Hišazahranko Soga«ici»kfiili« raste volilni molk? Stranf Stran 2 Št. 84/ Leto 61 / Celje, 24. oktober 2006 / Cena IBO SIT - 0,63 EUR 9770353734020 m\tii-y Sedmerica za Martinovo nedeljo Po neuradnih podatkih izvoljenih 25 županov in županja; 20 staro-novih in 6 novih - Drugi krog le v sedmih občinah Volilna nedelja je za nami. Večjih presenečenj vsaj na Celjskem ni prinesla, je pa morda v primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volitvami nekoliko izstopala nizka volilna udeležba, še bolj kot na volitvah leta 2002 in 1998 pa so se volivci odločali za »preizkušena« imena, torej za dosedanje župane. Med 26 izvoijenhni je tako staro-novih imen kar 20, med sedmerico parov, ki se bodo 12. novembra pomerili v drugem volilnem krogu. pa je kar šest dosedanjih županov. Volilna udeležba se je gibala od slabih 45 odstotkov v Celju do rekordnih 84,43 odstotka (a od skupno zgolj 456 volilnih upravičencev) v Solčavi. Na splošno je bila najvišja udeležba v Zgornji Savinjski dolini, kjer bodo ob sedanjih šestih z novim letom bogatejši še za Občino Rečica ob Savinji. Za županska mesta v 33 občinah se je potegovalo 98 kandidatov, od tegale 9 žensk. Ena - Anka Rakun na Ljubnem - je bila že četrtič uspešna, v igri ostajata še dve: mag. Andrejka Flucher bo na Martinovo nedeljo v Rogaški Slatini pnDtl-kandldatka dosedanjemu županu m^. Branku lOdriču, Irena Praznik pa v Nazarjah Ivanu Pumatu. Letos smo imeli v naprej znanih pet županov, saj so bili na Dobrni Martin Brecl, v Mozirju Ivo Suhoveränüi, Podčetrtku Peter Mišja, Taboru Vilko Jazbinšek in Zrečah Boris Pod-višnik edini županski kandidati v svojih občinah. Pred štirimi leti so najvišjo, kar 90-odstot-no poc^ro volivcevprejeli Jože Cakš v Šmarju pri Jelšah, Ljubo Žnidar na Polzeli in Anka Rakun na Ljubnem - vsi trije so gladko šli skozi volilno sito nadi letos. Rakunova in Cakš sta na Celjskem tudi edina župana, ki vodita svoji občini že od reforme lokalnesamouprave leta 1994. In za primerjavo le še ena igra številk - leta 1998 in 2002 smo imeli na Celjskem 32 občin, pred osmimi leti se je za županski stolček potegovalo 116 kandidatov, v prvem krogu pa je bilo izvoljenih 20 županov, pred štirimi leti so kandidirali 104, župana v prvem krogu pa je dobilo 24 občin. V teh dneh v občinskih volilnih komisijah (OVKl v občinah, kjer so člane občinskih in mestnih svetov volili po proporcionalnem sistemu, še preračunavajo število glasov, oddanih posameznim listam, v 12 občinah, kjer imajo glede na število občilom uveljavljen večinski volilni sistem, pa so imena občinskih svetnikov bolj kot ne že znana. Računamo, da bomo vse sestave občinskih in obeh, celjskega in velenjskega mestnega sveta objavili v petkovi številki Novega tednika. IVANA STAMEJČIC 3 milijone tolaijev. bo valjala približno So gasilci »icršilifc voiiini moilf? Med domnevnimi kršitelji volilnega molka, o katerem so bili poleg ministrstva za notranje zadeve obveščeni tudi novinarji, se je znašel tudi sedaj že župan Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. Namreč, na gasilskem domu na Rečici, v bližini enega izmed vohšč, so tamkajšnji gasüci od četrtka do včeraj prekrivali streho, In predsednik PGD Rečica, v času volilnega molka še kandidat za župana, je Vinko Jeraj. Enemu od razburjenih občanov se je zdelo, da je prekrivanje strehe in pojavljanje predsednika gasilcev oziroma županskega kandidata v delavski obleki na dan volitev kršitev volilnega molka. Vsaj tako je obveščal medije, kasneje pa tudi ministrstvo. Kot so pojasnili v ministrstvu, kjer bo do prijavo »po službeni dolž nosti« podrobneje raziskali, prisotnost pri prekrivanju strehe ni vprašljiva, če kandidat z govori ali kako dru gače ne vpliva na volivce. Se je pa med prijavljeni mi znašel tudi sedaj nekda- nji župan Občine Gornji Grad Toni Rifelj. V občini je bilo namreč v soboto srečanje starejših krajanov, takrat še župan in kandidat Rifelj pa je menda v nagovoru nanizal nekaj predvolilnih načrtov. Riflja je poleg občana Gornjega Grada ministrstvu prijavil še odbor SLS-ja. Njen kandidat, Stanko Ogradi, je potem v nedeljo precej presenetljivo in dokaj gladko premagal Riflja, ki je Občino Gornji Grad vodil tri mandate. US HO'f'l ITVi2006 KCELJE Volilna udeležba: 44,67 % Volitve župana: 1. Bojan Šrot (SLS) 78,43 %, 2. Zdenko Podlesnik (LDS) 11,59 3. Stane Meie (SD] 5,24 %, 4. Müan Rajtmajer (NSi) 4,73 %. najprej zaključili začeto delo, med njimi tudi novo knjižnico.« Volilna udeležba: 55,52 % Volitve župana: 1. Miran Jurkošek (SDS) 62,10 %, 2. Ivan Jani Juikošek (LDS) 22,05 %, 3. Goran Blatnjak (SD) 15,85 %. Bojan Šrot: »Pričakoval sem zmago že v prvem krogu, saj so jo napovedovale vse javnomnenjske raziskave. Predvolilna tekma je bila korektna, dobra, prinesla je tudi nekaj svežih idej. Vsak dober župan jih uporabi, tudi sam bom to storil. Posebej pa sem vesel uspeha naših kandidatov za mestni svet, saj kaže, dabomo imeli v njem prepričljivo večino.« Volilna udeležba: 55,55 % Volitve župana: 1. Beno Podergajs (SLS s podporo SD ter NSi) 72,65 %, 2. Arnold Ledi (SDS, LDS in Zelenih Slovenije) 21.10 %, 3. Nada Močenik (SNS) 6,24 %. Volilna udeležba: 54,15 % Volitve župana: 1. Alojz Posedel (LDS) 56,21%, 2. Robert Čehovin (SDS) 17,66 %, 3. Marko Uznik (SD) 15,90 %, 4. Gvido Hribar (AS) 6,54 %, 5. Vilma Tekavc (NSi) 3,68 %. Beno Podergajs: »Zaradi močne volilne kampanije nasprotnikov nisem pričakoval tako visoke podpore volivcev. Prva moja naloga med že začetimi projekti pa je prav gotovo izgradnja telovadnice v Novi Cerkvi.« I DOBRNA Volilna udeležba: 53,99 % Volitve župana: 1. Martin Brecl (neodvisni) 100 %. POLZELA Martin Brecl: »Najprej bomo v čim krajšem času sestavili delovna telesa, da bo občinski svet lahko začel z delom. Kakšnih velikih sprememb ne bo, ker pa imamo v teku precej različnih projektov, bomo mo lahko začeli tudi z obnovo gradu Komenda.« IMIEBOLD Volilna udeležba: 67,07% Volitve župana: 1. Vinko Debelak (LDS s podporo DESuS, SD in SLS) 78,96 %, 2. Marjan Golavšek (SDS) 21,04 %. Miran Juikošek; »Težko je nastopati kot favorit volitev, saj je bilo to treba dokazati tudi z volilnim rezuhatom. Po nastopu županske funkcije bom najprej preverU tekoče projekte, v kakšni fazi so, ter z njimi nadaljeval. Ah opravljati župansko funkcijo na poklicni ali nepoklicni način, se bom odločil po novem letu.« Vinko Debelak: »V datu bom nadaljeval začeto delo. Konstituirali bomo občinski svet in začeli s pripravami na oblikovanje proračuna, kar je osnova za delo v prihodnje v občini.« I^RANSKO Volilna udeležba: 64,57 % Volitve župana: 1. Franc Sušnik (SDS) 83,36 %, 2. Miran Farčnik (SNS) 16,64 %. Lojze Posedel: »Občutki so pričakovani in prijetni, predvsem pa odraz te^, kar sem pričakoval: da bodo volivke in volivci v občini po-trdih dobro delo občinske uprave, krajevnih skupnosti in več posameznikov ter nam podelili še en mandat. Napovedujem uspešno razvojno pot ter enakomeren razvoj vseh KS. Verjamem, da bodo vsi, ki so dali gias za župana, zadovoljni s to odločitvijo in da bomo skupaj nadaljevali uspešno delo.« OOBJE Franc Sušnik: »Zahvaljujem se občanom za zaupanje, kar razumem kot obveznost vnaprej. Veselim se tudi dobrega rezultata sedmih občinskih svetnikov SDS. Lotil se bom uresničevanja razvojnih programov, gradi se tudi večnamenska športna dvorana, posebno skrb pa bomo namenili poplavni in prometni varnosti,« Vohlna udeležba: 65,93 % Volitve župana: 1. Franc Salobir (SDS s podporo SLS) 56,84 %, 2. Natalija Plemenitaš Fuchs (neodvisna s podporo SMS) 24,16 %, 3. Kari Čadej (SD) 19,01 %. Vohlna udeležba: 58,97 % Volitve župana: 1. Ljubo ^dar (SDS s podporo NSi) 65,98 %, 2. Simon Ograjenšek (LDS) 12,92 %, 3. Andrej Potočnik (SLS) 10,57 %, 4. Anton Kanduti (SD) 5.42 %, 5. Robert Rampre, (AS) 5,11 %, Ljubo Žnidar: »Prvi projekti že tečejo. Čaka nas iz^adnja poslovne cone Ločica, v izvajanju je postopek za pridobitev dovoljenja za izgradnjo treh blokov, kmalu pa bo- TABOR Volihia udeležba: 59,38 % Volnve župana: 1. Vilko Jazbinšek (SDS s podporo SLS) 100 %. Vilko Jazbinšek: »Vesel sem, da je sestava občinskega sveta takšna, da večino sestavljajo kandidati SLS-a, s katero sem že sklenil koahcij-ski dogovor. Čaka nas uvedba de-vetletke, pridobitev investitorja za gradnjo doma starejših in varovanih stanovanj, gradnja poslovne cone ob regionalni cesti, saniranje po-- Št. 84-2«. oktober 2006 !PRI ELŠAH Volilna udeležba: 55,77 % Volitve župana: 1. Jože Čakš (SLS) 66,73 %, 2. Tomi Rumpf (LDS) 33,27 %. piavnega območja Ojstriška vas in ureditev kanalizacije ob stalni skrbi za ureditev prostorskih aktov.« ŠENTJUR voiima Udeležba: 46,60 % Volitve župana: 1. Mag. Štefan Tisel (neodvisni s podporo LDS, SD, NSi in DeSUS) 64,81 %, 2. Jože Korže (SDS) 21,68 %, 3. Janez Čoki (SLS) 8,67 %. 4. Mirko Čander (EUDS) 4,84 %. Jože Cakš: »Pravgotovo bom najprej s sodelavkami in sodelavci nazdravil, Sicer pa bomo v tem mandatu nadaljevali začeto, kakršen je bil tudi naš volilni slogan. Najprej bomo dokončali glavne projekte, končujemo pločnik na Grobelnem, atletsko stezo v Šmarju, čistilno napravo pa smo že odprh in končali z asfaltiranjem cest, W so bile v programu.« Volilna udeležba: 55,54 % Volitve župana; 1. Peter Mišja (neodvisni) 100 %. Mag. Štefan Tisel: »Zahvaljujem se vsem volivcem, takšni rezultati so bili do neke mere pričakovani. Z ekipo smo v preteklih štirih letih dokazali, česa smo sposobni in tako bomo tudi nadaljevali, z že začetimi projekti in na novo zasnovanimi. Med ^vne naloge uvrščamo dokončanje začete gradnje osnovne šole na Ponikvi, gradnjo dveh vodovodov na SG-aži na Gori in Kalobju. Pričakujemo tudi sredstva za gradnjo čistilne naprave, ki naj bi se začela leta 2008.« Peter Mišja: »Kot edini kandidat sem zmago pričakoval. Z mojo dosedanjo VIZIJO ter z vizijo, ki jo imam za pnhodnja leta, pričakujem. da se bo v občini Podčetrtek se veliko spremenilo.« ROGATEC Volüna udeležba: 53 % Volitve župana: 1. Martin Mikolič (NSI) 59 %, 2. Romana Prevolšek (LDS) 34 %. 3. Igor Rokovnik (SDS) 4 %, 4. Anton Kaiman Božak (SSN) 1 %. Franc Salobir: »Prijetno sem presenečen nad veliko podporo, za katero se volivcem, občanom, zahvaljujem, prav tako za njihovo zaupanje. Skupaj bomo tudi v tem mandatu zagotovo zmogli veliko, predvsem bomo nadaljevali začete projekte. Med največjimi je seveda dokončanje gradnje poslovno stanovanjskega objekta pri šoli.« www,novitednik.coin Martin Mikolič: »Zadovoljen sem, da so mi volivci zaupah, da bom lahko zastavljene naloge luesničil. Za prihodnja leta sem s svojo ekipo že načrtoval vehki naložbeni ciklus, kar ni enostavno, saj. sem moral za sofinanciranje prepričati še dr- ; I.ÖKIILNiEVorzi dvignüo za 2,5 odstotka. 5.500 tolarjev vedno pojavi tudi Vendar pa se pri ceni okoli povečana ponudba. Delnice Žita so po objavi namere za prevzem s strani Pekarne Blatnik, dosegle rekordno vrednost. Mnogi ocenjujejo, da je namera špekulativne narave in poskus oviranja Žita pri prevzemu Mlinotesta, za katerega se ŽJto in Blatnik potegujeta. ŽJto bo ta teden objavilo prevzemno ponudbo za Mlinotest in s tem konkurira Pekami Blatnik. Pri boju za prevzem bodo Blatniku verj etno glavna ovira finančne možnosti in pa dejstvo, da je Žito že 17-odstotni lastnik Mlinotesta. Mlinotest bo verjetno pri spremembi ponujene cene zaradi podane namere Blatnika za prevzem Žita moral dobiti dovoljenje skupščine delničarjev. KAREL LIPNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Knjiga o sejalcu Telovadnica Osnovne šole Antona Aškerca v Rimskih Toplicah je bila premajhna, da bi lahko vsi obiskovalci spominske prireditve ob 100-letnici rojstva rojaka prof. Draga Ulage spodobno sedeli in spremljali dobro uro lepo pripravljenega programa, ki se je končal s kratkim filmom Bil sem sejalec o delu in življenju prvega slovenskega izobraženega športnega pedagoga. Po uvodnih nagovorih, v katerih so s spoštovanjem orisali bogato pot človeka, ki se je še posebej zavzemal za zdrav način življenja ljudi v zrelejšem obdobju, ter šport-no-kulturnem programu je prof. dr. Rajko Šugman predstavil prvo knjigo o profesor- ju s preprostim naslovom Drago Ulaga. Knjiga je izšla v zbirki Pomembne osebnosti slovenske^ športa pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Avtorje po posameznih poglavjih predstavil zanimivo življenjsko pot profesorja, kot so ga preprosto imenovali, od njegovega rojstnega kraja v Globokem pri Rimskih Toplicah preko tujine do mnogih postojank v bivši Jugoslaviji in do končne postaje v Ljubljani, kjer je 6. oktobra 2000 tudi umri in je pokopan na tamkajšnjem pokopališču. Profesor Drago Ulaga je napisal enajst samostojnih knjig, 25 učbenikov in skript ter več kot 2200 strokovno-poljudnih člankov in ocen. Če bi upoštevali obdobje 1945-2000, preračunavanje pokaže, da je vsak teden napisal po en strokovni prispevek, je v predgovoru zapisal avtor Rajko Šugman. Omeniti velja tudi, da se je udeležil 25 strokovnih kongresov, simpozijev in posvetov doma in v tujini ter na mnogih nastopil z odmevnimi prispevki. Knjiga o Dragu Ulagi predvsem pomeni dragocen zbornik kot osnovo za nadaljevanje zbiranja vsega napisanega o velikem slovenskem športnem strokovnjaku in pripravi temeljite ocene in umestitve v slovenskem in mednarodnem prostoru. Lepega spominskega srečanja ob 100-letnid rojstva profesorja so se med rojaki ude- Mastodont je najboljši Lambrechtov dom ža starejše v Slovenskih Konjicah že nekaj časa postopno obnavljajo, pri čemer jih še čaka največji in najdražji poseg. Najstarejši del doma bo namreč treba podreti in vce-loti z^aditi na novo. Kot je prejšnji teden povedal minister za delo, dmži-no in socialne zadeve mag. Janez Drobnič, ki se je pridruži! stanovalcem doma na tradicionalnem kostanjevem pikniku, bo ministrstvo zagotovilo večino potrebnega denarja. «Naložba je ocenjena na več kot milijardo tolarjev. Del denarja bo prispeval sam dom iz sredstev za amortizacijo, ostalo ministrstvo. V načriu je odkup zgradbe v neposredni soseščini doma, za kar je denar že zagotovljen, nato bo prišel na vrsto največji poseg pri obnovi Lamb rech to vega doma,« je povedal minister Drobnič in Članice Društva rajnic celjske regije, ki so pripravile prvi dobrodelni koncert. Dobrodelni koncert za rejnice Društvo rejnic celjske regije je na Fran-kolovem pripravilo prvi dobrodelni koncert, s kateriin so želele zbrati sredstva za delovanje društva in obdarovanje rejen-cev ob praznikih. Mlado društvo, v katerega je včlanjenih 84 rejnic iz celotne celjske regije, je bilo ustanovljeno z namenom, da rejnicam in re-jencem ponudi dodatne aktivnosti, kot so predavanja, delavnice za razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok, strokovne ekskurzije, letovanja, pohodi in podobno, »Čutile smo potrebo po druženju, po izmenjavi izkušenj, saj si včasih pri vzgoji otrok v precepu, kako pravilno, ravnati,« pripoveduje ležili mnogi sorodniki, športni delavci, športniki in tudi trenutno vodilna moža Slovenske olimpijske akademije ter Olimpijskega komiteja Slovenije Miro Cerar in Janez Kocjančič. S slovesno akademijo seje v Rimskih Toplicah končal teden spominskih prireditev, ki se jih je udeležilo več kot dva tisoč otrok in odraslih, v šoli pa so pripravili tudi lepo razstavo likovnih del s športno tematiko. Prav bi bilo, da bi v Rimskih Toplicah spoštovanemu in cenjenemu rojaku postavili doprsni kip ter morda celo uredili spominsko sobo. To si glede na svojo veliko ljubezen do domačega kraja z okolico prav gotovo zasluži. TONE VRABL ninek Šaleške doline je spominek Mateje Marije Finkšt, imenovan Mastodont. Na natečaj, ki so ga pripravili turistično informacijski center, obrtna zbornica in velenjski muzej, je enajst avtorjev prijavilo 65 spominkov. Drugo nagrado je za spominek Pika Nogavičk dobila Marta Breznik, tretjo, spominek se imenuje Pika za srečo, pa Klub mladih za mlade Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. US Milijarda v Lambrechtov dom Rajko Šugman, avtor prve knjige o Dragu Ulagt E^očke na podeželju izrazil prepričanje, da bodo v nekaj letih naložbo končali. Ob tem je opozoril na pospešeno gradnjo domov za starejše v Sloveniji, ki bo omogočila, da bodo starostniki lahko prebivali v domovih, ki so kar najbližje njihovemu znanemu okolju in svojcem. »Letos smo podelUi sedem koncesij, ponoven razpis bo že decembra,« je še dodal. MBP Med 64 izbranimi prijavitelji, ki jim bo Ministrstvo za gospodarstvo financiralo postavitev javne e-točke z brezžičnim dostopom, jih je osem iz naše regije. Po javnem razpisu za postavitev e-točk na ruralnih območjih je strokovna komisija izbrala lokacije v občinskih stavbah v Bistrici ob Sotli in Lučah, v KS Trnava, Klubu mladih Kozje, vgostinskih lokalih v Lesičnem ter Čep- Ijah, pa tudi v Dobležičah pri Lesičnem (prijaviteljica Emilija Bevc) in na Planini pri Sevnici (prijavitelj Vem Trading Co,). Omenjeni bodo prejeli zneske v vrednosti od dobrih 600 tisoč do 4,1 milijona tolarjev, v celoti pa je bilo razpisanih 120 milijonov. Ministrstvo bo izbranim prijaviteljem financiralo postavitev javne e-točke v celoti, saj želi omogočiti dostop do svetovnega spleta vsem zainteresiranim. To bo storilo zaradi zmanjševanja digitalnega razkoraka. Povezava bo preko brezžičnih komunikacij (WiFi) ter uporabniških mest na fiksni lokaciji. Izbrani prijavitelji morajo projekt vzpostaviti najpozneje v 20 dneh po podpisu pogodbe. Na javni razpis so prejeli več kot dvesto vlog, od katerih je bila skoraj polovica neustreznih. BJ predsednica društva Terezija Hladin, »vendar je druženje povezano tudi z določenimi stroški, ki jih zdaj, odkar imamo svoje društvo, centri za socialno delo ne zagotavljajo več.