Vnr3jerg, Te dni je obiskala naš Vurberg bela žena z bridko koso. Nit življenja je stekla Kranibergerju Janezu, posestniku v Kr- čevinah št. 99, ki je bil rojen pri Sv. Barbari v Slov. goricah Ieta 1883. Svojo blago dušo je izdahnil dne 20. septembra 1933. Bil je še krepak, čeprav je čas naprtil na njegova pleča že peti križ. Težka bolezen ga je spravila v prerani grob. Bil je miroljuben, tib mož; v javnosti se ni dosti udejstvoval, zato pa je tem bolj ljubil svojo grudo in jo skrbno negoval. S sosedi je živel vedno v najlepši slogi ter jim je stal ob nesreči vedno ob strani. »Rajsi sam trpim krivico, kakor da bi se s sosedom kavsal«, je večkrat dejal. Posebno Je bil gostoljuben. Njegova življenska pot je bila s trnjem preprežena. Sedem let je nosil vojaško sukn]o, štiri leta so ga vlačili po strelskih jarkih. Mnogoštevilen in lep pogreb, kakoršnega že dolgo nismo videli. je pokazal, da je bil pokojnik splošno priljubljena osebnost. Govora domačega g. župnika Al. Kokelja na pokopališču in dijaka I. R. doma sta ganila pogrebce globoko v srca, da so zajokali v tihi bolesti. Zapušča vdovo z štirimi nepreskrbljenimi otroki. Ves čas je bil zvest naroenik »Slovenskega gospodarja«. Blag mu spomin! Gornja Sv. Kimgota. Tukaj se bo dne 15. oktobra kar najslovesnejše vršila slavnost 1900letnice smrti Gospodove. Na najvišjem hribu odstopi g. grof Pahta prostor za postavitev velikega, 15 m visokega križa. Zjutraj ob šestih bo sv. maša. Ob pol devetih procesija na hrib (imenovali ga bodo »Ka.varijo«). Upanje je, da se pridruai tudi Sv. Jurij ob Pesnici, Svečina in mnogi drugi. Križ bo slovesno blagoslovil preč. g. stolni župnik, dekan monsignor Umek. Na predvečer bo gorel pred križem na hribu kres. V slučaju slabega vremena se vrši cela slovesnost v nedeljo dne 22. oktobra, drugače pa dne 15. oktobra. Vsi na Kalvarijo dne 15. oktobra v Gornjo Sv. Kungoto! Gornja Sv. Kiinro.a. Človeka srce boli, če pride na deželo ter vidi ob cestah in križiščih kapelice, katerih ni poslikala vešea roka kakega umetnika, ampak kakšnega nestrokovnjaka. Kako vse drugače pa izgleda, kjer je delal umetnik. Lepo, prelepo je poslikal kaVelico ob cesti v Gornji Sv: Kungoti pri g. grofu Pachta in na majeriji veličastno fresko-s!iko sv. Florijana akademski slikar g. Simnn Pras iz' Slivnice. Ljubki angelčki plavajo okoli vsevidnega očesa nebeškega Očeta, \n spod*J pomemben napis v slovcnščini, naj božje Brce siplje milosti in blagoslove na zemljo. S to slikarijo si je g. Fras postavil nov spomenik svoje strokovne sposobnosti. Čast g. akademiku Frasu! Sv. Trojica v Slov. goricsli, Približuje se jesen. Nekatera drevesa že izgubljajo zeleno listJ4. Zemljo pokriva različno pisana odeja nara^ Po poljih vidimo raznovrstne delavce, ki pridno spravljajo jesenske pridelke. Uan za dnem je ista slika. Toda pretečeno soboto je marsikdo odložil orodje in je pohitel v cerkev in na pokopališče. Na pokopališču se je nenasitna zemlja, to pot že 49krat, odprla in zahtevala novo žrtev. Ali kje je kosila bela žena? To pot v Senarski. Ni pa žela že dozorelega sadu, ampak žela je na njivi življenja le nežne cvetke. Ni pretirano, ako se trdi, da se je v žalost potopila cela trojiška fara. Pa tudi marsikatero oko izven trojiške fare je postalo rosno radi vesti, da je Bog s kruto jetiko pretrgal mlado nit življenja Kristini Majhenič. Pokojna je za vedno zatisnila svoje trudne oči dne 13. t. m. in v soboto dne 16. t. m. jo je sprejela hladna zemlja v svoje naročje. Ni mogoče popisati žalosti, ko je