17 : 06.2. 4. H. Lantschner (Avstriia) 17 : 34, 5. Beutter (Nemčija) 17 : 53. Kot prvi .fugosfoven je prispel Robert Kukovec kot 47. v času 22 : 19.2. Prvi Francoz je prispel kot 53., prvi Romun kot 68., prvi Madžar kot 78., prvi Španec kot 82. in takoj za njim kot 83. Jugosloven Jan Bleiweiss v času 25 : 07. Milan Gostiša je prispel kot 110. Njemu je popustila vezava ter je zaradi tega izgubil skoraj 5 minut. Prvi Poljak je prispel kot 121. Placement moštev 1. Avstrija. 2. Nemčija, 3. Švica, 4. Italija, 5. Anglija, 6. Holandska. 7. Amerika, 8. Jugoslavija, 9. Francija, 10. Romunija, 11. Španija. Madžarska in Poljska se nista plasirali. Češkoslovaška ni nastopila, ker se ne strinja s propozicijami tega tekmovanja. Poudarjati je treba, da je bil placement Ku-kovca na 47. mestu med približno 200 tekmovalci zelo dober. Klubski smučarski tek Kasrife ki bi se moral vršiti včeraj, je bil zaradi silnega meteža, ki je sproti zasipal progo, odvoden. V času napovedane tekme je zapadlo v Ratečah približno 12, okrog Tamarja pa približno 30 cm mokrega snega. Zaradi tega je vodstvo tekmo odpovedalo, vršila pa se ie trening tekma, katere se je udeležilo 15 smučarjev. Za tekmo določeno progo so prevozili le najbolj odporni tekmovalci Tone Banovec, Boris Rezek in R. Frigid: Medklic v radio DcMeir pri nas še ni bilo radia in sem samo tu pa tam kaj črtal aš pa slišal o njem, dotlej je bilo dobro. Dotlej sem bi-l tudi jaz med tistimi, ki so foili^ polni vzhičenega in navdušenega pričakovanja, da se jim žc vendar razodene to vellfko odkritje iz sveta. Iz Evrope. iz te črnine, eksotične dežele, v kateri se skoraj sleherno leto izileže kaka velika, epohalina ideja, kak Einstein ali kdorkoli že, so dan na dan prihajali članki in druga pisanja, da je na pohodu nova velika iznajdba, ki bo čez noč preobrazila lice sveta. Dandanašnji izumitelji niso več, kako: so bili včasih, ti izumitelizi se nič več ne zaklepajo v kake mračnjaške samote, da bi tam varili svoje praške in medicine, s katerimi mi silijo svet. 'ki ga prav za prav prezirajo m mrzijo iz vsega svojega srca. Obraniti pred propadom, ti izumitelji skoraj ne morejo dočakati, da bi ij.m zavrelo v retortah. in že gredo in v kakih dolgih inv-sa očeta nesrečne slepe Dene ie bik peverjen-a Z. Kralja, Berto je igrata cdSm. Javanova, M-a >i m- NcMgUnva, njeno mater ga. Medvedova, Edvarda c. Oreeorln, Tockfctona pa g. SkrttnSek. Pri ejera imetja omeni* [iumUki krstno ma*fco. Rredstara Je tekta res čas živatao, k mestom bi se db8ae*e drsane. V torek, 14. t. m, se pc#e pc reč«e^ens^Jo«w svira« z t- Pri-moflieui v nastopni portt'X. Predstava se vrši r.a abonma B. Dirteeat « NeRM, Pofi. T sredo gosmie španska siausMna r 6«a'vrnni *a prt^obHeaini španskim plesalcem V*cemre EsoikJ«-tooi na itša. V »bara se odSkvjejo : pjesain Car-nrila Garata in Cannen Aknerki, I jim a Pen - Aooota, piennt P/Sar Crac, nme^nik na k«-tsaro Lots Mayorafa, specijafe>fa za cšjrarpke plese Nšna rVaUmino ki Kino Afcada ird. Oi^orn infar-mmai fe imeta afcuphta r Permu r veJSkeir »The-ašre des Cbamps - Blrs^es« dva meseca večer na večerom raw>i rtedaiSfc. To edbraitno goatoraaie obete «wej bšti t* ter opoeeriamo r«e PnbJteiJe plesne, pevske 'in isranva oa racSjonakic inšftrranenfe, orsjeoteiske aroe+nosti, da si pravočasne oskrbe vstopnice, ki so Se ▼ laedprodag prt d»erw Večer st rffi iaven abonma. Koncem tedna nastopi r epert kot go»: priznam raska prvte Rebane, predvidoma v parnih »Mienon« in »Cauncn*. Ko ogasnejo luči... »«ei,€ si misH n»rsik. »ves teden seni tiCal pri ddn ia r skrt>eh, zakaj se včasi »e bi malo pozabaval. Zabav« imajo včasi go-toT smoter, ki se ga ta in tam ceJo doseže. V I^i terma novem drevoredu. — Stražnik stopica presebd s^ra iD tis. Z rekami si poskuša ogreti ušesa. It daljave nekje se zasliši pristna ljubHanščma. Kmala se mtraš takoj kje drugod štampiljko z napisom »Državno pravdnštvo. Litomerice« in sicer v dveh vrstah. Potem se takoj od-pelij v Litomerice