« Na pomoč so jim rade volje priskočili Miro Kline, ansambel Ta pravih šest, trio Vikend, ansabmel Ta pravi faloti, družinski trio Franca Pogladiča, ljudske pevke Taščice, Mešani pevski zbor Marno, Orion, ansambel Rimljani in Joškova banda, ljudski izvajalci Konovski štrajharji, ljudski pevci Prijatelji 6še, Tim Brinovšek ter mlada plesalca Tim in Lana Križnik. RP DO50%POPBSTZ\DOLOČENE DEKORJE SAMO V INDUSTRIJSKI PROD.UALNl V UBOJAH iOVI TEDMII Hiša za zmpR^H svetov Ivanko raste Nedavno smo vNovem tedniku poročali o Ivanki Sku-telj z Ojstrega nad Laškim, ki so ji ognjem zublji uničili dom. V občini Laško od začetka tega meseca poteka velika humanitarna akcija za pomoč Ivanki, ki je ostala brez strehe nad f^vo. Z zbranim den^em ji nameravajo zgraditi nadomestno hiško. Do danes se je na transak-cijskem računu Območnega združenja Rdečega križa Laško, ki je tudi koordinator akcije, nabralo 1.420.000 tolarjev. Na prošnjo se je odzvalo tudi ne^j podjetij, ki so obljubila materialno in finančno pomoč. V zadnjih dneh so se na Rdečem križu obrnili tudi na županske kandidate v občini Laži«), da primaknejo kakšen tolar. Odzvali so se z liste Mlada moč Občine Laško, ki so organizirali dobrodelno akcijo in njen izkupiček v višini 20.000 tolarjev namenili za Ivanko, ter Jože Rajh, ki je osebno nakazal 30 tisočakov. Pri OZ RK Laško pričakujejo odziv vseh ljudi, ki čutijo in razumejo stisko takšnih, ki so se znašli v težkem položaju. Sicer pa gradnja nove hiše poteka uspešno, pri čemer so se še posebej izkazali nekateri krajani Ojstrega, ki pomagajo pri gradbenih delih. Denar za pomoč Ivanki lahko še vedno nakažete na transakcij-ski račun 06000-0003706087, sklic »za Ivanko«. BA Na pohod s šentjurskii društvom Planinsko društvo Šentjur vabi na pohod iz Ljutomera na Jeruzalem, ki bo v soboto, 28. oktobra. Popotniki bodo šli iz Ljutomera do Miklošičeve rojstne hiše, kjer bo postanek za ogled in okrepčilo. Pot bodo nadaljevali med vinogradi na Jeruzalem. Po ogledu se bodo zapeljali v Ljutomer na kosilo in si nato ogledali še kovaški muzej v Razkrižju. Zbirno mesto je na avtobusni postaji v Šentjurju ob 7. uri, prijavite pa se lahko številko 031-883-319 (Ivan). Prevoz in hrana je za člane društva 3.500 sit, za nečlane pa 4.000 sit. Proračun za razvoj KitAsi.iiVČE - Svetniki so na zadnji seji v tem mandatu llog rebalansa proračuna za letos, v katerega so vKijucena sredstva s sofinanciranjem iz državnega proračuna, in sicer za telovadnico, pločnik v Letušu, opremo zobne ambulante, vzdrževanje Doma krajanov Gomilsko ter za združitev v enotno posest Britje. V rebalansu letos ni predvidena zadolžitev za iz^adnjo telovadnice, saj bo, kot ugotavljajo, za omenjeno investicijo zadoščala pomoč države in Fundacije za šport. Predlagali so tudi, da se v proračun vključita poraba sredstev za Javne e-točke z brezčičnim dostopom v Trnavi in podrobna obrazložitev vseh del, za katera so porabih približno 34 milijonov tolarjev. Šlo je za asfaltiranje cestnih odsekov v Dobrovljah, Grajski vasi. Pre-serjah, Trnavi, Orli vasi, Smatevžu in Letušu. Išče se ravnatelj BRASLOVCE - s tajnim glasovanjem za pridobitev mnenja o primernosti kandidata za ravnatelja OŠ Braslovče so v sredo izvedli volitve pred volitvami, kot so humomo ugotavljali nekateri. Med štirimi predlaganimi kandidati. Blanko Nerad, Andrejo Zupan, Viktorjem Furmanom in Gorazdom Sotoš-kom, so svetniki izbrali Zupanovo, ki je primerna tudi po mnenju učiteljev, medtem ko so se starši odločili za Furmana. Pri tem bo o tem, kdo bo ravnatelj šole, odločil svet zavoda, edini pristojni organ za njegovo imenovanje, medtem ko bo dokončno najprimemejšega imenoval minister za šolstvo in šport. Soglasno so sprejeli imenovanje Jolande Železnik za direktorico Medobčinske matične knjižnice Žalec. V Šmateinu 18 parcel BRASLOVČE - Po hitrem postopku so na zadnji seji sprejeli tudi prostorske ureditvene pogoje na območju Gomil-skega ter ob Savinji in Eolski, kjer zaradi poplavne nevarnosti veljajo posebni zazidalni pogoji. Imajo pa Braslovča-ni v Šmatevžu 18 parcel in s tem že pripravljeno dokumentacijo za izgradnjo komunalne infrastrukture. Vsakdo, ki bo kupil parcelo, bo tako prispeval sredstva za ureditev infrastrukture, s čimer se bo občina obvezala k izgradnji kanalizacije, vodovoda, elektrike in ostalih komunalnih priključkov. MATEIA JAZBEC Adi Smolarin Dušan Konda Dobrodelna uvertura v petek je bil v Mestnem kinu Metropol dobrodelni koncert Adija Smolarja. Denar, ki so ga organizatorji zbrali s prodajo vstopnic, bodo namenili za obnovitev čolnarne na Špici. Po besedah Dušana Konde je bil Smolarjev koncert le uvertura večjemu dobrodelnemu koncertu, ki se bo zgodil 18. novembra v dvorani Zlatorog: »Takrat bo nastopilo 11 ansamblov, ki so vsem dobro znani. Vsi so že kdaj igrali na Špici in z veseljem so se odzvali našemu vabUu. Večina jih bo nastopila zastonj, le nekaterim bomo povrnili potne stroške, honorarju pa se bodo vsi odpovedali, kot je storil v petek Adi Smolar,« MOJCA KNEZ, foto: NM Qostilna /imer|ka ^ merkur b^m ■ psjjofe». kolpQ KVEWRÄGOLTIÜBIOÜRTCIC Z D 0{ Kalakü^zvezäSIovenlie hypogroup — «gniA CMCelje it ■.anK.cel,. UJEŽ po^ovLnLjMPlIB J^ ■MM ©acn., ^ I^Selmar Or. Dušan Pollmac iE- bjmeX sM^SSÄT pässi CEiiaasEnis läiEISS Kovinliade Z(ir3n6«itaj9.p. Medijski poicrovitelj: NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE 10 ITAZA Nt si "''El/ni Starost naj ne bo več tabu Sedem velikih »družin« v Pegazovem domu v Rogaški Slatini Pegazov dom v Rogaški Slatini je pred dobrega pol leta odprl svoja vrata, pri čemer je bil že junija polno zaseden. Gre za edini dom za starostnike v Sloveniji, kjer so stanovalci razdeljeni v sedem stanovanjskih skupin. Znotraj skupin, v vsaki etaii sta po dve, so sicer sobe s kopalnicami, medtem ko se stanovalci družijo bol; ali manj po skupinah. Ta način oskrbe m bivanja starostnikov je precej razšinen v Nemčiji, od koder je Pegazov dom dobil tudi zgled. Kot kaže urejenost doma in predvsem zadovoljstvo tako stanovalcev kot zaposlenih, bo lahko pri nas za zgled prav Pegazov dom. V domu je sedem stanovanjskih skupin, ki delujejo kot velike družine. Tako imajo tri vitalne skupine (v skupinah so ljudje, ki se lahko gibljejo in sami poskrbijo za osnovne potrebe), dve negovalni sku-piai, dve skupini ljudi z demenco, imajo tudi tri apartmaje, na voljo so tudi začasne namestitve. Skupno je 125 postelj, ki so večinoma v enoposteljnih sobah. Mimogrede, tudi zakonci večkrat izrazijo željo, da bi bili vsak v svoji sobi. V stanovanjski skupini je povprečno petnajst ljudi. Ti se med sabo bolj povežejo, saj ima vsaka skupina svoje skupne prostore, kuhinjo, kjer si vedno pripravljajo zajtrke, pred slabima dvema tednoma so začeli kuhati tudi večerje, kosilo pa jim pripeljejo iz centralne kuhinje. Ključno vlogo v stanovanjski skupini ima gospodinja, ki je s stanovalci vsak dan, jim kuha, vse pozna, je skratka njihova. Stanovalci ji pri opravilih tudi pomagajo, kar v domu tudi spodbujajo, saj tako starostniki dlje časa ostanejo aktivni. starejši so del kraja Za aktivnost stanovalcev je sicer dobro poskrbljeno. Tako imajo telovadbo, možnost fizioterapije, udeležujejo se zvočnih kopeli z gongom, lahko sodelujejo tako pri domskem kot cerkvenem pevskem zboru, enkrat mesečno imajo sveto mašo, enkrat na teden molitveno skupino. možni so pogovori z duhovnikom, skrbijo tudi za možg^ske aktivnosti. Tako imajo t.i. aktivnosti za krepitev spomina, različne ustvarjalne skupine, enkrat na teden bralno uio, k njim pride tudi t.i. potujoča knjižnica. Vse aktivnosti izvajajo znotraj stanovanjskih skupin, da bi se skupina med sabo še bolj povezala. Kot pravi direktorica Pegazovega doma Kristina Kampuš, se v domu trudijo, da bi bili starostniki del kraja: »Ljudje prihajajo k nam in naši stanovalci prihajajo k njim. Ne želimo biti odrezani kot hiša starejših ljudi. Želimo razbiti tabu, da je starost nekaj slabega. Želimo 02avesti-ti ljudi, da sta starost in bolezen sestavni del našega življenja.« Kot še dodaja Kampuševa, so dom odprE tudi ostalim, zato ker so ugotovili, da sami ne bodo mogli opraviti vsega, kar želijo. Tako je danes v domu več kot štirideset prostovoljcev, ki delajo družbo stanovalcem, jih vodijo na sprehode, jim berejo. V Pegazovem domu sodelujejo z vrtci, s šolami, z različnimi dništvi, na Ju-neževi domačiji pečejo kruh, povezujejo še tudi z drugimi domovi. Tako so z domom iz Poljčan skupaj odšli na Boč. Da je Peg^ov dorn že postal del Rogaške Slatine, priča tudi to, da jim Kristina Kampuš je akademski kipar in slikar Vasilij Četkovič - Vaško, sicer domačin, podaril kar 55 svojih slik. Roman Ba-stašič jih je uokviril in podaril okvirje. Kot pravi Kampuševa, te^ darila niso pričakovali, ob donaciji pa so bili presrečni; »Z deli smo opremili vse štiri etaže, torej osrednje prostore doma. Ti osrednji prostori so zdaj ena sama galerija.« Sicer pa v domu sodelujejo tudi z društvom Mavrica, ki je že imelo v domu likovno delavnico. V društvu so za vsako stanovanjsko skupino naslikali eno sliko, vse te slike pa so prav tako podarili Pegazovemu domu. Prednost - bližina vsega za zdrayie Kampuševa poudarja, da si bodo Še naprej prizadevali za čim več- Pegazovdom jo povezanost z okoljem in dobro delo v stanovanjskih skupinah. Pred kratkim so imeti tudi prve klube svojcev, ki so jih seznaniti z vsem, kar se dogaja v domu. Načrtujejo tudi dnevno varstvo, čeprav, kot pravi Kampuševa, zaenkrat zanj ni zanimanja. V prihodnjem letu bo preko Pegazovega doma zaživela tudi pomoč na domu. To, da ima Pegazov dom v bližini zdravilišče, da je le nekaj metrov oddaljen od zdravstvene postaje, speciatističnih ambulant, lekarne, da je skratka vse za zdravje oddaljeno le nekaj korakov, rti ne-zanemarljivo. Kot pravi Kampuševa, je »to gotovo prednost ne le za stanovalce, ampak tudi za svojce, V nekaterih primerih stanovalci niso upravičeni do prevozov v spe- cialistične ambulante in bi jih morati na speciatistične preglede, ki jih je kar nekaj, voziti svojci. Tu lahko gredo sami ali jih kdo na invalidskem vozičku odpelje tja. Vsi svojci namreč niso iz Rogaške Slatine.« Iz celjske regije je le polovica stanovalcev (prav iz Rogaške Slatine jih je le 14 odstotkov), več kot 30 odstotkov jih prihaja iz ljubljanske regije, nekaj tudi z Gorenjske, s Primorske, z Dolenjske in iz mariborske regije. Glede na to, da se slovensko prebivalstvo iz leta v leto bolj stara, se domovom za starejše ni treba bari, da ne bi bih zasedeni. Je pa prav zaradi tega zanimivo, da je starost še vedno tabu. Morda bi zato potrebovali še kakšen Pegazov dom. ŠPELA OSET Tetka jesen je prišla tudi v Pegazov dom. in doma iz Poljčan so i:ü Kuuu |i'jii:urili luili»-vluimijii vrvi.Razu>tatje bil neodločen. VASE SKRITE ZELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Ko vlačilec povzroči solze sreče sovoznikovega sedeža, nato lasten podvig. V naših življenjih se znajdejo ponavadi povsem nepričakovano zaradi nekih skupnih doživetij. Oceno njihove vloge poda seštevek radostnih in temačnih življenjskih izkušenj. DeUmo žalost, strahove ter osvetlimo upanja in skrite želje. Namen slednjih je zelo preprost, so zato, da jih uresničimo. S pravim prijateljem. Saša Mlinaric iz Loke pri Žu-smu se je z željo svoje prijateljice Damjane Cmok iz Pristave pri Mest inj u največkrat seznanila med skupnimi izleti z avtomobilom. Damjana je med vožnjo namreč vedno navdušeno opazovala težke. po velikosti že kar strašljive tovornjake ter se sladkala z mislimi, da bi povsem sama samcata upravljala omenjeno vozilo. Vsaj enkrat v življenju. »No, saj mogoče boš pa kmalu,« je na enem zadnjih takšnih skupnih vijuganj po cestah pridala Saša, ki je že vedela, da je želja pri Novem tedniku in Radiu Celje odobrena. Omenjeni namig je njena prijateljica kratko malo preslišala, a je zato pisno povabilo na vožnjo s tovornjakom toliko močneje potrkalo na Damjanino srce. Odpravili smo se v Trnovlje pri Celju, natančneje v Gaje, kjer na novi lokaciji deluje podjetje Ko- leno, pri katerem ravno letos praznujejo dvajset let delovanja, mednarodnih prevozov, avtoprevoz-ništva, organizacijskih in mednarodnih storitev. Med občudujočim ogledovanjem njihovih štiri metre in pol visokih dvanajstih vlačilcev, med katerimi sla dva hladilnika za bolj pokvarljivo blago, je Damjana razkrila, kaj je pravzaprav srž tolikšnega navdušenja, ki bi ga sicer prej pripisali kakšnemu predstavniku močnejšega spola. »To je nekaj velikega, to večinoma počno samo moški.