draga Kristina za vedno zapustila svojo rojstno hišo. Vso žalost sta še pomnožili žalostinki, ki jih je ganljivo in zelo ubrano zapel domači cerkveni pevski zbor, okoli 30 pevcev, pod vodstvom g. Mohoriča, organista pri Sv. Antonu v SIov. gor. Ob devetih se je začel pomikati sprevod iz hiše žalosti v farno cerkev. Vodil ga je g. župnik, p. Ernest Jenko, ob spremstvu g. p. L. Dovča, p. Erazma, brata pokojne Kristine, klerika v Mariboru in strica, p. Generoza, upravitelja »Cvetja« v Ljubljani. V cerkvi je daroval slovesno sv. mašo zadušnico g. župnik. Kar pa je najbolj ganljivo in posnemanja vrsdno, je to, da so msd sv. mašo sprejeli sv. obhajilo za blago pokojno vsi domači in ce!a dekliška Marijina družba. Po cerkvenem opravilu so dvignila dekleta, ki so nosila našo dobro Kristino, krsto in sprevod je šel na pokopališče. Tam je zapel priljub ljeni trojiški moški zbor žalostinko »Vigred sa povrne«, tako, da je vse st.melo. Ob odprtem grobu je g. žapnik z izbranimi besedami orisal delo in trpljenje ter vzgled, ki ga je dajala draga Kristina s svojo potrpežljivostjo v njeni dolgotrajni in težki bolezni. Potem je govorila prednica Marijine družbe, gdč. Mar. Padovnik, v imenu pevcev pa js spregovorila gdč. E. Krajnc, cerkvena pevka. Na koncu so pevci zopet zapeli in Kristino je za vedno ločila črna plast zemlje od žalostnih starišev, sester in bratov, vseh sorodnikov in znancev. Kristina je umrla v cvetu mladosti, stara komaj 25 let. Bila je vedno vesela in s svojim Ijubkim nasmehom je osrečevala družbo v krogu domačih, v krogu p.ijateljic in znancev in kamorkoli je njena vesela narava stopila, tam je vladalo pravo krščansko veselje. Bila je tudi cerkvena pevka in s svojim lepim al tom je čez 10 let pela slavo Gospodu. Draga Kristina, imela si cvetje in petje najrajši! Vse to že uživaš, ali boš kmalu uživala, kot smemo upali. Bila si priljubljena radi šivanja. Saj si mnogo let izvrševala z vso vnemo to svojo obrt in si kot šivilja dan za dnem veselo gonila šivalni stroj, ki sedaj počiva. Cvetje te je na mrtvaškem odru skoraj zakrilo. Belo oblečena dekleta so te ovenčala na mrtvaškem odru in na pokopališču. Saj so ta belo oblečena dekleta, čez 50 po številu, nosila pri pogrebu vsaka svoj šopek ali pa krono. Dobri Bog pa naj poplača vsem, ki so ji v bolezni in pozneje storili kakršnokoli uslugo! Jurovci pri Ptuju. Tukaj je zapel rdeči pcte!in na domačiji posestnika Jakoba Vauputič v Jurovcih ter mu je gospodarsko in stanovanjsko hišo objel pod svoje peruti. Vrli.domači gasilci so prihiteli na kraj nesreče v nekaj minutah. Krepki vodni curki so kai1 požirali plamene, da so ti v nekaj trenutkih popolnoma omagali pod njimi. Sv. Lov-cac na BrEvskea. poljc. Najprej bodi Vam, g. urednik, potoženo, da so Vašerau tiskarskemu škratu njegovi kremplji kaj hudo porasli; kajti v zadnji številki je iz našega novomašnika g. Fr. Murka napravil Unuka, pa bi zato zaslužil, da se zagovarja pred »paragra.i«, ali pa da se vsaj resno poboljša, da ne bo kje prihodnjič iz našega boba napravil repe! — Zdaj pa nimamo nič veselih novic. V eni zadnjih. še obstoječih barak v Strnišču je po dolgem trpljenju smrt rešila 801etnega Jožefa Gleščiča, vpokojenega finančnega nads.ražnika, ki mu je vrli sin, carinik v Rakeku, oski-bel z materjo-vdovo kaj lep pogreb. Naj v miru počiva! — Žalostnejše je, da sta se dogodila zapored vloma v trgovino Nadelsbergerjevo — vlomilci so od strani predrli proti jutru _id ter pobrali za par tisoč dinarjev blaga fc^ in v Apa.ah tatvina denarja: želarska hčl Neža Čelan je imela denar od prodanega kolesa shranjen v kovčeku pod streho, pa je tat predrl ognjeni zid in _el z denarjem. Enega osumljenca so orožniki odvedli. — Najhuje pa je, da vražja požigalska roka svoje delo nadaljuje: dne 21. t. m. proti 5. uri zjutraj je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju Franca Serdinšeka v Spodnjem Sv. Lovrencu ter mu je vse zgorelo, le stanovanjsko hišo so še flrefino ohramll. Tudi povsem leseni in s slamo kriti sosednji hiiši Štefana Babovš-ekaso c^ ker je na srečo že ponoči dežilo in med poiarom začelo Se bolj dežtti — mogli rešiti vsaj Sprednji del: stanovanje. Sicer bi bil ogenj segel 6e dalje. Tako je zdaj že štirim sosedom eaporedl pogorelo. KdaJ bo konec paklenskega dela?! Sv. Tomaž pri Ormoža. Tako neprričakovano je prišlo, da smo izgubili ugledno in dobro krščansko ženo in mater Elizabeto Ritonaj. Dne gari v Peklu, plakate društva, ki se mu reče: slovensko katoliško? Sicer postavljamo tukaj vprašaj, a odgovora ne počakamo. To pa zato, ker je menda znano, da če je kdo pri kakd vitežki bratovSčini zapisan, s tem še ni vitez. Pika. Šalovci prl Središču. Zahvala. V nedeljo dne 17. t. m., je bila v Šalovcih blagoslovljena nova kapelica ter se je v n.ej prvič daro.ala sveta maša. Čutixao se dolžne, da se zahvalimo kar vsem, ki so kaj pripomogli k tej slovesnosti. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k slovesnosti, naj presv. Srce Jezusovo vse tisočero poplača. Šmihel nad Mozirjem. Ceprav je tukaj precej naro.nikov »Slovenskega gospodarja«, se vendar bolj poredkoma sliši kakšen glas iz najšega planinskega naselja. Dozdevalo bi se, da tukaj živimo življenje velikega zadovoljstva. Pa temu ni tako. Tudi nas tla.i svetovna gospodarska kriza, da komaj z najveejo silo 10. septembra jo je močna pljučnica ^pol-o. Uft rinemo naprej. Ako se ne bode v kratkem ka- y posteljo in čez 11 dnd v grob. Marsikateri k0 pred_uga&'lo, za kar pa je le malo upanja, materi je dajala lep zgled, kako je treba raz- mOramo pri vsej svoji pridnosti .t. pri vsem llčne križe in težave, ki jih je imela ne malo, nositi vdano in Brčno. Svojo ljubezen do Bog- ga je pokazala tudi s tem, da mu je darovala najdražje, svojo edino hčerko, ki že skoraj 20 let^deluje med najbolj bednimi, umobolnimi y Stenjevcu pri Zagrebu. Da je bila rajna res priljubljena, je pokazal pogreb, katerega se ]e vkljub slabemu vremenu udeležilo mnogo ljudi.zlasti žen Marijine družbe, ker je bila rajna tudi družbenica. Za vse dobro ji bodi J3og večen plačnik! Laporje. Med nebeške angeljce sta odšla pretekla teden polletna otroka ugledaih kmetov Vrhovsega iz Vrhol in Hajšeka na Videžu. Globoko žalostnim naše iskreno sožalje! — Polhi in veverice napravljajo veliko škodo na gobah, Ł_ zelo rastejo ter še bolj na sadju. Nekaterim je ta živad zgrizla io tako uničila hrušk za yeč polovnjakov. — 741etno Ano Kresnik, pre,vžitkarico na Križnem vrb.u, je tele hudo zbodlo, ko je polagala. Ranjeno ima levo roko. — 'Avtomobili še vedno strašijo po gornjem delu fcupnije. Iz narobe Čivel-a nam nezvanično '(najnovejša slovenš&ina!) poročajo, da to volilo za nje ni čudo prečudno. Sprejmemo na znanje mi in vsi dravski banovinci. — Kon.no eno vprašanje: al je vitežko, potrgati kje, ma- varčevanju propasti, tako kmetje, kakor obriniki in delavci. Letina je bila pri nas le bclj zaailna. Sena se je še dosti nakosilo, a kaj pomaga, ker živina nima nobene cene. Tudi žito je še precej dobro obrodilo, le otavo je suša uničila. Sadje pa je