in oddaj brzojavko na državno pravdništvo v Salzburgu, da je kazensko nostopanje zoper Antona Reznic-ka ustavljeno, predlo? za izročitev umaknjen in da se mora Reznicek takoj spustiti na svobodo. Brzojavka mora imeti podpis državnega pravdnika dr. VVernerja. Koncept moraš napisati na pisalnem stroju, na levem oglu moraš pritisniti ponarejeno štampiljko in podpis dr. VVernerja napraviti nečitljivega. Brzojavko moraš oddati med 5. in 6. uro popoldne, ker v tem času ni nobenega v državnem oravdništvu. Če bi te poštni uradnik vprašal, zakaj prinašaš brzojavko Ti. mu reci. da si strojepiska na državnem oravdništvu. Kakor hitro bo brzojavka oddana, moraš takoi odpotovati iz T.itorneric in se podati v Monakovo. Na podlagi brzojavke bom nedvomno izpuščen ter bom pobegnil v Monakovo, kjer pričakujem Tvojih nadaljnih sporočil pod »Dr. Antiva-ritz«. poste restante. Potem bova zbežala v Švico. Pazi. da storiš vse natančno. Nadalj-na poročila slede.« Da bi se mu beg na vsak način posrečil, je izročil Reznicek aretirancu še stenogra-firan koncept drugega pisma. Reznicek se je namreč zagovatfal. da je prestal kazen, na katero so ga bili obsodili v Pragi zaradi goljufije. Sicer je res že prestal večji del kazni, vendar je bila izdana za njim tiralica. ker je pobegnil v inozemstvo in ponaredil javne dokumente. Pred sodiščem v Salzburgu se je zagovarjal, da ni on ponaredil čeke. amnak njegov tajnik neki dr. Mora. Zato je Reznicek naprosil aretiranca. ki naj bi bil izpuščen, naj odda pismo naslednje vsebine: »Dragi gospod nadškof! Kakor izvem iz časopisov, so vas aretirali zaradi ponarejenega čeka. ki sem ga ponaredil jaz. Enkrat sem že zlorabil Vašo dobroto s ponarejenimi dokumenti. Pad bi Vam pomagal, toda svoboda mi ie nad vse! Je že tako na svetu s jiravico. da mora trpeti drug za drugega. Želim, da Vas kmalu izpuste in da Vam morem izkazati svojo hvaležnost. Vaš bivši tajnik dr. Lfora.« To pi^mo naj bi bilo poslano v češčini tudi državnemu oravdništvu v Litomeficah in Pragi. — Tako ie previdnost policije preprečila beg sleparskega nadškofa. Tedaj je vstal kmetov najmlajši sinček. Komaj je čul prigodo, je vzkliknil: »Ampak, očka snoči si iztresel na gnojišče vse brinove jagode, iz katerih smo delali žganje. Kure so jih pozobale. kure so bile pijane!« Čarovnike so včasih potapljali, vendar pijancev ne. Zapodili so se za krvnikom. Ali joj, Bog pijanca varuje, ali »Platonovega človeka« ni ščitil: vsa kuretina je ležala na dnu VVesere v vreči, s kamnom obteženi. Nepotrebna ječa Mesto CLaxton v Ohiu. obljudeno domala zgolj s črnci, je imelo zapore, ki so bili v hudo breme mestnemu proračunu, *obko je bilo kaznjencev v njih. Amerika nair.-reč obdaja obsojence z udobjem, ki ga mi ne poznamo. Razborit župan, zamorec kot ostali občani, je pričel razmotrivati. kako bi se odkrižal teh stroškov. Naposled jo je pogodil. Izmslil si je loterijo z brezplačnimi listki. Pravico do njih je imel slednji Claxtonec in sleherna Claxtonka s pogojem, da nista imela tisto leto nikakega opravka s sodiščem. Čigar seznamek Icazni bi bil povsem deviški od 1. I. do 31. XII., bi mogel zadeti znatno vsoto. Dooitki so sicer predstavljali za mesto preccjšnj. znesek, za katerega ni bilo nobenega kritja. sa> so bile srečke dočista zastonj. A župan, ki je dobro poznal svoje rojake, se je zanesel nanje. Smatral jih je za veliko deco, ki ni povsem izprijena, torej sposobna hoditi vsaj začasno po pravi poti, da dobi mikavno nagrado. Temnopolti načelnik je bil izvrsten dušeslovec. Loterija deluje nad 2 leti, odtlej pa so tranče in temnice piaz-ne. Odslovili so vse paznike, pridržavši samo enega zaradi formalnosti. '/ Cenjene dame, prizor! Lakiranje galoš (snežk-škornjev). bron-zira-nje usnjenih in brokat čevljev Vam izvrši v 24 urah edino »JADRAN« v Komenskega ulici 36. Prsti in spomin Ali vas zanima dober način, kako zado-biti zopet spomin, ako v^m je slučaino opešal? Neki profesor v Rimu je zasledil, da je treba na poseben