« V času našega obiska smo ujeli še voznika, ki je pravkar s čiščenjem vlačilca zaokrožil svoje nekajdnevno požiranje kilometrov na tujem. Tudi on je tako kot Kolenče-vi zatrdil, da je vožnja te ogromne mase na štirih kolesih lažja in veliko udobnejša od sedenja v klasičnih avtomobilih. Zaradi posebne povezave se lahko med vožnjo vozniki tudi pogovarjajo, lahko skuhajo kavo, seveda pa notranjost vlačilca zajema tudi posteljo, za nabiranje moči pri večdnevnih potovanjih, Ostale nasvete je naši srečnici med vožnjo nato delil Simon Kolenc. Najprej se je Damjana, sicer mati 11-letne hčere in 4-letnega sina, znašla v vlogi sopotnice. Naredili smo nekaj krogov po bližnji okolici Celja, kjer ji je prijazni inštruktor pojasnil določene specifičnosti vožnje vlačilcev ter opozoril, da je še na primer posebna pozornost zaželena pri delanju zavojev, kjer je treba vzeti malo več prostora. Ves čas navdušeno spremljanje, več kot pozorno poslušanje in le nekaj vprašanj. Napetost in skorajšnje občutenje, kako je sedeti za volanom vlačilca, sta bila oddaljena le še nekaj metrov. Šest prestav, potrebno je opazovanje preostalega dela vozila in Damjana se je lahko popeljala, se razume zgolj po parkirišču podjetja Kolenc. Da ne boste mislili, da je šlo zgolj malo naprej in levo ter desno. Damjana se je lotila še vzvratne vožnje in nato vzorno parkirala enega od velikanov, ki na cestah ponavadi naletijo na zgražanja voznikov, češ zakaj neki ovirajo promet. Toda kot pravijo profesionalni vozniki vlačilcev, hitreje pač ni dovoljeno in včasih znajo tovrstna zgražanja voznike že kar užaliti. Kako močna je bila pravzaprav bralkina želja, so pokazale solze sreče in bolj malo besed. Še ena uresničena želja, pospremljena z besedami, ki tako največ pomenijo; »Nepozabno!« Je uresničitev skrite želje Dam-jano očaralo v takšni meri, da se v mislih poigrava z zamenjavo poklica? »Morda,« je odgovorila s pomenljivim nasmehom ter že hitela poslušat prigode tovrstnih potovanj Kolenčevih uslužbencev MAJA GORJUP Foto: GREGOR KATIČ Simon Kolenc je Damjana seznanil z osnovami vožnje vlačilcev. Gasilska fotografija za spomin: Alen, Simon, Fani in Branka Kolenc. Saša Mlinaric, Damjana Cmok in Maja Gorjup Št. 84-24. oktober 2006 - BoiTI, CÜO pa ileie spremljajo Einarssan, Sinnko, Kozlina, Si 4. krog skupine F lige prvakov Fram - Celje Pivovarna Laško 30:33 (12:16) REYKJAVIK - Dvorana Safamyri, gledalcev 300, sodnika Gerhard Reisinger in Christian Raschütz (Avstrija), delegat Kjell Eliasson (Švedska). FRAM: Eriendsson 1 obramba, Gustavsson 18; Bjarnarsson, Drengsson 1 (0), Stefansson, HaraldssoD 1, Serenko 3, Gunnarsson 4, Thorvardarson 5, Hrafnsson, Sigfusson 1, Gretars-son, Einarsson 14 (8), Karason 1. Trener Gudmundur Gudmundsson. CEUE; Podpečan 5 obramb. Škof 12; Sulič 3, GajiC 2, Brumen 3, Lesjak 1, Spoljarič 1, Špiler, Harbok 11 (3), Kozlina 2, Stojanovič 1, Natek 6, Gorenšek, Kokšarov 3 (1). Trener Kasim Kamenlca. Sedemmetrovke: Fram 9 (8). Celje 5 (4). Izključitve: Fram 8 , Celje 18 minut. Rdeč karton; Kokšarov (60.). Bistveni potek rezultata: 0:1, 2:1, 2:3, 4:4, 4:7. 8:9, 8:13, 10:15, 12:26; 14:19, 18:20, 18:22, 21:23, 22:24, 23:27, 24:29, 26:31, 29:31, 29:32. 30:32, 30:33. .Izidi 4. kroga LP, skupina A: Povazska Bystrica - Veszprem 30:46, Portland - Bosna 34:26: B: Szeged - Brest 28:23. Kadetten - Ciudad Real 30:37; C: Wisla - Kolding 25:31, Chambery -Crvena zvezda 34:28; D: Flensburg - Metalurg 43:24; Cehovski medvedi - Zagreb 29:24; E: Gudme - Constanta 33:17, Banik - Kiel 26:50; F: Fram - Celje 30:33, Sandefjord - Gummersbach 35:37. L Gummersbach 8 točk, 2. Celje 6, Sandefjord 2, Fram 0; G: Gold chib - Panelli-nios 32:25, Hammarby - Barcelona 31:34; H: Bregenz - Valtadolid 35:35, Portovik Južni -Montpellier 24:27. Zmaga, a zgolj zmaga Pravijo, da je bolje zmagati s slabšo igro (Reykjavik) kot izgubiü z zelo dobro (Leverkusen). Celjski rokometaši se v reykjaviški dvorani Safamyri pred le 300 gledalci niso posebej izkazali, a so precej zanesljivo zmagali in seveda zadržali možnost za osvojitev prvega mesta v predtekmo-valni skupini F lige prvakov. Domači strateg je pričako- obrambno postavitev, Tudi val celjsko obrambo 6-0. zato so varovanci Kasima Ka-menice - obrambno inačico je javnosti razkril že pred potovanjem - šele na polovici prvega dela občutneje povedli, trikrat so imeli prednost petih golov, na odmor pa odšli z naskokom štirih. Univerzalni Harbok Dotlej je bil Renato Sulič dvakrat izključen, priložnost je na mestu krožnega napadalca zato dobil Mitja Lesjak in jo skoraj v popolnosti izkoristil, kajti zadetku je dodal še tri priigrane sedemmetrovke, nekaj pridobljenih žog in izključitev nad njim: »Rezervisti moramo napeti čakati na svojo priložnost in )o karseda izkoristiti. Potrudil sem se po najboljših močeh.« Vse več napak je nizal dirigent Denis Spoljarič, njegova menjava David Špiler -ob vstopu je nemudoma priigral sedemmetrovko - je spet imel premalo časa za uveljavitev, in nezadovoljen nad srednjima napadalcema je Kamenica v obdobju, ko so se domačini približali le na dva gola, na sredino postavil Sergeja Harboka, tako da jelevo od njega Miladin Kozlina v 2. polčasu zadel dvakrat, Belorus pa skupno celo enajstkrat, ko se je na trenutke zdelo, da bo zadel, če se mu to le zahoče: »Domačini so biU razpoloženi, mi v obrambi ne, sodnika sta storila precej napak in skoraj bi bilo napeto. Težave nam je povzročal krožni napadalec, kar čudi glede na našo njihov vratar se je izkazal. Najpomembneje je, da smo se vrnih z obema točkama!« Skoraj usodno divjanje Ko je Edi Kokšarov poskrbel še za osmo vodstvo s pe- ko iztržili več. Ze z remijem bi bili presrečni, kajti na široko bi nam odstrl vrata do tretjega mesta, ki ohranja nastopanje v evropskem tekmovanju. Dobro smo igrali celotno tekmo. Ni nam lahko, igramo pred le tristo gledalci. Rokomet je sicer pri nas popularen, a smo majhna nacija. Trudimo se čim-dlje zadržati naše igralce na Islandiii, skušamo delovati organizirano, se boriti s polno močjo. Pred tekmo sem napovedal, da bo Celje igralo obrambo 6-0, kajti celjski obrambni postavitvi 5-1 smo v gosteh povzročali precej preglavic.« Mučil se je tudi Gummersbach in na gostovanju le ug-nal Sandefjord. Norvežane bodo Celjani gostih 4., Nemce pa 11. novembra. DEAN ŠUSTER zadetki ? je zdelo, d, vse odločeno. In tedaj sta Har bok in Sulič imela zreli priložnosti, a ju nista izkoristila. Borbeni in hitri Islandc^ niso popuščali in čeprav j« njihov odlični vratar Björg-vin Gustavsson moral nč klop za dve minuti (zvito ga je sprovociral Kokša " " lohan F.inar.s.son pr minuti odmor Fram na dva gol v predzadnji min pake avstrijske^ ga para niso mo prečiti celjske z trdil Drag, OKOLI... ;ki približal aostanka . Tudi na-iodniške-■ več pre-ige, ki jo Gajič, zadnjih sedmih sekundah je Harbok dobil dvominutno kazen, Kokšarov pa rdeči karton po ostrem prekršku. Morda tudi zato Rus ni bü razpoložen za izjavo. Go-razd Škof je v obeh delih zabeležil po 6 obramb: »Vtisi so slabi. Predstava je bila povprečna. Zbranosti je bilo premalo. Morda smo bili z mislimi že drugje. Nihanja je potrebno odpraviti.« Trener Frama Gudmundur Gudmundsson ni bil zadovoljen z razpletom: «Ni še vse končano za nas, za osvojitev tretjega mesta bomo doma skušali premagati Sandef-jord z desetimi goli razhke. Malce sem razočaran, izgu-bih smo sicer le za tri gole, a z malo več pameti bi lah- - čjaiisKa reprezentanta sla vratar Gustavsson in nizki organizator igre Sigfusson, Poleg njiju so še trije igralci iz Frama pred tremi leti postali evropski prvaki do 18 let na Slovaškem. Člani so bili dvakrat v boju za bronasto medaljo; izgubili so tako tekmo na 01 v Barceloni kot tudi obračun na EP na Švedskem z domačini. Lani je Ftm načrtoval 6. mesto v DP, a senzacionalno osvojil prvo. Einarsson je dosegel 172 golov. Pred tedni je Haukar dobil derbi s 30:29, - Za celjskim moštvom so po-štipe vzleti in pristanki. V Glasgowu je bilo potrebno natoCiti gorivo. Ob povratku je opravilo vzelo kar poldrugo uio časa, ko smo potniki ves čas ždeli v letalu. - V »deželi ognjenikov, ledenikov, gejzirjev in vetra« je bilo oba dneva vreme sončno in skorajda brez vetra. Domačini trdijo, da se že čutijo posledice globalnih klimatskih deviacij. Islandcev je 300.000, dve tretjini živita v glavnem mestu. Večina je protestantov, a se je SavinjCan s pomočjo Janija Žilnika, ki je tam igral, oženU v katoliški cerkvi. - Država ponuja 30,000 delovnih mest za različne profile poklicev. Imajo štiri časnike, dva zastonj. Cene so rekordno visoke, malo pivo stane v povprečju 1.500 tolarjev. - V Reykjaviku je potekal glasbeni festival Airwaves. Manj znane mlade zasedbe koncertirajo po gostinskih lokalih in trgovinah. Tako je, svojo kariero začela tudi sve- lana pevka Biörk, ■?Ču(- tovnc - »Iz Slovenije ste? Čudovito. Ljubljana, Laško pivo, Metelkova, Zlatko Zahovič,« so bili vzhičeni dva mlada novinarja in študent. »Res je, da je Islandija prva priznala Slovenijo, a kaj, ko je odkrito nudila podporo ZDA glede Iraka. In, zakaj ste tako hiteli z vstopom v EU?« - Še pred desetimi leti so bila gostišča ob petkih in sobotah odprta do 3. ure. Zdaj »potegnejo« do jutra. Mislil sem, da je tamkajšnji znanec navdušen, a je potarnal: »Ko sem bil mlad, sem moral po tretji proti domu, zdaj pa hčerko zagledam šele na zajtrku,..« Kozlina je skušal zaustavHi Johanna Einansona. Nafta s boljši Obe prvenstveni tekmi z Lendavčani so celjski nogomi Jutri pa jih bodo pričakali v Areni v četrtfinalu pokala Manjkal bo Mitja Brulc, ki je dobil rdeči karton. Na Štadior Denisa Grbiča, pri Kopru pa Oskarja Drobneta. Tudi mladin polfinalu MNZ Celje se bo mestni derbi na Olimpu med C Šampionom začel ob 15, uri. N Izidi 15. kroga 1. SNL: Nafla - CMC Pübliküm 2:1 (2:1); Eterovič (18. 40); Ibeji (42). Drava - HIT Gorica 3:1, Ko- ' per - Maribor Pivovarna Laško 2:2, [>n-morje ■ Donižale 0:2, Factor - Bela krajina 1:1, Pokal NZS, sreda: CMC Pub-' likum - Nafta. Rudar - Koper (obe 18). LESTVICA 1.SHL DOMŽALE NAFTA 1 MARIBOR 1 DRAVA 1 Hrr GORICA 1 KOPER 1 CMCPUBUKUM 1 BELAlffiAJINA 1 3 20:21 16 7 17:23 14 7 17 12 » U S3 W Izidi U. kroga 2.S; • Dravinja 2:0. Vrstr Šenčur, Triglav, Krši Rudar 12, Mura 10, izidi 11. kroga Š1 . saška 2:0, Šentilj ■ i Pesnica 2:0. Vrstni Šmartno 18, Šentilj Jurovski Doi Šoštanj 12. Oplotnica 11, Mc fzidi S. kroga 1. (0:11: Bogatin (39), (34). Vrstni red: Be Gorica, Ajdovščina 1 vec 4, Tomi 1, Maril Alpos na krilih Hunta Pričakovani zmagi Laščanov in Šentjurčanov ter morda malce nepričakovan še drugi poraz Šoštanjčanov je bera treh naših košarkarskih klubov v 2. krogu 1. državne lige. Največ je vsekakor vredna zmaga Al-posa, a tudi Laščani so pokazali zobe. Odličen napad za zmago Ves leden je trener Alposa Damjan No-vakovič glede na razpored igranja trdil, da je edina prava priložnost za zmago v gesteh v tem letu v Sežani, Njegove napovedi so se uresničile. Alpos je slavil, sicer po podaljšku,^ pomembni sta obe točki, ki zagotavljata mimo nadaljevanje odlično začete sezone. Odlično jo je začel tudi Jimmie Hunt, šentjurski Američan. Odigral je še bolje kot proti Kopru in je bil daleč prvo ime srečanja. 34 točk (64-od-stotni met}, 7 skokov, 4 asistence in 4 trojke je bera 24-letnega branilca Alposa. Ob koncu rednega dela je rešil šentjiusko barko in jo v podaljšku popeljal do druge zmage. Štiri sekunde pred koncem so namreč domači povedli s 100:98, Novakovič pa je vzel minuto odmora. Po njej je Hunt z veKke razdalje zadel, vsi so menili za tri točke, razen sodnikov, in slavje, ki ga je že začela šentjurska ekipa, je bilo prekinjeno. Sledilo je dodatnih pet minut igre. V njih so Šentjurčani zlahka dose^ 13:4 in pokazali, da so boljši od sicer zelo solidne ekipe Kraškega zidarja. Ob Huntu je blestel tudi drugi branilec Tadej Koštomaj (24, 3 trojke, 55%,), slabšo obrambo in slabši skok {46:27 za domačine) pa so Šentjurčani kompenzirali s 16 trojkami. Seveda je bil po tekmi trener Šentjurčanov zelo zadovoljen. «Gledali smo >no-r_o< srečanje, v katerem smo se izvlekli ob koncu rednega dela. Čeprav smo po mnenju večine zadeli trojko, nas drugačna odb-čitev ni iztirila, saj so fantje dodatnih pet minut odigrali zelo zrelo. Precej napak je bilo sicer v obrambi, je pa zato napad ponovno deloval odlično in uspelo rmm je.« V Šentjurji derbi s Krko, ki je tudi neporažena. Tudi odličen napad Laščani so odigrali še drugo domače srečanje zapored in krat pokazali bistveno več. Drugega gorenjskega prvoligaša Tarry' sledi namreč premagali s kar 42 točkami razlike, čeprav se je videlo, da ima moštvo Zorana Martiča še precej rezerve v igri. Rezerva je vsekakor novi branilec Terry Williams, ki je šele teden dni v Laškem, predstavil pa se je v svojih uvodnih 15 minutah v dresu Zlatoroga. Sicer pa je bila razlika v kvaliteti bistveno prevelika, saj so domačini prevladovali v vseh elementih, še posebej v metu (63%:48%). Boško Stojakovič (21, 60%), Šalih Nu-hanovič (22, 89%, 7 skokov) in Nikola Cumič (20, 89%, 8 skokov) so bih gonilna sila Zlatoroga v napadu, medtem ko je bila obramba na zadovoljivi ravni. Zoran Martič, trener Zlatoroga, je povedal: »V napadu smo biü bistveno bolj razpoloženi kot na uvodni tekmi z Loka kavo. Tbdi zato so imeli centri več prostora. Kranjčani so se zgodaj predali in nam nekoliko olajšali delo. Navzlic visoki zmagi so bile v naši igri opazne slabosti.« Laščane čaka že danes novo srečanje, gostovanje v Ljubljani pri Slovanu. V tej tekmi se bo tudi že videla objektivna vrednost nove ekipe pivovarjev. Vse odločeno že v uvodu Elektra je še drugič izgubila. Vse je bilo praktično odločeno že po prvi četrtini, ki jo je Krka dobila s kar 21:5. Po tem zaostanku je Elektra sicer igrala nekoliko bolje, a izkušena domača ekipa ji ni dovolila preobrata. V moštvu Bojana Laziča tudi ni bilo razpoloženega igralca, ki bi potegnil vlak električarjev, vlak, ki je v uvodu te sezone še v tunelu. Marjan Vidovič (15) je bil edini kohkor toliko razpoloženi igralec pri zaenkrat povsem ne-uigrani Elektri. Uvodna poraza bosta prav gotovo vplivala na samozavest igralcev, za nameček pa jih jutri čaka še domače srečanje proti močni ekipi Heliosa, ki je v zadnjih ih redno zmagovala v Šoštanju. Trener Elektre Boja] Lazič, ki je imel med t niki, je povedal: «Čes zmagali. Bili so boljši je po slabem začetku i za kaj več nam je zmč ?kmo precej pripomb v zvezi s sod-tam domačinom, saj so zasluženo obrambi, pri metu in skokih. Nam spelo priti na osem točk zaostanka, ijkaio znanja in koncentracije.« JANEZ TERBOVC I a et izgubili z 2:1. , kjer se igra le ena tekma. Ob jezeru pri Rudarju ne bo ' se bodo pomerili za pokal. V C Publikumom in Get power Zrasla je trava zelena S[L; Riiäar - Triglav 0:2, Šenčur j red; Bonifika 26, Uvar 23. 17, Zagorie 14, Dravitija, Aluminij 6, ' ajerske lige: Šampion Ro-'Oštanj 0:2. Möns Claudius -red: Rogaška 24. Zreče 22, 6, Šampion, Gerečja vas 36, 15, Peca, Bistrica 14, Ormož ns Claudius 10, Pesnica 7. SLMN; Dobovec - Živex 2:2 Stres (40}; Vojsk (8), Kolar ton 15, Litija 12, PuiUar 10, I. Kobarid 7, 2ivex 5. Dobo-■or 0. (JŽ) Sinergija MO Celje, NK CIWC Publikum in najboljšega celjskega nogometaša Simona Sešlar ja je botrovala rojstvu športno-rekrea-cijskega objekta na Skahii kleti. Pod velikim balonom se razteza 1.925 kvadratnih metrov površine, na njej pa so igrišče z umetno travo za mali nogomet in tri igrišča za badminton. Na slavnostnem odprtju so začetne udarce skupno izvedli celjski župan Bojan Šrot (na sliki levo), ki je prvi uradno zatresel mrežo, član uprave celjskega kluba Marjan Vengust (desno} in Simon Sešlar, sledila pa e ograjeno.!_ ivna, kakovostna umetn; e poškodbe, ki so značili Fot( košarka regionalna liga - žensice 4. krog: Šibenik - Merkur 68:51 (27:9, 37:25, 51:35); Po-povič Mandir 22, Dijelagič, Er-ceg 15; Erkič 18, Magajnič 15, Radulovič 7, Komplet 4, Con-kova, Ristič 3, Jereb 2, Vrstni red: Šibenik 8, Budučnost 7, Gospič, CSKA, Herceg novi, Vojvodina, Merkur G, Ragusa, Jedinstvo 5, Željezničar 4, Cr-vena zvezda 3, Jablanica 1. 