spomladansko vreme domalega uničilo. Sedaj že izgublja najava svojo krasoto ter se polagoma pripravlja na dolgo _>imsko spanje. Kakor priroda izgublja svojo poletno krasoto, tako zadeva izguba za izgubo tudi nas. Tako smo dne 14. t. m. položili k večnemu počitku mladega, komaj 46!etnega posestnika in lesnega trgovca Antona Podvrat__ika,kateri je zapustil žalujočo ženo in več nedoraslih otrok. Bil je poštenjak v vsakem oziru, dober mož in skrben oče; bil je dolgolet&n občinski odbornik, načelnik krajevnega šolskega sveta, predsednik splavarske zadruge, večletni cerkveni ključar itd. Kako je bil priljubljen med nami, je pokazal njegov veličasten pogreb, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo od blizu in daleč mnogo ljudstva. Beaede slovesa sta mu ob odprtem grobu spregovorila doraači g. župnik in g. župan. Mi ti kličemo: Spavaj sladko, dragi Anton, naj ti bo lahko zemlja domača, Tvoj spomin ostane med nami. Preostalim naše iskre- no sožalje! Druga prežalosfca izgllba na« ]8 zadela.ko se je v nedeljo dne 17. t. m. v kratkih, v srce segajočih besedah poslavljal odnas naš priljubljeni g. župnik Jožef Presnik. Komaj tri leta je bil pri nas, a bilo je dovolj, da si je osvojil srca, smelo trdim srca vseh župljanov. Naj ostanejo njegova dobra dela prikrita, da bodo enkrat tem lepše očita. Naj ve za nje le On, kateri piše knjigo življenja, ter naj mu obilno poplača. Naj ga božji blagoslov spremlja tudi na njegovem novem mestu y Prevorju. Braslovče. V četrtek dne 21. septembra- ja umrla v Podgradu llarija Hribernik, stara š« le 35 let, po dolgoletni bolezni. Bila je zvesta članica Marijine družbe. Kljub slabemu vremenu je imela lep pogreb. Na grobu se je od nje poslovil z lepim govorom g. župnik. — V celjski bolnici je umrl Jožef Cilinšek iz Kamenč. Padel je zvečer z gospodarskega poslopja ter si zlomil hrbtenico. Vojnik. Na dobro misel je prišel naš občinski odbor, ko je skl.nil, da denarja, ki ga je dobila občina za brezposelne, ne bo kar slepo razdelil med potrebne, temveč bo izvršil kako javno delo, pri katerem bodo imeli brezposelni delo in kruh. Tako se je sedaj vršila gradnja vodne škarpe med Klančnikovo in Cankovo žago, kar je bilo res potrebno. •— Naše Prosvetno društvo, ki je bilo spomladi razpuščeno in je vložilo priziv na ministrstvo, je dobilo odgovor, da se priziv zavrne in razpust ponovno potrdi. Tako ostaja naši mladini samo še ena pot in družba: gostilna. Škofjavas. Slabi so časi; vse toži, tarna in vzdihuje. Še sv. Janez Nepomuk v kapeli pri mostu je nagnil glavo na stran in premišljuje. Ali veste, o čem razmišlja? Nek hudomušnež mi je to povedal, jaz bom pa vam. Če se 'je on meni zlagal, se bom jaz tudi. Hm, rekel 3'«, da svetnik zato glavo na stran drži, ker premišlja, koliko so škofjevaški občani na davkih in v posojilnici dolžni. Nekatere bode sedaj hmelj rešil, to je pa smola, da navadno najbolj potrebni te »žlahtne rastline« nimajo. — Naša občina ostane tako kot je, baje samo pridobi del občine Bezovica. Rogeška Slatina. Dne 9. t. m. je bil na sejtnu v Slavonski Gradiškd okraden živinski trgovec Alojz Boršič iz Rajnkovc. Lopovi so mu Jiaravnost iz roke iztrgali celil. 13 jurjev. S pomočjo tovarišev. svojega brata in policije je prijel še3t Iopovov, a čudno, denarja niso našli pri nobenem več, čeravno se je aretacija izvršila takoj. — Spričo občinskih volitev se že pojavljajo grožnje. Opozarjamo, da občinski zakon odločno prepoveduje take grožnje. Zapomnili si bomo vsak slučaj ter ga naznanili višjim ob.astem.