način migati s pal- Na grobu ameriškega »svetnika« |f- ! U ■;; BKR ■ si? t. »Milil .. -imofflgfc« cem na nogi ali na roki. pa ožive v pameti še tako pozabljena dejstva in dogodki Po vsem videzu je to sredstvo kaj preprosto in vsakomur na razpolago. Toda še eno vprašanje bi bilo treba pri tem razbistriti. Se Ii ta mnemotehnika obnese samo subjektivno, namreč pri osebah, ki jo izvajajo, ali pa bi uspela morebiti tudi pri onih, ki bi jih mi radi opomnili na kako dolžnost, n. pr. trdovratnega dolžnika ali pa prijatelja, ki smo mu v slepo izgubo napravili kakšno uslugo. Kaznoi' mm oraznovene V vasici ob \Veseri so se kmetje ondan ob zori prestrašil: vse kure so bile zunaj in... obsedene. Čopke in grahke so plesale čarleston. nagibale glavo sem ter tja. iz kljunov so prihajali vesel? zvoki naiik peklenskemu džezu. Eiognasvaru' ie šel tod. prav za o-r/ je še bival v telesu petelina, ki :e nek'ii čas? omahoval liki dre""o v vetru, nato ra se zgmdi' na brk. a p--skušajoč vstati, ie šc radostno Kiriknil: »Kikeriki!« Dobesedno mu ie bilo videti, kakor da se hoče smejati... Treba je bilo brž ubiti to Perjad. v kateri čepi sam hudobec. Ali nihče ni maral Prevzeti tega posla. kajti hudi duh bi mogel iz mrtve ži-votinje skočiti v človeka. Modra glava si je izmislila. Perotnino so natlačili v vrečo in nekdo ie vso ropotijo zagnal v reko. »Ponedeljek« je že poročal (23. decembra lani), da se gode »čudeži« na grobu nekega mladega svečenika, ki je umrl pred' šestdesetimi leti v Maldenu (bostonsko predmestje). Današnja slika pr kazuje romanje pripadnikov vseh veroizpovedi na grob dozdevnega svetnika. »Tak čestitaj mi vendar! Zaročil sem se z neko Rožo — saj veš, da sem imel vedno srečo z rožami U Zafrkljivi Clemenceau Italijanski novinar, ki je občudoval »Tigra«, se je nekoč osmelil in mu oponesel njegovo domislico, izrečeno ob mirovnih pogajanjih napram Sonninu, ki je zahteval za Italijo ozemlja, denarja in gospodarskih ugodnosti. »Kaj pa potlej? Ali hočete še mojo uro?« se je oglasil tedaj Clemenceau. To so mu na Apeninskem polotoku za vselej zamp-rili. »Zakaj so hudi name zbog ene besede?« je skomignil Clemenceau z ramami. Nato pa ga je premagala njegova poredna pri-roda in dodal je: »Tem bolj, ker sem "bil pripravljen, da bi jim jo dal.« CENE MALIM OGLASOM: la oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 pur. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek * Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šiiro je plačati pristojbino za šiiro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 V se mu posije po pošti naslov ali šeafco drugo informacijo ticoco se matih oglasov naj pritoži v sanamdah ® sicer ne ho prejet odgovora J ^ JL^^i CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Pletilja išče službo za takoj. Ponudbe na Lorbek, Mislinje. 896 Potnika verziranega v alkoholni ia brezalkoholni stroki sprejmem za celo Štajersko in Frefcmnrje. — Ponudbe na ojlas. oddelek »Jutra« pod »Takojšen nastope. 755 Stavb, delovodja br':z;.Oi.eiu. prosi cenj občin tvo za naročila stavb. r.ačrtov ia proračunov. Na-iiov v o-l odd. Jutra. 103 Zasiopniki (prodajalci) se iščejo _ f«o v.-ej državi za dobro ido-če predmete (Schlagerl. — Ponudbe na Konrad Uršič. ! Maribor. Priložite znamk? , za odgovor. 62'} I Postrežnico Bčem k mirni družini treh tlanov brez otrok. Ban:č, Vodovodna cesta 7 (nasproti gostilne Fortuna). 889 Privatne stranke kdor obiskuje, dobi lep za-dlužek pri R. Cotiču, Ljubljana VIT. Kamniška 10-a. 952 Pekovski pomočnik išče delo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 889 Začetnica išče mesto uradnice ali blairajtičarke. Tudi brezplačno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1020 Radioaparat nov. štiricevni, zelo dober za 1400 Din proda Hešik. Sp. Šiška. Medvedova 35. 910 2 veliki omari po možnosti pisarniški, dobro ohranjeni kupimo. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Omara 175«. 