1.ASL - 2. krog: ZMorog - Triglav 102:60 (32:13, 54:32, 77:51); Nuhanovič 22, Stojakovič 21, Čumič 20, Mali 12, Ingram 8, Maček, Williams 5, Smajlovič 4, Horvat 3, Vrečko 2; Hladnik 14, Julevič 11, Kraški zidar -Alpos 104:113 (26:20, 47:49, 74:78,100:100); Lazarevski 21, Atanasovski 20; Hunt 34, Koštomaj 24, KadiČ 17, Novak 14, Ribezi 7, Sebič, Krušič 6, Palč-nik 5. Krka - Elektra 84:64 (21:5, 39:27, 62:44); Soldo 19, Jokič 18; Vidovič 15, Mihalič 12, Ruč^j 9, Jeršin, Čmer 7, Nedeljkovič, Goršek 6, Pojati-na 2, Vrstni red: Helios, Zlato-rog, Alpos, Krka, Zagorje 4, Loka kava. Kraški zidar 3, Slovan, Elekba, Koper - mladi, Triglav, Postojnska jama 2. 1.BSL 2. krog: Utija - Celjski KK 66:52 (15:8, 34:25, 50:41); Bla-ževič 19, Japič 17; Sotošek 14, Petrovič 12, Ambrož 9, Šariah 6, Grilanc 4, Zdovc, Senica 3, Temnik 1, Hopsi Polzela - Kolpa 110:79 (35:12,49:34,77:62); Pungartnik 24, Jovanovič 21, Tajnik 20, Zore 12, Rizman 11, Podvršnik 9, Vodovnik 5, God-nik, Vujasinovič 3, Kobale 2; Rozman 29, Ivanuša 13, Banex - Nova Gorica 75:82 (23:20, 51:43, 69:60); Novak 18, Keb-lič 17, Ribič 14, Gačnik 13, Rav-nihar 9, Dobrin, Goleš 2; Iva-novič 23, Marcetič 22, Vrstni red: Nova Gorica, Janče, Hrast- i nik 4, Hopsi, Cerknica, Banex, , Bežigrad 3, Utija, Rogla, Ru- , dar, Grosuplje, Kolpa 2, Celjski KK, Radenska 1, 2. SL - vzhod I 2. kn^: Terme Oämia - La- , stovka 92:75, Slovan mladi - , Rogaška 87:78, Nazarje - Ruše 69:57, Pwbold - Ilirija 58:105, ' 1. SL > iensice 2. kn^: Konjice Special ■ Odeja 84:66; Klasan 23, L Klančnik 14, Meglic 9, Soderžnik 8, Ja-vornik 6, Lubej 5; Zakej 15, Oblak 10, Ilirija ■ Kozmeüka Afn> dila 81:58; Gačner 27, Vene 21; Zupane 13, PerliČ 12, Bukvič 10, Zdolšek 8, PUbei^ek 7, Grm 3, Knez, Baloh 2, Bastašič 1, Vrstni red; Domžale, Ilirija, Kranjska gora 4, AJM, Ježica, Kozmetika Afrodita, Konjice 3, Odeja, Neso, Cmomelj 2, rokomet 1. SL - tnoširi 6. krog: Gorerqe -Rudar 40:27 [17:16);Bedekovič, Sovič5,Vu-kovič, Oštir, Mlakar 4, Tamše, J, Dobelšek, L. Dobelšek, Baš-. kin 3, Kavaš, Sirk, Rezniček 2; Šmejc 6, Dobrave, Gradišek 5, Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 12, Koper 11, Gold club 10, Gorenje 9, Prevent, Ormož 6, Trimo, Velika Nedelja, Slovan 3, SVIŠ, Rudar 2. 1. SL ■ ženske 6. krog: Celeia Žalec - Kočevje 32:24 (16:10); Kobal 7, Bojo-vič 6, Koran 5, Jeriček 4, Cur-ko, Cerenjak, Toplak 3, Kadiv-nik 1; Pršič 10, Kersnič 5. Vrstni red: Krim 12, Kočevje 9, Ptuj, Celeia Žalec, Celje Celjske mesnine 8, Olimpija. Brežice 6, Škofja Loka 5, Inna Dolgim 3, Zagorje 2, Izola 1. Krka 0. PNmTMi . KOLEDAR sreda, 25. 10. ROKOMET 1. SL - ženske. 6. krog: Ptuj -Celje Celjske mesnine (18.30). Tratenšek podprvak Štirje mladi telonovalci Jadralnega druStva Wild Wind iz Šmarja pri Jeläah so se mpeäno udeležili državnega prvenstva v razredu Evropa. ^ga Tiatenšek-je cdo postal podprvak, starostna sttuktu-ra v tem razredu je bila med 15 m 20 iet. Oba dneva je .jadral odlično, nasmrhal seaiu ]e:že naslov prvaka, nato pa je stoni napako v objadralnem polju m zmago le s točko zaostanka pr^ustil Portorožanu Grahu. Maks Miiailov^Č ie bil sedmi, Tadej Strašek in.Maruša Haböt pa regate, ki jo je na razbuika-nem mot^u. pripravilo SD Rian. nista zaključila. je ekshibicijska tekma med celjskimi gospodarstveniki in športnimi novinarji. Celotna investicija je terjala 600.000 evrov, dobri dve tretjini je vložO Sešlar, ki bo organiziral ligo malega nogometa. Liga Radia Celje se bo začela 11, novembra. Potekala bo ob koncih tedna po pravilih za futsal pri NZS, le i odboj je atrak-ava pa prepreču-:a mali nogomet. DEAN ŠUSTER : ALEKS ŠTERN Prijavnina za Timsko ligo znaša 95 dsoč tolarjev, za veteranske ekipe 65. Ekipe bodo imele zagotovljenih 15 tekem, polovica najboljših pa še več v razigravanju za končna mesta. Za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje bodo ekipe prejele žoge, kasneje pa tudi komplete dresov. Nagradni sklad za najboljšo četverico znaša 150 tisočakov. Prijave sprejemajo v ŠRC Hattrick med 9. in 21. uro, pa tudi na telefonskih številkah Ü3 4901120 in 041 677330, Žiga Tratenšek Možnost okužb je dovolj, Ob igrišču in cerinri... Travnik pred bloki v Kraigherjevi ulici G. Kaj če iglo najde otrok? Vas igle in icondomi ne motijo? Uporabljene lahko najdete v parku, v okolici nekaterih srednjih in osnovnih (!) šol, na železniški postaji in celo na Starem gradu Zgoraj navedene lokacije so le nekatere, ki dišijo üstim, ki potrebujejo mir, ko vzamejo odmerek mamil ali tudi, ko iščejo mirni kotiček za tesnejše stike... Minuli teden je prekipelo stanovalcem Kraigherjeve ulice v Celju, ki so zadnje dni ob večerih ob svojih garažah opazili neznanega moškega z neregistriranim vozilom. Ta naj bi po vbrizgavanju mamil za seboj puščal uporabljene igle, se jezijo stanovalci. Eno smo opazili tudi mi, čeprav jih je le kratek čas pred našim prihodom oče enega izmed otrok, ki se vsakodnevno igrajo na travi, kjer so bile nametane igle, vžigalniki in papirji, odstranil več kot pet! Igle in ostali narkoman-ski pripomočki ter njihovi ostanki ležijo tudi v okohci šol, srednjih in osnovnih in celo v okolici vrtcev! Nikakršna skrivnost ni več niti za celjske pohciste, da je te stvari moč najti tudi v neposredni bližini celjske metadonske ambulante in celo v nekaterih prostorih v njeni okoh- Skorajda ni Celjana, ki ne bi poznal kakšne točke, kjer naj bi se zadrževale sumljive osebe. Na igrišču za cerkvijo svetega Duha se smeti kar bohotijo iz grmovja in trave, med njimi je moč najti marsikaj. Seksu se tam marsikdo ne odpove in to kljub bližini svetega hrama in kljub novemu Zakonu o javnemu redu in miru, ki seks na javnem mestu označuje kot prekršek. Božje kazni očitno ni strah niti tistih, ki se zbirajo pred cerkvijo svetega Jožefa, ki velja za eno lepših celjskih razglednih točk. Vendar se ji je marsikdo odpovedal zaradi oseb, ki se lam zbirajo in si privoščijo odmerek takšnih in drugačnih nedovoljenih substanc. Ko smo želeli preveriti, kakšne smeti te puščajo za seboj, smo se v eni uri (sredi dneva) trikrat zapeljali na omenjen hrib in v vseh treh primerih tam našli v zaprtih avtomobilih vedno druge osebe! Vendar kaj. ko zadrževanje na javnem kraju samo po sebi ni kršitev. Je pa nedovoljena posest nedovoljenih substanc! Seks turizem na gradu? Niti Stari grad ni več tisto, kar je včasih bü. »Ob večernih urah sploh ne grem več po cesti do gradu, saj je neverjetno, kolikokrat pridejo gor z avtomobili in kadijo v njih ali seksajo,« nam je po- vedal občan, ki se zdaj za večerne sprehode odloča za druge poti. Toda veliko prijetnih v bližini ne more najti. Ravno na gozdni poti denimo, ki vodi od Ceste na grad do Podgorja na Aljaževem hribu, so okoliški prebivalci velikokrat opazili sumljivo dogajanje v parkiranih avtomobilih. Smeti, ki ostanejo za skrivnostnimi vozniki, kažejo na seks in droge. Žal je ravno omenjena pot izjemno priljubljena med sprehajalci. »Kaj če se moj otrok po nesreči dotakne kakšne okužene igle? Še za psa me je strah,« nadaljuje naš sogovornik: »Če se že morajo drogirati in seksati, naj, to me ne moti, toda naj vsaj pospravijo za sabo!«In da si ne bi zatiskali oči. varno ni nit! v mestu. V Mesmem parku niso razlog za jezo le pasji kakci, temveč tudi zatiska-nje oči nekaterih pred tem, kaj se tam resnično dogaja! Železniška postaja je za nekatere odvisnike že standardna točka, da o javnih toaletah niti ne govorimo. Pri tem je predvsem nevarna možnost okužbe z različnimi boleznimi. Pokopališče na Golovcu in Kalvarija se kot priložnostni zbirališči narkomanov v policijskih zapiskih ne pojavljata več toliko kot nekoč. Gozdna pot na Aljaževem hribu. Sp ili za drogo in seks zbirališče? čeprav občani tam narkomane še vedno opazijo. Policija se problema zaveda, pa drugI? Problema se na celjski policiji dobro zavedajo. In potrjujejo naše podatke o priljubljenih »zbirališčih« ljubiteljev droge. Strah pa vzbuja podatek, da se je število prekrškov, povezanih z drogami, ki so bili storjeni v okolici srednjih in osnovnih šolah v obdobju prvih desetih mesecev letos vprimer-javi z enakim obdobjem lani, povečalo kar za 300 odstotkov! »Na terenu so naše patrulje, policisti prijave preverjajo in na takšnih točkah izvajajo obhode pogosteje,« pravi pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Aleksander Podgrajšek. ki dodaja, da je delo na področju preprečevanja drog njihova prioriteta. «Velikokrat so naši učinki odvisni od prijav občanov. ki zaznajo, da se kaj dogaja na kakšni lokaciji. To lahko kadarkoli prijavijo na anonimni številki policije 080 1200. Njihova identiteta ostane anonimna, mi pa lahko na terenu preverimo, kaj se dogaja.« razlaga Podgrajšek. Res pa je, da še zdaleč to ni problem policije, ampak tudi vseh drugih institucij. Lažje se za prijave odločijo na primer v šolah, kjer opazijo sumljivo dogajanje v svoji okolici, na policiji pa bi radi. da se občani še bolj zavedajo, da bodo s prijavami takšne stvari hitreje odpravili. »Nekateri vzamejo odmerek mamil v stanovanju, nekateri se pogostokrat skrivajo denimo pred starši v kleteh stanovanjskih blokov, v zakloniščih,« navaja Podgrajšek. To pomeni tudi, da je treba biti izjemno previden, kadar kje opazite igle ali ostanke narkomanskih pripomočkov. saj vedno obstaja nevarnost okužbe s kakšno bo-Icznlio. sš Prepoved za tovorna vozila v petek je začel veljati Pravilnik o omejitvi uporabe državnih cest za tovorna vozila. S pravilnikom je prometni minister prepovedal promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton. S tem je prepovedan težki tranzitni tovorni promet na odsekih regionalnih cest, ki potekajo vzporedno z avtocestami, še vedno pa je na teh cestah dovoljen lokalni tovorni promet. Kot poudarjajo na prometnem ministrstvu, bodo omejitve označene s prometno signalizacijo. S prepovedjo je lokalno prebivalstvo tako zaščiteno pred vplivi prekomernega hmpa in povečanih emisij izpušnih plinov, kot pojasnjuje Tomaž Vidic, generalni direktor Direktorata za ceste na ministrstvu za promet, ter zagotovljena boljša prepustnost in varnost prometa. Prepoved velja na 11 odsekih regionalnih cest. Na Celjskem velja prepoved na odseku Slovenska Bistrica-Tepanje, Slovenske Konjice-Celje in Šentrupert-Vransko. So pa pravibiik pred meseci že poslali tudi združenju av-toprevoznikov. ki so prepovedi nasprotovali, »kar je z njihovega zornega kota razumljivo,« pravi Vidic, vendar zapor ali podobnih groženj niso napovedovali. Na ministrstvu še pravij o, da kar 90 odstotkov vozil že sedaj uporablja avtocesto, stroški cestnine pa se, če omejitev velja za vsa tovorna vozila, morajo pokriri s ceno pre- MATEJA JAZBEC HALO, 113 Hude nesreče V petek, nekaj po 13. uri, je prišlo do prometne nesreče v Celju na Pucovi ulici. 40-letna voznica je z osebnim vozilom pripeljala iz smeri Ostrožnega proti Goriški ulici. Ob desnem robu cestišča je avtomobil usiavila. da je lahko iz njega izstopila njena 42-letna sopotnica, ki je želela prečkati vozišče in za vozilo stopila ravno v trenutku, ko je ta začela z obračanjem. Pri tem je najprej trčila v peško in nato s kolesom avtomobila zapeljala še čez njen gleženj. Druga nesreča se je v petek zgodila v Zrečah. 43-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po Kovaški cesti iz smeri Zreč proti Rogli. Med zavijanjem v desno k stanovanjski hiši na Kovaški cesti je zapeljal na levo smerno vozišče. Za njim je v tistem trenutku pripeljal 54-lelni voznik motornega kolesa. Motorist je želel preprečiti trčenje in je zapeljal v desno izven vozišča in nato na dovozni cesti do stanovanjske hiše silovito trčil v desni bočni del osebnega avtomobila in se pri tem hudo telesno poškodoval. Do tretje nesreče s hudimi poškodbami pa je prišlo v nedeljo, nekaj po 22. uri. izven naselja Ljubno. 28-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Planine proti centru Ljubnega. Ker ni vozil ob skrajnem desnem robu vozišča je med njim in vozüom 23-letnega domačina, ki je pripeljal iz nasprotne smeri, prišlo do čelnega trčenja. V prometni nesreči sta se huje poškodovala 28-letni voznik in 20-letna sopotnica v vozilu drugega udeleženca. Konec tedna vlomi in tatvine v petek ponoči je nekdo vlomil v skladišče na Udarniški ulici v Štorah, od koder je zmanjkalo več jeklenk vrednih okoli 400 tisoč tolarjev. V soboto zvečer je do vloma prišlo tudi v Bukovljah. kjer je neznani storilec iz stanovanjske hiše odnesel 265 tisočakov. Konec tedna ;e nekdo iz kioska na Vodnikovi ulici v Celju odnesel več cigaret, mobi kartic tn menjahiega denarja in s tem lastnika oškodoval za okoli 700 tisoč tolarjev. Že v petek popoldne pa je neznanec iz garderobne omarice v Bolnišnici Celje odtujil denarnico z denarjem in dokumenti ter mobilni telefon v vrednosti 110 tisoč tolarjev. Prijetno nedeljsko dopoldne pa je neznanec izkoristil tudi za Utvino denarnice in mobilnega telefona iz odprte stanovanjske hiše na Travniški ulici v Celju. Lastnika je oškodoval za približno 100 tisočakov. MATEJA JAZBEC m-- Umrl zaradi po§l«>dbe glave v soboto dopoldne se je v Ložnid pri Velenju zgodila huda delovna nesreča. Sl-letnik je pred svojo stanovanj-^paj s sinom in ofe^^omoči še dveh mnškib. ; električno ktö^o'^o poskušal preža-! 2trskO poleno, se >e le-to odbilo od krožnega lista in 51-letnika zadelo v glavo. Takc^ po nesreči so poškodovanem^ pom^ali s/ojci i^znanci, kljub hitremu posredovanj" reševalcev pa je mod PQtj^ v bolnišnico zaradi hudih poškodb muk lil Tiiii DRIU SKI ČASOPIS 15 Narava, praznovanje in knjige Naprej vas moramo pohvaliti. Bili ste res pridni in ste nam poslali veliko prispevkov s fotografijami. Prav vsi bodo objavljeni, čeprav ne vsi danes. Vse tiste, ki pa še spite in nam še niste poslali nobene vesti o tem, kaj se dogaja v vašem kraju, šoli, vrtcu ali pa tudi doma, pa vas še enkrat vabimo, da se oglasite tudi v Otroškem časopisu. V tokratnem časopisu boste iz Vrtca Zarja so nam poslali lahko prebrali med drugim nekaj misli ob praznovanju 45-misli nekaterih otrok. Otroci letnice vrtca, žalski učenci pa so imeli naravoslovni dan. Še vedno pa vas vabimo, da tudi berete. Knj^e so lahko prav zabavna stvar in kaj vam svetujejo knjižničarke, pa tudi vaši vrsUiiki, boste lahko prebrali že v naslednji številki Otroškega časopisa. Vsekakor pa ne pozabite na glasovanj e za mojo najljubšo knjigo. Glasovnice pošljite na naslov NT&RC. Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Otroški časopis. Tokrat smo izžrebali Zalo Oblak iz Celja. Čestitamo. Zelo lep lonček z Miškom Knjižkom lahko dobite tudi vi, samo glasovnico morate izpolniti. Pa kakšno knjigo prebrati, seveda. Vse najboljše Vrtcu Zarja! Vrtec Zarja v mesecu oktobru praznuje svoj 45. rojstni dan. V enoti Živ žav smo praznovali 11. oktobra. Družili smo se ob pesmi, plesu, igri in okušanju jesenskih dobrot. Na vprašanje, čigav je vrtec, so mi otroci odgovorili: »Moj, tvoj, naš,« in vrtcu za rojstni dan ob spremljavi kitare zapeli pesem z naslovom Moj vrtec. Ob zvoku harmonike smo se z ljudskimi plesi in prepevanjem povrnili v čas, ko se je rodil naš vrtec. Igre z otroki so starše popeljale v iskriv svet otroštva, otrokom pa omogočOe radoživo in spodbudno doživljanje v skupnem druženju. Dejavnosti so otroke in starše pripeljale vse do oku-šanja jesenskih dobrot, najbolj jim je teknil sveže pečen kostanj. Na koncu smo se zbrali okoli velikega darila, ki je ostalo vseskozi skrivnost. Otroci so radovedno ugibali, kaj se skriva pod veliko pentljo in končno je prišel trenutek napetega pričakovanja, ko smo skupaj odprli darilo našemu vrtcu. Vzhiče-ni smo zrli proti nebu, ko se je v zrak dvignilo 45 živopisa-nih balonov z našimi željami. Naslednji dan so otroci ob podoživljanju domišljijsko ustvarjali in se pogovarjali; kam so odpotovali baloni, koga so srečali, kaj so doživeli, kakšno sporočilo so ponesli: »Naši baloni so poleteli visoko pod nebo in sedaj se igrajo z luno, zvezdicami in soncem.