VSESTRANSKO PODRUŽBLJANJE
O idejnopolitičnih izhodiščih in nalogah komunistov pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja so obšimo spregovorili člani ZK na 10. seji konference ZKS občine Ljubljana Moste-Polje v začetku marca. V vsebinsko bogati in zanimivi razpravi so opozorili na slabosti seda-njega sistema izobraževanja in vzgoje ter poudarili rešitve, ki jih pred-videva novi zakon o usmerjenem izobraževanju. Pri tem so izhajali iz podatkov in razmer v naši občini.
V uvodu je Janez Lah, vodja službe za družbene dejavnosti in podpredsednik IS skupščine ob-čine, spregovoril o prizadevanjih v zadnjih letih na tem področju. Opozorilje, dasmoseže 1. 1976 načelno strinjali s takrat predla-ganimi strokovnimi rešitvami in tudi kasneje ob posameznih ak-cijah govorili o tej problematiki, vendar celovitih rešitev skupaj z družbenim delom niso iskali. Zato sedaj lahko ugotavljamo, da se mladina in odrasli ne izo-bražujejo vedno v skladu s po-trebami združenega dela, zmanj-šuje pa se tudi zanimanje za proi-zvodne poklice. Tudi oblikova-nje posebnih izobraževalnih skupnosti poteka prepočasi, predvsem zaradi nerazvitih sa-moupravnih odnosov med izo-braževalno dejavnostjo in zdru-ženim delom, pa tudi zaradi ne-zadovoljivega   ugotavliania   in
načrtovanja teh potreb v tozdih.
V naši občini deluje 16 posebnih izobraževalnih skupnosti, v ka-tere je vključenih 67 tozdov. Na področju družbenih dejavnosti, bančništva pa tudi drugod te še niso  ustanovljene.   Zato  bo z novo zakonsko ureditvijo treba opredeliti ciije, vsebino in polo-žaj vzgojnoizobraževalne dejav-nosti in zasnovati enoten, prožen in odprt sistem stalnega izobra-ževanja za delo in samoupravlja-nje, kar je pravica in dolžnost vsakega delavca.
V nadaljevanju je Janez Lah nanizal nekaj zanimivih in za bo-doče delo pomembnih podatkov.
V organizirano vzgojo in varstvo je v naši občini vključenih 39 % predšolskih otrok. Večina vzgo-jiteljic ima ustrezno izobrazbo, medtem ko precejšen odstotek varuhinj  ne izpolnjuje  izobra-zbenih zahtev. Tehtna sestavina
izobraževanja so tudi strokovno usposobljeni prosvetni delavci. Te zahteve pa v naši občini ne iz-polnjuje kar 21% zaposlenih v teh službah.
V razpravi je več sodelujočih poudarilo, da je treba odgovor-neje načrtovati kadrovske po-trebe v tozdih in te usklajevati z vpisom v šole usmerjenega izo-braževania.
Izrečena je bila tudi misel, da je vzrok majhnemu številu učencev, ki se odločajo za poklice strugar, klju-čavničar ipd. tudi v tem, da jih dosti-krat »usmerjajo« le v nekvalificirano delo, namesto da bi jih postopoma uvajali v delovni proces. V prihodnje kaže tem poklicem dati večjo druž-beno veljavo, ker bomo le tako pre-prečili beg iz teh poklicev v poklice družboslovnih smeri. Ne nazadnje velja spregovoriti o odnosu učitelj — učenec, ki je tako v poklicnih kot v drugih šolah dostikrat nesprejemljiv za samoupravno socialistično druž-bo.                      -     »
Na VSTK se že poskušajo prilago-diti novemu načinu dela. Želijo več in bolje sodelovati z uporabniki, ki imajo delegate v svetu šole, hkrati pa tudi pričakujejo, da bodo delavci v združenem delu odločali o usmeritvi in delu šole.
Da so sveti staršev in razne komi-sije že pričeli podružbljati vzgojnoi-
zobraževalno dejavnost, je bila na-slednja ugotovitev članov konferen-ce. To je zelo pomembno pri usmer-janju učencev v poklicne šole. Razen pedagoških delavcev bi morali tudi starši vedeti, da marsikdo šele ob delu odkrije svoje sposobnosti in nagnenja. Zato ne kaže učenca po končani osnovni šoli za vsako ceno siliti v gimnazijo ali podobno sred-njo šolo, zakaj izobraževanje ob delu bo to vsakomur omogočilo tudi kasneje.
Sploh pa je treba izobraževanju ob delu posvetiti vso skrb. Vemo, da še veliko delavcev nima primerne izobrazbe za delo, ki ga opravljajo, med njimi so tudi taki na pomemb-' nih delovnih mestih. Tozdi bodo moraii razmišljati o tem, da bodo ob defu izobraževali le take delavce, ki se bodoželeliizobraževatizapoklice v skladu z načrtovanimi kadrovskimi potrebami.
Ob koncu razprave so komunisti sklenili, da podpirajo idejnopoli-tična izhodišča in naloge, ki jih je sprejela MK ZKS v Ljubljani, uvodno poročilo Janeza Laha pa bodo dopolnili z ugotovitvami iz razprave. Vsak elan ZK v občini si mora prizadevati, da bo pri svojem strokovnem in samoupravnem delo-vanju uresničeval naloge, ki izhajajo iz sprejetih sklepov mestne in občin-ske konference ZKS.
DARJA JUVAN