828 Učenca lepega vedunja sprejmem v slaščičarsko in krušno pekarsko obrt. Vstop takoj. I. Rajšter, Kočevje 742 Vajenko s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 770 Gaterista sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo mesečne plače ca inž. Ignacij Pelhan, Žiri. 781 Vajenko za šiviljo perila sprejme C. J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg S. 788 Praktikanta s p r o j m r zobni atelje v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zobni atelje«. 1027 Služkinjo Prodajalka mešane stroke. boljša samostojna moč, želi v mestu ali na deželi siužbo takej »ii kesneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 235 Pletilja dobro izurjeca. išče stalno mesto Pismene ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna pletilja«. 834 Vrtnar izvežban v vseh kulturah. pooolroTca samostojen, sam-•ki, želi sktf.be. Ponudbe jta cglasni odd-elek »Jutra« pod šifro »Vrtnar«. 671 Trgovski pomočnik lire službo v špecerijski aii Jol. trgovin- v mestu aH ra deželi. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 571 KontOristinja ■v^iča v«th p:sarniškib del tsč« primerne zaposlitve. Sužbo nastopi lahko takoj Cenjena vprašanja nasloviti na oglasni oddo'ek Jutra pod »Zaposlitev 45«. 589 Šalar trezen in pošten pr sodelavec, 25—30 let star, samski vešč vseh kmetskih del, dobi mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober in zanesljiv šafar«. 645 Trg. učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme Jakob Dereani, trgovina z mešanim blagom. Žužemberk. 466 Vajenca za čevljarsko obrt, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Bertoncelj, Ljubno — pošta Podnart. 806 Učenca z vso oskrbo, za čevljarsko obrt sprejme Karol Henigman, Toplice pri Novem mestu. 604 2 čevlj. pomočnika sprejmem takoj za boljSa dela. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Stalno delo«. 810 ali kuharico z večletno prakso eprejKem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 961 Kuharico ki bi opravljala vsa druga hišna dela, iščem za takoj. , Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. »89 Oskrbnik valpet, se išče za večje posestvo na Gorenjskem, ki ima razven absolvirane kmetijske šole dobra večletna spričevala. Samec ali oženjen brez otrok. — V | slednjem slučaju bi bila žena družinska kuharica. — Istotam se sprejme tudi vrtnar dobro izurjen in priden. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »OskTbnik in vrtnar«. 995 Mizar, delovodjo z 20.000 Din kapitala iščem za strojno delavnico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mizarstvo«. 820 Hišo - vilo dvodružinsko, novo, z vsemi pritiklinami in vrtom kupim v Ljubljani ali periferiji. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Marec«. 992 Stanovanje 2 ali 3 sob iščem za takoj ali februar. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samski dom«. 976 Vilo ali hišo po možnosti z vrtom kupim v mestu ali najbližji periferiji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Do Din 450.000«. 807 Hišo z urejeno čevljarsko delavnico, z vsemi stroji in orodjem ter dobro vpeljano obrtjo, vsled opustitve obrti prodam. Pri hiši zelenjadni vrt. Panse, čevljar, Guštanj 659 Dober frizer domski in moški, dobi službo v Idriji Pojasnila v ekspozituri Jutra, Ljubljana VII. 847 t 4 Gostilno z inventarjem in velikim sadonosnim vrtom za prireditev veselic, kakor tudi zelenjadnrm vrtom prodam radi odpotovanja Gostilna stoji ob glavni* cesti, 10 minut od kolodvora in ima električno razsvetljavo. — Potreben kapital 100.000 Din. Naslov pove ogia^ni oddelek »Jutra«. 775 Lokal (skladišče) v sredini mesta, pripravno za vsako obrt. oddam s 1. februarjem. Naslov v ogla-, oddelku »Jutra« 499 Industrijsko podjetje išče zemljišče ali primerne objekte na periferiji Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Industrija« 370 Lokal za snažno obrt ali stanovanje 2 6vetlib sob iščem za februar v centru meeta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Skromnost«. 