« (Nace, 3.5 let) »Baloni so šli v zrak, V zraku so srečali mamico in so ji povedali, da sem bila pridna.« {Nikita, 3 leta) »Enega sem zvečer videl na mojem balkonu. Bil je oranžen. Prišel me je pozdravit.« (Zak, 5 let) »Mogoče so jih vrane počile in bodo iz njih letela pisma - sporočila, da nas ima Vrtec rad.« {Lea, 5 let) »Odpotovali so v vesolje in na planete. Na planetih so zvezde in luna in baloni so na njih spaU. Ko so zas-pah, so počih. Baloni so zvezdam in luni povedali, da je imel vrtec rojstni dan. Baloni so povedali zvezdam in luni, da si žeUjo, da bi bili otroci srečni in veseli.« (Robert, S let) MARUA GRAHEK, dipl. vzgojiteljica IQ narave 1.DEL Narava je izjemen raziskovalec. Z evolucijo je razvila »vrhunske izdelke« kot so človek, podgana, voluhar itd.. Izdelke je sestavila iz sorazmerno preprostih sestavin. Ključno je, kako so te sestavine razvrščene. Tako lahko npr. iz samih ogljikov dobimo poceni grafit, ki ga uporabljamo za pisala, ali pa dragocen diamant, ki odpira pot do ženskih src. Ali si predstavljate, da dobite v službi naslednjo naročilo: »Sestavi mi iz atomov Severine!« Vaš pravilen odgovor bi verjetno bil: »Nemo- goče! Ah se vam je utrgalo?« Toda narava to zna narediti. Narava je genialni raziskovalec, po katerem se velja z^edovati. Poleg tega je prepisovanje od narave dovoljeno in zaželeno. Eden najuspešnejših prepisovalcev naravnih zgledov je bil vsestranski genij Leonardo da Vinci. Po drugi strani je kopiranje od drugih ljudi v splošnem necenjeno in celo kaznivo. Kopiranje od ljudi se pogosto imenuje »kraja«, kopiranje od narave pa »genialnost«. Hardware Najprej se osredotočimo na DNK, hardware živih bi-üj. V DNK je zapisano z us- treznim zaporedjem štirih »črk« (A: adenin, C: citozin, T: timin, G: guanin), kaj bo iz nas nastalo. Ta »strojni jezik« narave je univerzalen in ga uporabljajo brez izjeme vsa živa bitja na Zemlji. Jezik DNK je tokom evolucije pregazil vse konkurenčne razhčice, o čemer lahko npr. Microsoft samo sanja. DNK so zložene v kromosomih, ki tvorijo človekov t.i. genom. Presenetljivo le majhen delež genoma igra aktivno vlogo v delovanju živih bitij. To je na prvi pogled čudno, če že trdimo, da narava izdeluje optimalne izdelke!? Razlog je v tem, da narava nima možganov politikov in mish dalje kot na dobo nekaj mandatov. Velik delež trenutno neaktivnih delov predstavlja zlato rezervo različnih poten- Učsnci so opravili tudi kemijsko anatizo vode ribnika Vitje. Naravoslovni dan_ devetošolcev I. OŠ Žalec Učenci so na naravoslovnem dnevu, 16. oktobra, spoznali delovanje čistilne naprave v Kasazah in pestrost vrst na ribniku Vrbje in ob njem. Delo je potekalo v petih skupinah. Prva skupina je raziskovala rastline na bregu ribnika, na opuščenih kmetijskih površinah ter na površinah med ribnikom in Savinjo, druga skupina je z ornitologom opazovala ptice, tretja skupina je izvedla kemijsko analizo vode ribnika, četrta gkupina je mikroskopirala vodo ribnika in peta skupina je z gozdarjem opazovala živali v vodi, na vodi in ob njej. cialnih sposobnosti, ki lahko postanejo ključne za preživetje, če se bi nenadno spremenila naša okolica. Torej kromosomi nosijo številne »rešilne čolne«, ki nas bi ohranili kot vrsto v primeru kakšne naravne katastrofe. Inovacije Naš DNK sestavlja pravilno zaporedje baz adenina, ci-tozina, guanina in timina. Narava neprestano išče nove kombinacije. Tiste kombinacije, ki nastanejo pri oploditvi, so delno pod nadzorom narave. Ob oploditvi starša prispevata po 50% genetskega materiala, ki se sestavi v novo kombinacijo. Par staršev se praviloma »najde« po podzavestnih navodilih narave na tak način, da bo nastala genetska kombinacija otroka predvsem čim bolj odporna za razUčne bolezni. Poleg vodenih sprememb narava tudi stalno naključno premetava genetski material predvsem preko različnih izvorov sevanja. Na Zemlji smo izpostavljeni ravno pravšnji dozi, ki omogoča, da se lahko živa bitja preko inovacij precej uspešno prilagajajo na spremembe v okolici. Če bi bilo sevanje šibkejše, bi bil razvoj prepočasen in živa bitja bi v stalno spreminjajočem okolju počasi izumrla. Če bi bila doza sevanja opazno večja, bi življenje zamrlo zaradi različnih rakavih obolenj. Ravno pravo dozo sevanja so nam omogočili predvsem Sonce, Luna in zemeljski »magnetni ščit«. Slednji ščit tvori zemeljsko magnetno polje, ki v svoje silnice ujame visoko energijske električno nabile t.i. kozmične žarke. Vidna posledica tega ščita je npr. po-oktober 2006 - MOJA NAJUUBŠA KNJIGA |e: trne in priimek: Naslov: Dovolm.».. do » moji p<«loA.- javno ob^nl larni sij. Mimogrede, astronavti so pri potovanju v vc soiju izpostavljeni močnemu sevanju, za kar posledično zanesljivo ne pokajo od zdravja po povratku z dolgih »vesoljskih« potovanj. V bodočih dolgoletnih izletih v vesolje predlagajo rakete, ki bi bile obdane s podobnim magnetnim ščitom kot Zemlja. Naključje in izboljšave Sevanje premetava DNK preko naključnih dogodkov Ali ni Čudno, da takšen mehanizem vodi do izboljšav? To je podobno, kot da bi dojenčku naročil, da popravi pokvarjen pralni stroj. Razlog je v močni naravni selekciji, ki zavrže neuspele poskuse in obdrži le dobre kombinacije. Število neuspelih genetskih kombinacij, ki so nesposobne življenja ali vsaj nadaljnjega razmnoževanja, daleč presega število »dobrih« variant. Toda slednje preživijo in narekujejo nadaljnji napredek vrste. kralj Samo www.novite(lnik.com www.radiocelje.com 16 NOITII^ Od Vošnjakov do Salmiča Pred tednom smo vas vprašali, po kom se imenuje Ulica bratov Vošnjakov v celjski Novi vasi. Poimenovali so jo po Josipu Vošnjaku, narodnjaku, politiku in književniku, in Mihaelu Vošnjaku, narodnjaku, zadružniku in gospodarstveniku. Brala Josip in Mihael Voš-njak, zaslužna in po delih velika štajerska Slovenca, sta se rodila v Šoštanju v družini usnjarskega mojstra Mihaela in mame Jožefe. Tradicija usnjarstva je bila pri Vošnjakih, katerih rod izhaja iz Vitanja, dolga več kot stoletje pred rojstvom obeh. Josip se je rodil 4,1.1834. Po končani osnovni šoh v Šoštanju je šolanje nadaljeval na celjski nižji gimnaziji in nato na graški in dunajski gimnaziji. Po maturi leta 1852 se je na Dunaju vpisal na medicino in šest let kasneje tudi promoviral. Nato je kot zdravnik služboval v števUnih slovenskih krajih. Sprva v domačem Šoštanju, nato v Ljubljani, Kranju. Slovenski Bistrici in Šmarju pri Jelšah. Čeprav je ves čas opravljal poklic zdravnika, se je Josip zelo zgodaj vključil v o slovensko politi-V začetku šestdese-e dopisoval v Blei-vice in celovški Slovenec, velja pa tudi za ustanovitelja Slovenske matice. V aktivno politično življenje se je vključil leta 1867, ko je bil s programom Slovenci, kaj hočemo! prvič izvoljen v štajerski deželni zbor. Poslansko mesto je nato ohranil do 1878. Največkrat je kandidiral in bil izvoljen v celjskem kmečkem okraju. Kot vnet zagovornik slovenske avtonomije je v političnem delu ves čas zagovarjal jezikovno enakopravnost slovenščine in Ze-dinjeno Slovenijo, katere program je še posebej zagovarjal na shodih taborskega gibanja. Tudi v Žalcu leta 1868. Leta 1873 je kandidiral tudi na volitvah za dunajski državni zbor in uspel, saj je v celjski kmečki kuriji s prepričljivo večino zmagal. Z več mandati je v državnem zboru ostal do leta 1885. S sloganom Vse za na- ko. Že f-tiKOfri se imenuje ... rod, svobodo in omiko, s katerim je deloval, je Josip kmalu postal najvidnejši po-htik mladoslovencev. Iz tega obdobja izhaja tudi njegova politična brošura Slovenci in državni zbor (1873), s katero si je nakopal hudo zamero staroslo-vencev in v odgovor dobil znano krilatico kamor »voš-njakovci« stopijo, tam trava ne raste. V drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja je politično vse bolj zmeren Josip stopil na pot politike sloge. To ga je pripeljalo med najmarkantnejše politične osebnosti takratnega časa, še posebej v začetku vladanja grofa Taaffeja, ko je kot močna avtoriteta gladil spore med slovenskimi liberalci, t. i. elastikarji (Šuklje) in radikali (Zarnik, Hribar, Tavčar). Ko je živel na Kranjskem, se je tudi tam vključil v aktivno politiko. V treh zaporednih mandatih so ga No-tranjci v postojnskem kmečkem okraju izvolili za svojega poslanca v kranjski deželni zbor. Skoraj ves mandat je bil tudi edini slovenski deželni odbornik. Pohtično pot je končal sredi devetdesetih let 19, stoletja, vrhunec njegovega političnega uspeha pa so sdvomno izbojevat venske vzporednice t Ziji.kii ipov: čile celo pade strijske vlade. Josip Vošnjak se je v slovensko zgodovino vpisal tudi kot književnik. Pisal je gledališke igre [Lepa Vida, 1893 in Dr. Dragan, 1894), najpomembnejše njegovo literarno delo pa jc avtobio grafski roman Pobratimi (1889). Velja tudi za prvega pomembnejšega slovenskega politika, ki je napisal spomine na svoje politično delo. Spomini, izdani v dveh zvezkih, so izšli leta 1905 in 1906. Josip Vošnjak je umrl 20. 1.1911 na svojem posestvu KUPON v_ Ime in priimek............................ Naslov.......................................... Kraj in poštna številka............ Ulica/stavba se imenuje po ki je bil.......................................... Moj predlog............................... Odgovore pošljite do ponedeljka, 6. novembra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. v Visolah pri Slovenski Bistrici, kamor se je preselil po upokojitvi leta 1895. Mlajši brat Mihael se je rodin8. 9. 1837. Po šolanju v domačem Šoštanju je obiskoval celjsko in graško realko. Nato je v štajerskem glavnem mestu nadaljeval s študijem tehnike, ki ga je končal leta 1857 na Dunaju. Postal je strokovnjak za gradnjo železnic. Službo' ' je v Rakeku kot nadzornik gradnje proge med Logatcem in Postojno, Nato je bil prometnik na železniških postajah v Wörglu na Tirolskem, Nabrežini in Zidanem Mostu, leta 1866 pa je postal postajni načelnik na Prager-skem. Po daljšem bolniškem staležu je služboval še v generalni direkciji Južnih železnic na Dunaju, leta 1868 nekaj mesecev v štajerskem Mürzzuschlagu, med leti 1868-70 pa v Zagrebu. Zadnja leta službovanja je preživel na železniškem inšpektoratu Južne železnice v Gradcu, kjer se je zaradi bolezni leta 1879 predčasno upokojil. Po upokojitvi se je naselil v Celju, kjer se je začel ukvarjati z zadružnim bančništvom in posojilništvom. S sodelavci je leta 1881 ustanovil Celjsko posojilnico, s katero je želel pomagati predvsem manj premožnim. Uspešno poslovanje Celiske posojilnice je narekovalo ustanovitvi veliko novih in podobnih posojilnic, ki so se 1883 združOe v Zvezo slovenskih posojilnic v Celju. Uspešno delo na gospodarskem področju je Mihaela pripeljalo tudi v aktivno politiko. Po zgledu brata Josipa je bil med letil884 in 1897 v celjskem kmečkem okraju izvoljen za štajerskega dežel-nozborskega poslanca, med leü 1885 in 1897 pa prav tako v celjskem okraju za dr-žavnozborskega poslanca. Po več kot tridesetih letih dela v denarništvu je Mihael, razočaran nad dogodki, ki so jih povzročili (tudi celjski) mladoradikalci z ustanovitvijo Zveze slovenskih zadrug in v katero so pritegniU več deset posojilnic celjske zveze posojilnic, predal vse dolžnosti in se preselU v Gorico, kjer si je uredil nov dom. Pred morijo prve svetovne vojne, ki je bila prav v okoUci Gorice najhujša, se je umaknil v Švico, kjer je pomagal sinu Bogomilu pri delovanju v Jugoslovanskem odboru. Mihaela je smrt doletela 2. 7. 1920 v mestu Glion ob Ženevskem jezeru, in to prav na dan, ko se je odločil vrniti v do- Ulica bratov Vošnjakov je v srcu celjske Nove vasi. Naj ob koncu na kratko omenuno še Franca Wosc-nagga, tretjega izmed bratov Vošnjak. Njegova življenjska pot je bila precej drugačna od obeh bratov. Kot sin usnjarskega mojstra je obrt preoblikoval v uspešno šoštanjsko podjetje. Živel je v povsem drugem, Slovencem neprijaznem okolju, ki ga je z leti povsem ponemčOo, Zgodba, ki jo je brat Josip opisal v avtobiografskem romanu Pobra- ümi je o tem več kot zgovorna, Zgodba o tem, da so bratje in sestre ene družine v času, ko se je oblikovala nacionalna zavest, zašli v povsem nasprotna nacionalna tabora, ni edina. Na Slovenskem je bilo takšnih primerov precej, Danes sprašujemo, po kom se imenuje Salmiče-va ulica na celjski Hudi-nji, ük ob avtocesti. Pravilnih odgovorov na zadnje vprašanje ni bilo, za- to nagrado - majico Novega tednika in Radia Celje ter ponatis enega od starih zem-Ijevidov Celja, ki jih je izdala Osrednja knjižnica Celje - prenašamo v naslednji krog igre. Kratko zgodbo o bratih Vošnjak je za objavo pripravil mag. Branko Goro-pevšek. Prenovljeni OMV bo kmalu spet vabil v svoje naročje Leta 1997 je Celje posi bencinski servis družbe OMV Slovenija na Dečkovi ulici, ki je med lastniki štiri kole sni kov kaj kmalu postal priljubljen kraj srečevanja in tudi kraj. kjer so biti obiskovalci vedno znova deležni nasmeha in pozornosti prodajalcev ter kvalitetno opravljene storitve, Z namenom, da bi razširili svojo ponudbo in tako svoje zveste obiskovalce še dodatno razvajali, sose s 1. avgustom na tei črpalki začela rekonstrukciiska dela. ki naj bi predvidoma trajala do sredine novembra. Na pragu najbolj veselega in prazničnega meseca v letu si bomo tako že lahko pasli oči na sveži podobi prenovljenega OMV-jevega bencinskega servisa na Dečkovi ulici, kjer bo mogoče dobiti praktično vse. Skrbni vozniki boste svoje jeklene konjiCke po novem lahko ivini očedili tako v avtomatski kot v ročni avtopral-ntci. V notranjosti pa bo dišalo po dnevno svežem kruhu, pecivu in gurmanskih sendvičih, kar vas prav gotovo ne bo pustilo hladne. Do dneva, ko bo obisk bencinske črpalke postal čisti užitek, pa naj vas greje novo ek-stra lahko kurilno olje OMV futurPlus. V hladnih dneh bo OMV futurPlus poskrbel, da bo življenjska doba vaše kurilne naprave daljša, stroški obratovanja in servisiranja pa nižji. Ekstra lahko kurilno olje namreč zmanjšuje korozijo v rezervoarju, ceveh in črpalki, hkrati pa se v rezervoarju in filtrih zmanjšuje količina usedlin in oblog. Vse to omogoča nov ino-vativen izdelek družbe OMV. Toplota vašega doma tako ne bo več problem, saj ga bo grel novi OMV futurPlus, Prav gotovo bo ogrel in prevzel tudi vas. PROMOCIJSKO BESEDILO Avtor projekta Stane Špegel med velenjske galerije Mileno Koren Božiček Odsevi in odmevi našega Staneta Stane Špegel, bolj znan kot House Mouse, sicer glasbeni uiednik Radia Celje, se z glasbo ukv^a že več kot 20 let, glasbene izdelke pa velikokrat podpre z vizualno predstavo. Tako je bilo nidi minuli četrtek, ko je v Galeriji Velenje predstavil novo multimedijsko razstavo Odsevi in odmevi. Gre za razstavo ^afik podprto z video in internet predstavitvijo, ob razstavi pa je izšel tudi album Odsevi in odmevi. Razstava bo na ogled tri tedne, razmišljajo pa tudi o selitvi v pobratena mesta Velenja. Foto: NATAŠA MÜLLER Alma znova v Celju Mohorski večer v atriju Celjske Mohorjeve družbe v Prešernovi 23 v Celju je minulo sredo zvečer zaživel 8 temo o znameniti Ce-Ijanki in popotnici Almi Karlin in njenih popotnih spoznanjih. Pred več kot sto obiskovalci z gosti večera, prevajalkami in pisci, se je tako Alma Maximiiiana Karlin znova vr- nila vCelje, kjer vzbuja s jimi deli z avanturističnih samotnih popotovanj, še vedno veliko zanimanje med bralci. Delo Samotno potovanje je prevedla Mateja Ajd nik Korošec, spremno besedo je napisal Marijan Puša-vec, Japonske novele Jerneja Jezemik, ki je napisala tudi spremno besedo k delu, Doživeti svet s spremno be- sedo pa Cvetka Terezija Ko-vačič. Gostje večera so na Mo-horskem večeru o svojem delu dejali, da Almo lahko prevajaš ali o njej pišeš le, če z njo zaživiš in jo čutiš. Knjige s polic knjigarne Mohorjeve družbe v Celju zdaj vabijo bralce na skrivnostne poti in spoznanja s potovanj okrog sveta. MP Svit na ogled Društvo fotografov Svit bo nocoj, v torek, ob 19. lui v galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje odprlo svojo prvo društveno razstavo. Osem članov novoustanovljenega društva (Herman Cater, Jure Kravanja, David Brus-njak, Marko Rebov, Robert L. Horvat, Andrej Voh. Žiga Gričnik in Janez Križan) se bo na razstavi predstavilo z izborom fotografij različnih tematik, ki so jih ustvarili v zadnjem letu. Člani društva fotografov Svit so letos sodelovali na razstavah v 33 državah. imeU so sprejetih več kot tisoč fotografij in prejeli 98 nagrad, s čimer so ponesli ime Celja in Slovenije v svet. Bit na GM Odru Zavod Celeia Celje v sodelovanju z Zvera Glasbene mladine Slovenije pripravlja jutri, v sredo, ob 19.30 v maU dvorani Celjskega doma prvi koncert cikla GM Oder. Predstavila se bo vokalna skupina Bit. V prvem delu bodo zapeli nekaj svetovno znanih zimzelenih džez in pop uspešnic. Izvedli bodo tudi tri skladbe, ki so nastale znotraj skupine, vnadaljevanju pa sebo-do predstavili z vročimi latino ritmi in slovenskimi popevkami. Skupino Bit iz Velenja sestavljajo sami profesionalni glasbeniki in sicer Andreja Ostruh, Sanja Mlinar, Jerneja Pačnik, Matej Jevnišek in Sašo Sonc, ki so na festivalu Sredi zvezd leta 2004 osvo-jih prvo nagrado strokovne žirije, drugo nagrado občinstva in posebno priznanje strokovne žirije za najbolj čvrst zvok. Leto kasneje so uspeh ponovili in poleg prve nagrade strokovne žirije in druge nagrade občinstva prejeli še posebno priznanje strokovne žirije za najbolje izbran tekmovalni program. Letos pa so že tretjič na tem festivalu svoje delo okronali z obema prvima nagradama in še tremi posebnimi. Skupina izvaja predvsem a capella džez in pop glasbo (brez instrumentalne spremljave), na svojih koncertih pa poslušalce popelje skozi pester in raznolik repertoar od zlatih šestdesetih let slovenske popevke in tujih pop uspešnic do najpopularnejših džezovskih standardov. Še letos naj bi izdali svojo prvo zgoščenko. BA SPAR DNEVI 18 |tBBIILCTgiaiPČEVAI.CI PahoMki na Kopitniku Kegljajo in hodijo v iiribe Društvo upokojencev Ško^a vas je bilo zadnja dva meseca zelo aktivno, saj smo avgusta organizirali srečanje starejših nad 80 let v naši dvorani in jim ga popestrili s kratkim kulturnim programom in kosilom. Ta dan pa smo tudi čestitali najstarejši občanki 96- letni Emiliji Renar, ki je celo zaplesala, in le dve leti mlajši Tereziji Jekl. Kegljači na ruskem kegljišču pod našo mogočno trepetliko smo organizirali tekmovanje za prvaka Škofje vasi. Za rezultat se je potegovalo kar 19 tekmovalcev. Lastnik prehodnega pokala za letos je Edi Beri-ša. Tekmovanja se je udeležila tudi 80-letna Nežika Verbič. Še bolj aktivni pa smo postali pohodniki, saj smo naredili kar nekaj pohodov in sicer smo bili na Klopnem vrhu, Kopitniku in na Veliki planini. Naš vodja. Hasan, nam je na kopitniku priskrbel toplo malico. Za pijačo pa so poskrbeli Lenka, Franci in Zalika in še kdo. Vreme je bilo prečudovito, saj takšno mora biti, ker ga za pohod v hribe »določi« Franci. FANI KLOKOCOVNIK _MOVITtlNIK Odgovori na vse? Z lahkoto! Včasih razmišljam, kako bi imel svoj svetovalni kotiček. Berem modre nasvete lokalnih modrijanov, ve-deževalk, hortikultumih strokovnjakov in pravzaprav vsakega, ki ima pet minut časa za stresanje življenjskih odgovorov iz rokava ... in se mi dozdeva, da bi to poslanstvo zmogel tudi sam. Pa poskusimo. Vprašanje bralke: Spoštovani g. svetovalec! Naj se predstavim. Sem dobro situi-rana lastnica nekega večjega podje^a ter, kot pravijo, kar atraktivnega videza. Težava je v tem, da se me moški ravno zaradi moje uspešnosti in videza kar boje. Mogoče še je nekaj poguma na začetku, po nekaj zmenkih pa gre samozavest samo še navzdol. Mar ne vidijo, da sem samo človek, kot so oni? Mar bom ostala samska? Odgovor: Ne boste. Oglasite se pri meni, tam po uradnih urah. V krajšem krilu. Vprašanje bralca: Delam v vojski in iiham veliko željo, da bi prišel vse do gene-ralštaba. Menite, da je možno? Odgovor: Je. Najprej pojdite po Topniški ulici, potem pa zavijte desno. Vprašanje bralca: Lep pozdrav. Zadnje čase opa- :: GREGOR JAZBEC žam, da mi postajajo všeč moški, predvsem temnolasi dolgolasci latino videza. Doma pa imam ženo, hčeri in strah me je povedati. Kaj naj storim? Obupani. Odgovor: Skupaj z družino pojdite na koncert Pleste-njaka. In vsi boste srečni. Vprašanje bralca: Na vas se obračam s težavo, ki jo imam že vrsto let. Zelo se namreč bojim svojega šefa. Nič mu ne upam povedati. Kaj naj naredim? Odgovor: Pojdite k njemu in mu to povejte. Vprašanje bralke: Pozdravljeni. Sem mlajša učiteljica razrednega pouka in občutek imam, da me otroci na jemljejo pretirano resno, Premlada sem še, nimam avtoritete. Saj vem, da jo bo prinesel čas, pa vendar... Odgovor: In kaj zaboga je vaše vprašanje? (se nadaljuje) Planinski vodniki v Podčetrtku v soboto, 14. oktobra, s latra nju zbrali planinski vodniki Savinjskega meddruštve-nega odbora planinskih društev. Ibkrat je planinske vodnike od Solčave do Sot-le gostilo planinsko društvo AT Podčetrtek. Njihovi člani in predsednik Ivan Šalamon so udeležence sprejeti na domačiji Mraz, kjer so si ogledali živalski vrt, v nadaljevanju pa so jih popeljali po zanimivih poteh od Olimja preko Rudnice na Jelenov greben. Po planinskem kosilu v idi- tičnem okolju med vinogradi in jeleni je sledil uradni del in volitve čianov v Odbor vodniških odsekov. Za naslednje štiriletno obdobje so bili izvoljeni: Mateja Grat, Natalija Maiovt, Albin Apotekar, Jure Drev, Val-ter Jelen in Jože Kamenšek. Sledila je razprava o programu dela in izobraževanjih za prihodnje obdobje. Prisotni podpirajo prizadevanje odbora, da se izpopolnjevanja in tečaji organizirajo tudi na območju Savinjskega MDO-ja, ker bi udeleženci prihranili na času in potnih stroških. V razpravo sta se vključila in prisotne pozdravila tudi Jože Kodre, predsednik Savinj- skega MDO, in Stane Gašpa- čanje in prisotni planinski novno srečajo v naslednjem rič, podpredsednik PZS. Sle- vodniki 22 planinskih dm- letu nekje v Savinjski doli-dilo je veselo družabno sre- štev so si obljubtii, da se po- ni. JK Zaključek uspešne sezone Kolesarska sekcija Športnega društva Mestinje je pripravila zaključek letošnje nadvse uspešne sezone. Na piknik pri Vonarskem jezeru smo povabili vse, ki so pričakali četverico kolesarjev na cilju ultramara-tona Prijateljstvo 2006 junija letos v Beogradu. Z njuni so se poveselili tudi nekateri sponzorji, predsednik KS Mestinje Tomi Rumpf, predsednik Kultume-ga društva Mestinje Erih Stra-šek in predsedrtik Športnega društva Mestinje Damjan Boštjančič. Tako kot na Startu ultramaratoha smo bili tudi na pikniku deležni tradicionalnih dobrot mestinjskih gospodinj. Ob ogledu posnetega filma z letošnjega maratona smo na pikniku snovali tudi plan za prihodnje leto, Vsi smo zadovoljni, da smo kolesarski projekt izpeljali tako dobro. Takšnih projektov in podobnih srečanj si želuno tudi v prihodnje. To pa je možno le z močno voljo in dobro telesno pripravljenostjo kolesarjev ter seveda s pomočjo sponzorjev, Vsem najlepša hvala in upam na sodelovanje tudi v bodoče. JANEZ COLNERIC mi 19 Ali poznamo polževke in tratnice? Leto se je prevesilo že krepko v drugo polovico, postaja precej hladno in proti jutru nastaja po nižinah megla. Ker ni prav veliko padavin, je ta kar dobrodošla, da malo navlaži zemljo in travo. V gozdu ni prav veliko gob, najdejo pa se kakšne manjše kolonije polževk, po travnikih pa tratnice in vlažnice. Tratnice (Cuphophyllus) 50 zelo podobne polževkain (Hygrophorusl in po novejši literaturi tudi spadajo mednje. Pri nas sta rodova še vedno ločena, vendar se že kmalu pričakujejo spremembe. Tako med polževkami kot trat-nicami ni strupenih vrst, zato se "nam ni potrebno bati, tudi če jih med seboj zamenjamo. Razlika je v tem, da polževke rastejo v gozdu, tratnice pa, kot že beseda sa- Bralci sprašujejo, mi odgovariamo Pted dvema tnesecenra sera doziveia pro met to nssfečo, k) se (6 zeiodifa talso: do . je v - zadi^i del moteqo-Dvtomobdo .ttifie'druga .osebno .vozito- f-fi tem serfi-ut/pefa poškodbo Vro". fne hrbtenice dobio po em Jodf udtjfec tf.gfavQ. V bolnl-■skem skxf&zu serfi'bila dva me-seGa,-vtgm£asupa secnopro-vljqks tudi ftziolerapu©. Ali sem upravičena do-odškodnine sn. Gtede na zgoraj navedeno sfe vsekakor upravičeni do odškodnine iz na I vaaslom lit ske'odgovornoodškodnino po- boste dobili izplačano iz reivzrniiiiCMKivo /iiviirovuiiic potice. Višina odškodnine za tovrstne' polkodbe se giblfe od 500.000 do roo.cxx} to- briev. odvisno pa fe predvsem od števita opravtjenif) -fiztoie-rapii, pasfavl|enih dbgnoz. t(a|on|a zdravi|en|a m števib obiskov pn zdravniku. Vprosonio v zvezi s svojim p rj metom positife no naslov INFO@PORAVNAVA.SI aß PO POSTf no nosfov: Porov-novo d.o.o., Ijublianska cesta 20. 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor provni-. kov pod|et|a Poravnova d.o.o oil po nas pokličite no brezplačno tel. šl.: , 080 13 14 ma pove, po travnikih. Najraje imajo negnojene travnike (tudi vlažnicel, Veliko teh lepih in zanimivih gobjih vrst smo uničili prav z gnojenjem travnih površin, na katerih so rasle. Gnoj jih uniči, kar niti ni čudno, če pomislimo, kako agresivne kemikalije vsebuje. Najhuje je, da kmetje radi travnike polivajo s človeško gnojnico, ki je še veliko bolj agresivna. Pa poglejmo dve vrsti gob, ki sta si zelo podobni, čeprav rasteta na zelo različnih življenjskih prostorih [habita-tih): Gozdna (Hygrophorus nemoreus) Je precej velika in zelo lepa predstavnica svoje vrste. Ima klobuk premera od 4 do 10 cm. Mlad je polkroglaste oblike, kmalu postane spioš-čen z mesnato grbico na temenu, v starosti pa se sredina uleže in nastane jamica, Kožica klobuka je suha, mat, radialno vlaknata, včasih tudi mrežasta, mesno rožnate do oranžno rjavkaste barve. Proti robu barva bledi in je včasih skoraj bela. Rob klobuka je dolgo spodvihan, v starosti se rad zaviha navzgor m natrga. Lističi so široki. mladi krem barve, odrasli pa pogosto lososove barve. Kot pri vseh polževkah se spuscaio po betu navzdol. Bet je visok do 9 cm, precej debel. valjaste oblike in z zaši-Ijerum dniščem, mnogokrat tudi zakrivljen. Je rumenkaste do krem barve, v sredini poln m po vsej dolžini prekrit s finimi belkastimi kosmiči, Meso je belo, pod kožico klobuka rahlo oranžno m zelo debelo. Goba ima prileten vonj in okus (po moki). Rastejo skupinsko od avgusta do novembra v listnatih m mešanih gozdovih, naj-raje pod hrasti. Goba je užitna. dobra in vsestransko uporabna. Travniška tratnica (Cuphophyllus pratensis) Po obliki in barvi je precej podobna gozdni polžev-ki. le da je manjša in raste na travniku. Klobuk ima premer od 2 do 4 (tudi 6) cm. mlad je polkroglaste oblike, nato se odpre in zaviha navzgor, v sredini pa rahlo vzboči. Kožica le gladka, mat in suha, oranžne do lososove barve, pogosto razbarvana do skoraj bele. Rob je oster in zavihan. Lističi so široki, oranžne do krem barve in se spuščajo po betu navzdol (kot pri polževkah). Bet je visok do 5 cm. valjast in proti dnišču zašiljen. Mlad je belkaste do krem barve, kasneje dobi oranžne tone, je poln. gladek in precej krhek, po vsej dol-zmi prekrit z belkastimi kosmiči. Me§o je krem oranž- Gozdna polžavka ne barve, v sredini klobuka mesnato, proti robu tanko. Goba je prijetnega vonja in okusa. Raste skupinsko od septembra do novembra (tudi decembra) po mahovitih in negnojenih travnikih. Je zelo pogosta, dobra in vsestransko uporabna. Obe vrsti sta si zelo podobni, vendar med polževkami in tratnicami ni strupenih vrst, zato ni možna kakršnakoh usodna zamenjava. Oba roda imata precej široke in po betu navzdol rastoče hstiče, kar je tudi najpomembnejša značilnost, po kateri jih zanesljivo spoznamo. Vendar pa, če bomo naše travnike še naprej in še močneje gnojili. bodo gobe iz rodu tratnic kmalu izumrle. Na takšnih travnikih namreč mah ne raste več, tratnice pa ljubijo prav mahovnate travnike. Veliko podobnih travnikov so tudi ogradili in vanje spustili drobnico, predvsem ovce, ki pa pojedo tudi gobe, ne samo travo. Na teh mestih potem kar nekaj let ne raste nič, dokler si trava in v zemlji rastoči micelij spet ne opomoreta. Vendar, potrebno je napasti tudi živali, čeprav pri tem nastane tudi kakšna gobja škoda, ampak po živalih bodo gobe še vedno rasle, po gnojenju pa zelo težko ali pa sploh nikoU več. ANA IVANOVlC Zdrav ko dren če bomo jedli dmulje, škrlatno rdeče plodove rumenega drena (Comus mas L), bomo zdravi kot dren, kot pravi naš stari rek. Dren je prijazen grm, ki nas razveseljuje že pomladi, ko lepo rumeno cveti. Takrat je dobrodošla sestavina cvet-nonedeljske butare, jeseni pa dozorijo njegovi plodovi, ki jih lahko uporabimo za sok, marmelado, kompot, juho, čaj, nekateri pa jih namakajo tudi v sadjevec. Pa lepo po vrsti, Comus, kot je njegovo latinsko ime, pomeni rog. Ime je dobil po lesu, ki naj bi bil trd kot rog. Rimljani so iz njega izdelovali puščice, kopja in razna orodja, kasneje sprehajahie palice, kline, lestve, stole in glasbila, KoŠčice so prišle prav za izdelovanje rožnih vencev, iz njihovih jedrc pa so sttskalijedüno olje. Če slučajno ne veste, kakšen je plod drena, povejmo, da je rdeč koščičast sadež, elipsaste oblike in prijetnega, rahlo kiselkastega okusa. V plodu je seme s trdo lupino. Drnulje so sprva kisle in trpke, užitne pa so takrat, ko postanejo temno rdeče in začno odpadati. Rimljani so sicer uživali tudi nedozorele dmulje, vložene kot olive. Zdravilne učinke drena je začela čislati šele sv Hildegaida iz Bing-na, ki je vsa navdušena zapisala: »Dren človeku daje moč, saj čisti in krepi šibek in tudi zdrav želodec in koristi zdravju.« Dren oziroma drnulje pomirjajo želodec in črevesje, za kar gredo zasluge čreslo-vini, ki je v velikih količinah prisotna v drenu. V silnih kohčinah pa v drenu do-muj e tudi vitamin C. V nj em ga je celo več kot v limonah. Drnulje je moč uživati sveže, a so za večino prekisle. 