603 Lokal primeren za mizarsko delavnico, iščem v Šiški ali St. Vidu. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Šiška«. 779 Lokal pripraven za kako obrt. oddam na Glincah. Tržaška cesta št 3. C98 Stanovanje lepo, 2—3 sob. v sredini mesta išče za takoj mirna stranka 4 odraslih oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »4 osebe«. 975 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pripadajočih ori ti slin. kakor tudi stanovanje sobe io kuhinje oddam ob Mladinskem domu — Kodeljevo. 957 Stanovanje išče šivilja, ki plača 300 Din in šiva gospodinji zastonj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober najemnik«. 1014 Stanovanje 2 sob in kuhinje, z elek trično razsvetljavo, išče za takoj par brez otrok. Po nudbe na og^sui oddelek »Jutra« pod »Soliden par« 1023 Sobo v 6redini mesta oddam takoj. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 953 Prazno sobo oddam .-talni gospodični na Poljanski cesti 33/11. 1019 Sobo lepo in solnčno, z elektr. razsvetljavo ter s posebnim vhodom, v srodini mesta oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 1021 Šivilja dobi 60bo za 200 Din. Po-audbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Druščina« 932 Sobo prazno ali opremljeno, « posebnim vhodom in elektriko oddam na Starem trga št. 19/11 830 Gospodično sprejmem na stanovanje in hrano. Skofja ulica 13. 919 Sobo z ali brez oskrbe oddam v komfortni vili. Kopa niča in telefon. Naslov v og as. oddelku »Jutra« 1051 Gospodično sprejmem na stanovanje v Kolodvorski ulici št. 994 Sostanovalko sprejmem. Naslov v oglas oddelka »Jutra«. 1008 Sostanovalca sprejmem taSoj na Poljanski cesti 54,TI, vrata 34. 780 Sobo išče uradnica s 1. februarjem. Naslov pove oglasni | oddelek »Jutra«. 717 Premog drva koks JURIJA", Ljubljana, Dunajska c. 46 Telefon 28—20 .ovske puške floberte, brovnms pištole, oištole za straienje psov. lovske in ribiške potrebščine ima v založi: F. K. KAISER, puškar v Ljubljani, Kongresni tre 9. t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom oraiteliem in znancem, da nas za vedno zapustila naša dobra soproga, zlata mamica, stara mama, sestra, gospa Marija Maver roj. Ponikvar soproga posestnika in gostilničarja previdena s tolažili svete vere v soboto dne 11. januarja. Pogreb naše nepozabne rajnke bo v ponedeljek 13. ianuar a ob pol štirih izpred hiše žalosti Celovška c. 90 (Šiška) na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči rodbini: Maver. Eisenstatter, Žagar. Ponikvar. * ; . » Črne, bele, rdeče rase brijejo se z britvicami „SONDERKLASSEu svetovno poznana britvica z neprenosljivo ostrino. Zaloga pri „ JEKLO1' — Stari trg tm t V globoki žalosti naznanjava vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da našega lublienca — edinca našega Ivančka Trisobno stanovanje s pritiklinami oddam s februarjem v bližini sodišča. Pripravno tudi za pisarno Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod znač'o »Trisobno«. 596 učenca II. razreda ljudske šole ni več med živimi. Odšel ie še mlad. a že velik trein med nebeške krilatce Pokopljemo ga v ponedeljek, dne 13- januarja t- 1. ob 3. urj popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubliani, dne 12- januarja 1930. Žalujoča Ivan in Ivana Možina. starši. Meeini pogrebni zavod občine Ljubljana Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljub-] j con ora t, stric in svak, gospod Ivan Vernik trgovski zastopnik da3S, dne 12. januarja t. 1. cA) 1. uri popoldne nenadoma, bojruudarvo preminul. Pogreb našega dobrega Iv3na bo v torek, dne 14. januarja 1930 ob ^ 4. uri popoJdne izpred hiše žalosti. Gregorčičeva ul 7 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. jantarja 1930. Vernik, Sekula, Weibl, Papež. Žalujoče rodbine Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod občine Ljub jana Izdaja za konzocij «Jutra» Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska aNarodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Je^eršek; vsi v Ljubljani.