0802266 Piše: PAVLA KLINER Lahko jih posušimo v peči- Za odpravljanj e težav z drisko in s prebavo ter za osvežitev bolnikov z vročino, lahko skuhamo tudi čaj iz dr-nulj v obliki prevretka. Sila okusen in osvežilen je tudi drnuljevec, sok iz drnulj. Ne vem sicer natančno, kako ga preizkušene gospodinje pripravljajo, novejši recept pa pravi, da drnulje zdrobimo s paličnim mešalnikom in zalijemo z vodo po okusu in izgledu. Lahko ga osladimo z medom. Eden od bolj sodobnih receptov svetuje, da lahko dmuljin sok uporabimo za pripravo punča. Potrebujemo: 1/2 1 djnuljine-ga soka, 1/2 I čaja, 1/2 I pomarančnega soka, par žlic medu in malo zmletih klinč-kov Sok segrejemo, zmešamo z vročim čajem, nato pri-lijemo pomarančni sok ter dodamo med in klinčke. Punč je pripravljen. Seveda je treba iz drnulj odstraniti košči- Za konec pa še ideja za sadno juho: drnulje zmečkamo, dodamo enako količino vode ali jabolčnega soka, lahko tudi nekaj medu in zmešamo s pahčnim mešalnikom. V to lahko zmešamo na koščke narezano različno sadje, na koncu pa lahko dodamo tudi malo rozin in kakšen listič mete. -12kgn Dr. PIRNAT 01/519-35 - ■ BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE 20 lOVI flDMil IŠČEMO TOPEL DOM Ne poslušajte laikov! Velikokrat moja razmišljanja spodbudijo stranke s svojimi vprašanji o recimo prehrani, zdravstveni negi živali ipd. Prav never-jemo je, kolikokrat so ljudje zavedeni, saj dobijo iz različnih virov napačne informacije. Na primer domačega kunca hranijo s komercialno hrano za kunce, ki pa je popolnoma napačne sestave, saj vsebuje (veliko pre)velik del semen in ostalih močnih krmil, ki niso normalna prehrana za kunce. Le-ti namreč v naravi jedo večinoma trave, zeli, lubja ipd., torej tako imenovano volimiinozno krmo. Torej so kunci po prehranjevalnih navadah holj podobni kravam in ostalim prež- vekovalcem kot pa mišim, ki jedo semena. ■Ridi iz tega razloga da splača priti po kakšno žival v zavetišče, saj boste tu dobih osnovne injformacije o skrbi zanjo. Vendar pa to ne pomeni, da ima taka žival nekakšno garancijo, saj je prav tako živo bitje kot mi in lahko zboli v kateremkoli trenutku. Informacije pa iščite na primernih mestih, o zdravstvenem varstvu pri veterinarjih, ki se pretežno ukvarjajo s to vrsto in ne pri laikih, o vzgoji psov pri (priznanih) kinologili itd. Pokličite in rezervirajte katero od živali v zavetišču Zon-zani na številki 03/749-06- STAJERSKI VAL Mal. 1 (hih>»»čn. razl»in.k. PnJ.tB s. ga ogledat m vas bo sam prepnčal. - Št 84-24. oktober 2006 - OBELEZITEV DNEVA MRTVIH KOMEMORACIJE POČASTITEV SPOMINA ČASTNIM MEŠČANOM Mestna občina Celje se vsako leto pred 1. novembrom -dnevom mrtvih, poleg spominskih komemoracij spomni tudi umtiih častnih meščanov. Ti meščani so: Albert Sirk, dr. Josip Tominšek, Stane Kokalj, FedorGradišnik, Blaž Pristovšek, Fran Roš, Janko Orožen in Franc Kač. Ob tej priložnosti bodo predstavniki MOC v sredo, 25. oktobra 2006, ob 12.00 url obiskali vse grobove na Mestnem pokopališču in prižgali sveče. Ob dnevu mrtvih bodo delegacije Mestne občine Celje polagale vence na naslednjih gröbiscih in spominskih obeležjih: 1. STARI PISKER, petek, 27. oktober 2006, ob 11.00 uri - polaganje venca s krajšim programom 2. SPOMENIK VOJNA IN MIR (Gledališki trg), petek, 27. oktober 2006, ob 12.00 uri - polaganje venca 3. TEHARJE, petek, 27. oktober 2006, ob 12.00 uri - polaganje venca 4. GROBNICA GOLOVEC, petek, 27. oktober 2006, ob 16.00 uri slovesnost in polaganje venca KOMEMORACIJE, KI JIH PRIREJAJO KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZB NOV CeUe: 27. 10. ob 11. uri pri spominskem obeležju Stegu, organizator KO ZB Tone Grčar Pod gradom, v sodelovanju z OŠ Frana Kranjca Polule. 27. 10. ob 11. uri pri spominskem obeležju v Škofji vasi -organizator KO ZB Škofia vas, v sodelovanju v KS in OŠ Vojnik. 27.10. ob 11. uri pri spomeniku Ivana Kovačiča Efenke v parku IV. OŠ na Dečkovi cesti, organizator KO ZB Dečkovo naselje v sodelovanju z OŠ. 27.10. ob 11. uri pri spomeniku v Šmartnem v Rož. dolini - organizator KO ZB Šmartno v sodelovanju z OŠ in KS. 27. 10. ob 16. uri pri spominskem obeležju Babno - gasilski dom, organizator KO ZB Medlog v sodelovanju z OŠ Uva. 27. 10. ob 16. uri pri spominski plošči - gasilski dom Trnovlje, organizator KO ZB Trnovlje v sodelovanju z OŠ Ljubečna. 27. 10. ob 16,30 uri pri spominskem obeležju - plošči V. prekomorske brigade, organizator KO ZB S. Šlander v sodelovanju z II. OŠ. 27. 10. ob 17. uri pri spominsio plošči Ljubečna - pri Domu krajanov, organizator KO ZB Škofja vas - Ljubečna v sodelovanju z OŠ Ljubečna. Vojnik: 27. 10. ob 9.30 uri pri spomeniku v Novi Cerkvi in ob 10.30 uri pri spomeniku Velike Ravni, organizator KO ZB Nova Cerkev v sodelovanju z OŠ. 27. 10. ob 10. uri na Dobrotinu pri spominski plošči družine Dobrotinšek. Organizator KO ZB Vojnik v sodelovanju z OŠ Vojnik. 27. 10. ob 11. uri na Frankolovem pri grobišču na pokopališču - organizator KO ZB Frankoiovo v sodelovanju z Oš Frankoiovo. 27. 10. ob 11.30 uri pri spomeniku v Vojniku - organizator KO ZB Vojnik v sodelovanju z učenci OŠ Vojnik. Dobrna: 26. 10. ob 11.30 uri pri spomeniku v Dobrni - organizator KO ZB Dobma v sodelovanju z OŠ Dobrna. 27. 10. ob 12. uri na Paškem Kozjaku pri spomeniku -organizator KO ZB Dobma. Štore: 27. 10. ob 12. uri pri spomeniku na Upi - OŠ, organizator KO ZB Štore v sodelovanju z OŠ Štore. 27. 10. ob 16. uri pri spomeniku na Svetini - organizator KO ZB Štore. 28. 10. ob 14. uri Šentrupert - Velikovec (avstrijska Koroška). Slovenske Konjice: 31. 10. ob 11. uri na Stranicah pri spomeniku Sto franko-lovskih žrtev. HOVI TiDNII pWÄÜÖGLASi - INFORMACIJE 21 ■mowotednik- Obvestilo bralcem Zaradi praznikov Novi tednik vtoreli, 31. oktobra ne bo izšei, bo pa zato že ta petek časopis spet nekoliko debelejši, da boste imeii dovoij branja za praznične dni. Uredništvo PRODAM Wpis»l1,9ldl,l>1iill< ms,vitlu dnlif. ne opreme, prodam. Telefon D31872. 4)5. L11B8 PRODAM UllONlKUI»II(OSip,!Oni',poli(«ilnlt>B(sl27,i Kideiem, prodom. Telefon 041 76|. 676. CM42 VtUAR lomnli tO prodom. Telilon 041 ES evCeljobp PRODAM HA eminenim iokoriji«Šentjorjo prodom zoridliivD porcelo 4700 m'. V toion Wörnern slonovonje nil ovio. Telefon 04156M61. «411 lil zemlje. sstorozidDnito,obasfoltnit(»li Šentjur prodom.Telefon 031 710.190. S1234 VIKEND v tostniru (ohSno Podietiteli), vr kend le potrebno obnoviti, prodam. Te-lefon0316SS427. äi252 PiiniVARjE, Dtomije, ptcHjomo vikend nn lepi leii.Telefon 7412.150,po II. uri. PARCELO :n lUnniio nn sontni legi in Telefon 031149.750. ' 6620 KUPIM Hišo nil pnml^Cilju lil bližnji oiroliti kupim 10 gotovino. Telefon 041 352. 267. 6261 STAJIEJŠObiiovokoliiiCeljokupim.Sim resen kupec in nudim pošteno ploiilo. Telefon 041J01-SS5. 8470 ODDAM SUiŠČE v Petroviob |70 m<) oddom. Ielefon040 290.511. aioa STANOVANJE KUPIM DV0S08N0 ali trisobno stanovanje kupim. Resen kupec, Plačilo tobj v gotovini. Telefon031 321-946. 6261 GARSONJERO sli enosobno stonovanje nuh fl« kupim za gotovino. TeleFon 041 672-374. 6261 Ski b Sm. d.o.o,. Mariborslca 200/a. Iščemo delavca iz Celja. Žalca sli Šempetra 11 okolic« omenjenih krajev) za tehni m eng. je Prav tako je zaželeno znanje s področja upravljanja spletne strani zaradi vnašanja podatkov v lastoo spletno stran. Prijave pošljite na naslov: Skl fr Sea, d.0.0.. Mariborska 200/a. 3000 C£ÜE. Podrobnejšeinfomtacije ne teleton: 031/612-222. tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. (03)S805-I45. AKUSTIKA PRODAM NUDIMO POSOJILA na osnovi OD ali pokojnine 03M259 56, 03IU2IMI Sem resen kopec in nodim pošteno plo. alo.felefon041 601 555. 6470 ODDAM SIA«0»A«IE,piiblüno65m'..!lnnovoni. sl(iliiännilodin|i,nddnmpo5tMiidmii. ni oli dvemo deklelomo. felelon 041 »793. 6482 NAJAMEM 50BO s sooporoba kuhin|e in kopolnite v (elio noiomem - noino. felelon 051 18IH142. 650« iM-ljiHi-iftl PRODAM ve, ugodno prodom, feiefon 031 288- JEDILNI kot, Milno klopi 2,30 n>,dnl|ši, kroiiil,f0m,mliodnlonl,90m,ärinn 75tm, PRODAM SUHA bukovo drvo prodom. Telefon 040 36m6. L1193 mm ZAPOSLITEV io,2'300W, prodam. Cena po dogovotuJelafon 04) 879-988. 6380 BOBNE ugodno prodam. Telefon 040 290- 116. 6S10 lovce lüfinalna gradbena delo. Informacije: rt Gradnie>n64, d. o. o., Ipav-Čeva22,Celje,telefon051363-98fi. r er,d.o.o.,Pn«enßb14, mo osebno na setfežu podje^o od 16. tlo 17. «re. n Hič»mo ambiciozne, delovne sode- PRODAM KOBILO hoflinger,rjave barve,stflro10let, »pripufčeno< 5 mesecev, ujohnno, «godna prodam.Telelan 041 555-930. 6445 TOJCO, staro 1 fetoin lelico, staro i mesecev, pfodam.Teleron (0315738-140. SAMCA - kozla soanska pasma, starega 3 leto, prodom. Telefon (03) S7}{140. eüsimenlalki,leikiod300dQ400kg, ebloška reja, certiRkol, prodam. Wnter, Fronkolovo, telefon 5774^39, zvečer. S4ai TiUČKO simentallco, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 687466. Ši249 KRAVO limuzin, mlado, bi^jo 5 mesecev, prodam. Telefon 031 857-486. lii92 ŠPORTNE konje in telice simentalb prodam. Telefon041 794-301. ssos TRiCO simentulko, brejo 7 mesecevin žrefai-{ohaflinger,storo2leti,prodom.Telefon 04174^37,041258-731. 6495 !0 potrebne. Ijsten pii nja. Začetek takoj. Ijit. ed pon. de petka od 8. ito 15. ure. Tel. 03/425 61 50. Jakoma. d.D.o, Mariiwslia c. U. Celj». NUDIMO pošleno delo za pc^no plačilo. Demon, s, p., Pariäje 145 o, Bra^ovče, telefon (03) 705IM0fl. p GOSTIŠČE v Šentjurju, MotlanBohorč, s. p., Dušanu Kvedro 44, zaposli v redno delovno razmerje prijazno natakarico z izkvšnjomi. Telefon 041 666-726. IŠŠMO dekle ali fanta za ftonoratno delo v klubu Ex. Telefon 04143S433. Batbara Ralej,s.p.,RdB90val3,(elje. 6462 ZAHVALA Ob boleči izgubi diagega moža, očeta, tasta in dedija JOŽETA BEVCA z Dobme 62 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu, z dobro mislijo pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izraze sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala govornikoma Občine Dobrna in Izletnika Celje, hvala pevcem KUD Kajuh Dobrna za lepo odpete pesmi v slovo. Posebna zahvala požrtvovalnim zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje - kardiološkemu in nefrološkemu oddelku celjske bolnišnice in CIT Kliničnega centra Ljubljana. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Dobrna, 1. oktobra 2006 prodajo zeliščnih izdellmv. Za več informacij pokličite go. (Vtajdo nate!. OSI/330-103. IŠČEMO prijazno dekle ali študentko za streik v lokalu ob vikendih ali med tednom. Ploälo zelo dobro. Informacije na telefon 041602-434. Roman Berlož-nik. BarASCaffe, C. na Ostrožno 82, 3000 Celje. ZAPOSLIMO voznika B-kotegorije za roz-voz blogo s kombijem. informacije po telefonu 5414-586, po 18. uri. MEP d.o.o,Bernekerjeva6,Celie. PRODAM NEŠMtOPUENA jobolka za ozimnico, stare sorte, prodam. Hnler, Fronkolovo, telefon 5774439,zve(er. 6481 JABOLČNI in vinski kis, žgonje, domačo -neškroplienojabolka,korenjeiniabolč-nik, prodom.Telefon 041866^11. Slovens dru kih mali šhrali od petica, 27. do nedelje, 29. oktobra v halo C celjskega sejma na Veliko mednarodno razstavo pasemskih mali živali ALPE-ADRIA 2006. Poleg slovensicih društev bodo prisotna še društva in klubi iz Avstrije. Italije ir» Hrvaške. Vabljeni! Medijski pokrovitelj NT&RC, d.o.o., Celje FASADE demit.fi ostala dela po skih cenah. Informacije: PE Gradnje, Sun64 d.0.0., Ipovčeva 22, Celje, telefon 051363-986. STAREJŠI osebi nudimo stanovonje. Kasneje možno celotna oskrba. Telefon 031 662-484. 6523 IKOVIC Franc s.p. Ljubljanska cesta 44, Celje, raz|Hsuje štipendijo zo šolsko leto 2006-2007-smer Ekonomska gimno-zqa. Vloge pošljite na gornji naslov. H!TRONAROC!TE PRODAM CIWOII kurilno Olii,mili nliliini In spnlnlio.Gliig,4kDie, 165/70« 13, 10 iorJ lioslo, piodom. T.l.lo. 5772,354. e4«B ZIMSKE gumo za mercedK hs 65, velikost ll5,l5d,proYožonlh!.niol500km, komplet II 50,000 SII,stiskolni>ozo sro!die,BOI,ob.oJieno,zr««i,«ietol-ni podstivek,zo 55,000 SIT in rozii Sterine pradom, Anton GobK,Pri|oteije-VI7, Novo vos, Šentler, telelon 031 753-300, 6490 BRIINAIICO 6,10-3,10 m I bivilno sobo 4-3 m in veliko verando, prodom. Želei-00 konstrukcilo omogofo prevoi brez demont.p., DBR ključavničarstvo in trgovina. Dobrava 50. 3214 Zreče. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) voznik viličarja, nakladanje tovornih avtomobilov, odvoz strojev; do 27. 10. 2006; Cugmajster Alojz s.p.. Razrez hlodovine, Cesta v Železnik 7, 3215 Loče. Oblikovalec kovin reskalec CNC operater; do 25. 10. 2006; Kostro] - strojegradnja d.o.o. Slovenske Konjice, Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Ko- itrugar i C oper -; do 2 ližka ci njice; oblikovalaec kovin in proizvodov, varjenje; do 27.10. 2006; Kovač Borut s.p., DBR ključavničarstvo In trgovina. Dobrava 50, 3214 Zreče. Brusiiec brusilec okroglo brušenje ob-delovancev, ploščato brušenje, ostrenje; do 11. 11. 2006; Kostroj -strojegradnja d.o.o. Slovenske Konjice, Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. Elekaikar energetik elek e elek- elektrolnštalaterska dela; do 3. 11. 2006; EMT Btečko d.o.o. Loče pri Poljčanah. Draža vas 47a, 3215 Loče. Voznik voznik prodajalec; do 27. 10. 2006; Hlebček d.o.o, Ptujska ee-■...... ersko. Voznik aiftobusa Ekonomski tehnik finančno računovodska dela ' okviru Občine Zreče; do 27. 10 2006; Občina Zreče, Cesta na Ro glo 13. 3214 Zreče. 7-obotehnik zobotehnlk. pripravnik: do 28 .......... I. Zreče cesta Zreče. Univ. dipl. pravni tajniška, pravniška dela, salda-konti. pripravnik; do 27.10.2006; Cugmas Velimir odvetnik, Liptov-ska ulica 6, 3210 Slovenske Ko- UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU Pomožni delavec fizična dela pri manipulaciji žaganju in obdelavi - moški; do 31. 10. 2006; Bračko Jožef s.p.. Žaga-ije in prevozi, Primož pri Sent-urju 21, 3230 Šentjur. Varilec v serijski proizvodnji varilec 11, varjenje elementov v serijski p ritve d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2. 3230 Šentjur. Mizar sestavljanje furnirja-moški; do 22. 11. 2006; Dema d.o.o. Šentjur, Cesta Kozjanskega odreda 10, 3230 Šentjur. Lesar tapetnih opravljanje vseh tapetniških in šlvllskih del; do 31. 10. 2006; Al-pos posebne storitve d.O.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. terstvo, splošno kleparstvo in krovstvo, Podgaj 6, 3232 Ponlk- Dipl. inž. stmjniicva Cvs) tehnični vodja, tehnolog, obra-tovodja; do 27. 10. 2006; Koval d.o.o.. Proizvodnja In ti^vina. Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žu- tehnolog v kovinski proizvodnji, lakirnici; do 27. 10. 2006; Koval d.o.o.. Proizvodnja in trgovina, Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu. Dipl. ekonomist (vsj samostojni komercialist; do 27. 10. 2006; Koval d.o.o.. Proizvodnja In trgovina. Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žusmu. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Osnovnošolska izobrazba pomoč pri vzdrževanju pnevmatik In vulkanizer; do 2. II. 2006; Drača Dušan s.p., Vulko, Levstikova ulica 3, 3250 Rogaška Slati- pomoC v avtomehanični delav- • niči; do 30. 10. 2006; Žajner - ŽIS d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Ne-gonje 36. 3250 Rogaška Slatina. troinštalacij; do 25. 10. 2006; krač Peter s.p.. Električne instalacije, Kamna Gora 14, 3213 Fran-kolovo; tekoče vzdrževanje, manjša popravila elektro naprav, strojen opreme. zidarska dela; do 31.10.2006; Pekarna Težak d.o.o.. Cesta na Roglo 4, 3214 Zreče. gaškad.0.0.. ZdravlUški trg 6,3250 Rogaška Slatina. Gradbeni delovodja gradbeni delovodja: do . 2006; Ipi d.o.o. izvajalski in pro- tesar opravi jeNe- gonje 35. 3250 P Gradbeni tehnuc zagotavljanje tehnične pomoči in skladnosti del z načrti, nadomeščanje inženirja na gradbiščih; do 2. 11. 2006; Ipi d.o.o. izvajalski in projektantski inženiring. Zgornje Negonje 35, 3250 Rogaška Slatina. 'I\uistični tehnik receptor 11; do 24. 10. 2006; Terme Spa Rogaška d.d., Stritarjeva uHca 1, 3250 Rogaška Slati- Inženir gl vodenje gradbišč, načrtovanje In planiranje de!, izdelava analiz opravljenih del; do 2. 11. 2006; Ipi d.o.o. izvajalski in projektantski inženiring. Zgornje Negonje 35, 3250 Rogaška Slatina. Komercialist (vsš) produktnl vodja prodaj nega programa; do 4. 11. 2006; Aco gradbeni elementi, zastopanje, d.o.o.. Obrtniška ulica 9, 3240 Šmarje pri Jelšah. Magister farmacije razvoj kozmetičnih izdelkov, delo vrazvojnem laboratoriju; do 16. 11.2006; Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 54, 3250 Rogaška Slatina. UPRAVNA ENOTA VELENJE šolska izobrazba rojnlk lahke gradbene mehanizacije; do 2. 11. 2006; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. Flo-rijan 58, 3250 Rogaška Slatina. Krovec krovec - pomožni delavec; do }. 11. 2006; Rakuša Roman s.p. v ostreši parska dela. Kovača vas 111. 2310 Slovenska Bistrica. Kuharski pomočnik kuharski pomočnik II. čiščenje in priprava zelenjave, čiščenje strojev in naprav; do 27. 10. 2006; Tferme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24. 3254 Podčitrtek. ObUkovalec kovin pomožna dela v kovinarski delavnici, razrez in obdelava nerjav-ne kovine; do 1. 11. 2006: Lorger Vinko s.p. kovinska oprema inox. Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah. Avtoklepar delo v avtomehanični delavnici; do 11. 11. 2006; Žgajner servis d.0.0.. Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Avtomehanik delo v avtomehanični delavnici; do 11. 11. 2006; Žgajner servis d.o.o.. Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Voznik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 27. 10. 2006; Novak Mihael s.p., Avtoprevozniš-tvo, Poklek pri Podsredi 3, 3257 Podsreda. Prodtyalec prodaja vozil; do 18. 11. 2006; Žgajner - ŽIS d.o.o. Rogaška Slatina. Zgornje Negonje 36, 32.'i0 Rogaška Slatina. Knhar kuhar II.samostojna priprava Jedi, urejanje bifejske mize. skladiščenje živil; do 27. 10. 2006; Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24. 3254 Podčetrtek. Kozmetični tdinik kozmetična nega in Učenje, izvajanje masaže obraza in telesa; do 27. 10. 2006; Hotel Sava Ro- 2006; I ; izpit ,a viliči ulica do 29. Trgotur tesarskih del na gradbišču, pomoč pri zidarskih in gradbenih delih po potrebi, tesarjenje opažev, jaškov, parapetnih sten, vsa ostala dela po potrebi; do 24. 10. 2006; Vis-grad d.o.o.. Trg mladosti 6, 3320 Velenje. Vozjiifc voznik tovornega vozila; do 24, 10. 2005; Zadražnik Robert s.p. Avtoprevozništvo Zadražnik, Pun-grt 1, 1275 Šmartno pri Litiji. Kuhar kuhar; do 27. 10. 2006; Gost d.o.o., Kersnikova cesta 11, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila; do 4. 11. 2006; Skaza Peter - avtopre-a. Ga- PiODNIK Blatnika 5. 3320 Velenje Strojni tehnik posluževa obd. f - kovinarst' Iter 3-4d, zije 6, 3000 Celje: strežba hladnih in toplih napitkov, Izdajanje računov, prevzem: do 27. 10. 2006; Krušič Simona s.p. Kava bar. Trg bratov Mravlja-kov 7, 3325 Šoštanj. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) skladiščnik • vlličarist: razlaganje. nakladanje, sortiranje in raz-1 po skladišču, ob- 5. Man- . pe Cel. . 1000 Celje; monter suhomontažnih elemen-v; do 31. 10. 2006; Slter Simon ?.. zaključna gradbena dela Ta-iss, Dramlje 13. 3222 Dramlje. Elektrikar energetik elektrikar energetik - monter elek-čnih instalacij in naprav: do 27. vodja rciale-i i.,Efenkc 61, 3320 Velenje; elektroenergetik - elektroinšti laterska dela in ostala dela na grai bišču; do 27. 10. 2006; Vis-gra d.0.0.. Trg mladosti 6, 3320 Veli Konfekdonar tekstüij samostojno šivanje galanterijskih izdelkov, pripravljalna dela, razrez, montaža izdelkov, zaključna in dodatna dela v galanteriji: do 6. 11. 2006; Erhart marketing d.o.o.. Koroška cesta 29, 3320 Velenje. I. 2006; vloge na naslov: ....... 13/b, posredo' preko koncesionariafrgottu-d.o.o.; Damir Patm s.p.. Šaleška cesta 20 a, 3320 Velenje. AvtolUar plastilec in obdelovalec poUme-rov; do 24. 10. 2006; Veplas d.d.. Cesta Simona Blatnika 11, 3320 Velenje. Tfesar tesarska dela; do 27. 10. 2006; Ismet Kuduzovlč s.p., Jeiicova cesta 1, 3320 Velenje; 0.00 MNZC - OtroSki muzej Hennanovbrk^ Pikapolonica varčuje Hermanova ustvarjalnica .9,00 Knjigama Kultumica Vdeigg_ Večer EfobaPylana .9.30 Narodni dom Cdje Koncert mladih diplomantov pe^ na ljubljanski akademiji za glasbo 16.30 SLG Celje (obde- NC); do 11. 11. 2006; Ramšak larjan s.p. konstrukcija in izd. roj. opreme in delov. Koroška cesta 44. 3325 Šoštanj; nastavljalec strojev - delo v Velenju; do 31. 10. 2006; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o., Le-skoškova 9e, 1000 Ljubljana ali prijava@trenkwalder.com.; Ttenk-walder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana. Inženir strojništva konstruktor surojne opreme; do 27. 10. 2006; Ideal Velenje, Cesta Simona Blatnika 20, 3320 Velenje; vodja projektov za načrtovanje dela na področju prezračevanja, klimatizacij e in proizvodnje toplotnih črpalk; planiranje, organiziranje. koordmiranje ter vodenje projektov; do 28. 10. 2006; Termo shop d.(i.o.. Cesta talcev 5, 3320 Velenje; priprava dela za izvedbo strojnih instalacij, pripravnik: do 28. 10. 2006: Termo shop d.o.o.. Cesta talcev 5. 3320 Velenje. Ekonomist za komercialno de- komercialne (prodajne) In promocijske aktivnosti v pisarni in na terenu pisarniško delo; do 7. 11. 2006; Erhart marketing d.o.o.. Koroška cesta 29, 3320 Velenje. Univerzitetni diplomirani ekonomist r.KosKTotijeiajf izven abonmaja 17.00 Knjižnica pri Mišku Ki^iam._ Mojca Pokrajculja pravnim itm-17,00 Kulturni center I^Sko 9.30 Celjsld d Vokalna skupina Bit koncert 20.00 Kulturni center L^ko Spasteato: Smoškfli.co komedij abonma Ervin s. s, Savinj . . trženje in prodajne dejavnosti, vodi in razporeja delo in osebje v komerciali, organizira in vodi delo in aktivnosti pri prodaji, nabavi, transportu in skladiščenju: do2.11.2006; Skaza Igor s.p.. Selo 17, 3320 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Keramijski delavec premikač I (nakladanje in raz-kladnje vozov pri peči} - moški; do 24. 10. 2006; Kili d.o.o. I.ihn-je. Kasaze 34. 3301 Petrovče. Gradbeni delavec zaključna gradbena dela, polaganje tiakov, stroj ni ometi, izdelava fasad; do 24. 10. 2006; Amd gradnje, d.o.o., Bevkova ulica 9, 3310 Žalec. Delavec brez poklica upravljalec, posluževalec stiskal- Ložnica pri Žalcu 53. 3310 Zaročna in strojna dela na oddelku barvanja, lakiranja; do 31. 10.2006; Noveril car Interior design d.o.o., Ložnica pri Žalcu 53, 3310 Žalec; Hermanom ustvaijalnica .8.00 Mladinska knjiga Celje Zmeneks knjigo predstavitev slovenskega dništoaH^ptc____ 18.00 Muzej novejše zgodovine _ Celje _ ■ LadoAmb"rožlČmJ.:Nov-Ijanovo stoletje predstavitev knjige 18.00 SLG Celje R. Cooney, J.Chapman: Spustite me pod kovter, gospa Markham Izven abonmaja 19,00 pp'mjv._Jgžgfa,_^^ mag. Drago Tacol: Psihološki večer 19.00 Knjižnica Laško___ Ta^ana Šenkhi Scnqa An-žin: Anton Aškerc kot ai^ 9.00 Savinov lifamu salon Žalec Razstava fotografij Jože- ta Suhadelnika_ 10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov _ I^polonica varčuje dr. Matjaž Kmecl: Lovro Tbman v izvedbi Anato-laStema manodmma 19.00 iOijižnica Rogaška Slatina Znanec iz mojega mesU gost Jbnči Kamenšek 19,00 Knjigama Kultumica Velenje •__ \lGdeUBnk::Rit!nipi^-ne evolucije predstavitevki^e Ložnica pri Žalcu S3. 3310 Žalec. Mesar 10. 2006: Cas ska cesta 77, 3310 Žalec. Frezalec operater CNC stroja, rezkanje, sti-uženje; do 28. 10. 2006; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2. 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Strojni mehanik upravljalec brizgalnih avtomatov; do 27. 10. 2006; KiU d.o.o. Liboje. Kasaze 34. 3301 Peti-ov-če. Optik optik - izdelava očal; do 7. II. 2006; Kodrin Simona, s.p.- Optika in trgovina. Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Keramik oblikovalec 1 (oblikovanje težkih keraiTiičnih izdelkov na avtomatu); do 27.10. 2006; KIU d.o.o. Liboje. Kasaze 34. 3301 Petrovče. Voznik voznik-prodajalec: do 27. 10. 2006; Hlebček d.o.o. Ptujska cesta 74, 2331 Pragersko. Prodajalec prodajalec - delo v Žalcu; do 31. 10. 2006; Sam d.o.o., Preser-ska cesta 1, 1235 Radomlje. Srednja poklicna izobrazba skladiščnik v poslovalnici -dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice; do 31. 10. 2006; En-grotuš d.o.o. Celje Pe supermarket Tuš Žalec, UUca Ivanke Ura-njek 1, 3310 Žalec; monter ogrevalnih naprav in vodovoda; do 27. 10. 2006; Šariah Sašo s.p., strojne instalacije. Kve-drova ulica 6, 3310 Žalec. Strojni tehnik posluževalec CNC strojev; do 11. 12. 2006: Basti - reduktor. d.o.o.. Polzela, Ločica ob Savinji 36. 3313 Polzela: CNC operater in programer; do 7. II. 2006; Kovinopasarstvo Re-liar d.o.o.. Zaloška gorica 12,3301 Petrovče: vodja izmene - delo v Žalcu: do 31. 10. 2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana; planer proizvodnje - delo v Žalcu; do 7. n. 2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljub- Elektroiehnik oskrbnik avtomatov • serviser, oskrba in vzdrževanje; do 3. 11. 2006; Automatic servis d.o.o., Van-ganelska cesta 5, 6000 Koper -Capodistria. Ekonomski tehnik referent v logistiki - delo v Žalcu; do 7. 11. 2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e. 1000 Ljub- Inženir strojništva tehnolog izdelka in procesa; do 24. 10. 2006; Saps d.o.o., Mestni trg 5. 3210 Slovenske Konjice; planer proizvodnih procesov -delo v Žalcu; do 31. 10. 2006; Trenkwalder d.o.o.. Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana; tehnolog kakovosti - delo v Žalcu; do 7. 11. 2006: Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljub- tehnolog • delo v Žalcu: do 7. 11. 2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana. Diplomiram inženir strojništva (vs) direktor - vodenje in organizacija podjetja; do 26. 10. 2006; Sig-manova d.o.o.. Cesta Žalskep ta- PodjetjeNT&RC, d.0.0. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško. radijsko in agencij sko-tržno dejavnost Naskiv: Prešernova 19.3000 Celje, telefon [03) 42 25190, fax: (03) 5441 032.Novi tednik izhaja vsak totek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0.63). petkovega pa 300 tolarjev (€1.26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolaq'ev (€170.26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in čamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, D , direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. Urednica informativnega programa: Janja Intil Telefon smdia (za oddaje v živo): (03) 49 00 8 (03) 49 00 881. E-mail: radio®nt-rc.si. UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič Rozmari Petek, Uršk« Simona Šolinič, Deai Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propagiida: Vojko Grabar. Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Täefon: (03)42 25 190 fäx (03)54 41 032. (03)54 43 Sil Sprejem t^lasov po elekl. pošti: agendjaOnt-rc.si še 90 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročnilii Novega tednilta Tomažev rod se je postoteril o družini Zupane bi lal i. pri če- mer brez dvoma vodruška dolina blizu Sv. Jakoba pri Šentjurju brez njih ne bi bila ista. Tomazli, fcot jim pravijo domači, so znani po ubranem petju in tem, da jim ni vseeno niti za sovaščane niti za domači kraj. Kako velika in raznolika je njihova rodbina, pa se do začetka letošnja septembra niso zavedali niti sami. Na srečanju 88 jih Je zbralo kar okrog dvesto. V manjšem obsegu so se tako potomci istega gnezda srečali že pred dvajsetimi leti in takrat je vzklila misel, da bi morali pripraviti pravo, res veliko srečanje. Zlatko Zupane seje odločil, da idejo izpelje. A kot pravi danes, brez obilne pomoči mnogih sorodnikov in prijateljev ne bi šlo. »Tako se je včasih zdelo, da mi kar misli berejo in zna vsak poprijeti tam, kjer je treba,« pravi zadovoljen organizator, ki mu v tednih po srečanju prinašajo veselje tudi zahvalna pisma z vseh koncev in krajev. Bo že držalo; kri ni voda in ni slabo, če je človek nad svojo »žlahto« navdušen. Tisto o raztrgani plahti je bilo tokrat resnično postavljeno na laž. Zlatko Zupane je ob srečanju pripravil tudi družinsko drevo. Predvidevajo, da je leta 1828 v Vodruž prišel Tomaž Zupane (po njem tudi domače ime Tomazli) in ustanovil gnezdo, iz katerega tako ali drugače vsi izhajajo. Od takrat so našteli kar osem rodov. Ob velikem panoju in oljni sliki stare hiše - Zupančevega gnezda - se je obudilo vehko spominov na stare čase. In kar je še bolj pomembno - spletlo se je veliko novih prijateljstev, saj so se med dvesto udeleženci srečanja mnogi med seboj sploh prvič srečali. Dobili so se pri farni cerkvi na Kalobju, kjer je župnik Peter Grešnik v besede prelil tisto, kar so čutili vsak po svoje. Korenine so pomembne. ObUkujejo in vodijo nas skozi življenje. So kot varen pristan, na katerem lahko gradimo svojo prihodnost. Zabava se je tistega dne nadaljevala pod šotorom v Vodru-žu. Poskrbeli so za vse. Pelo, plesalo in smejalo se je na veliko. Vsem pa bo za spomin ostala skodelica z družinskim emblemom. Bo srečanje postalo tradicionalno? Pravzaprav niti ni nujno. Tako popoldne napolni družinske vezi z novo energijo. Krepili jo bodo ob vsakem sre^ju, ob vsakem stisku rok in vsakem pomenku. Vsaj za naslednjih dvajset let je spet živa zavest, da iz nekih davnih Tomaževih časov spadajo skupaj in da so trden rod, ki bo tudi prihodnosti pustil svoj družuiski pečat. STO »Le kaj bo, ko bom star?f€ Ivan Kopušar je eden tistih, ki jih označujemo kot mestne legende. Je legenda mladega mesta Žalec, ki je od njega dosti mlajše, saj se je ro^ že daljnega leta 1909, ko je bil Žalec še ti^ Najstar^ä meščan se je rodil 11. septembra in je pred dnevi praznoval 97. rojstni dan. Ob rojstnem dnevu sta ga obiskala žalski župan Lojze Po-sedel in podpredsednik mestnega sveta Janez Meglič, da bi mu v imenu vseh Žalčanov in občanov izročila darilo in izrekla kar najlepše čestitke in želje. Ob tem se je izkazalo, da je Ivan Kopušar še vedno čil in živahen možakar, ki bi rad še marsikaj postoril. Seveda mu vsega ne dovolijo njegovi trije sinovi. Dani, Rihard in Ivan, ki skrbijo zanj po nedavni smrti žene Zinke. Ivan j e po poklicu mizar in je to delo opravljal kot samostojni obrtnik celih štirideset let. Seveda je tudi potem še mizaril, sicer bolj za svojo dušo, kot je zdaj moderno reči, kot za zaslužek, njegova dni-^ ljubezen pa je kolo. Zanj je bilo kolo najpomembnejše prevozno sredstvo, ki je zdaj prepovedano, saj se sinovom zdi, da je v današnjem prometu zanj prenevarno. Še vedno pa se rad udeležuje številnih in raznovrstnih srečanj, ki jih pripravljajo obrtniki, upokojenci in drugi, še vedno je rad z vsem na tekočem. zato prebira časopise in gleda informativne in razvedrilne oddaje, rad se tudi pohvali. da je kljub temu, da je bil vedno v Žalcu, živel v štirih državah. Ibdi sicer mu smisla za humor ne manjka. Pogosto reče, da je še vedno na čakanju, pošali pa se tudi, da ga skrbi, kako bo z njim, ko bo enkrat star. Župan Marko Balant z najmlajšimi Zupan z najmlajšimi tvan Kopušar z gostoma Braslovški župan Marko Balant je pripravil tradicionalni sprejem za najmlajše občane. V sejno sobo so starši prinesli 16 otrok, ki so bili rojeni od 1. decembra lani do 30. aprila letos. V nagovoru je župan Balam vsem izrekel prisrčno dobrodošlico in v nekaj besedah poudaril namen in pomen tovrstnih srečanj. »Otroci so naše veliko bogastvo, zato je skrb zanje v prvi vrsti naloga staršev in družbe kot celote,« je dejal. Otrokom je zaželel ljubeč, varen in topel dom, predvsem pa veliko dobrega ter veselo in brezskrbno otroštvo. Ob tej priložnosti so prejeli bon za 30 tisoč tolarjev in knjigo Otroci, otroci. TT PRED ZAČETKOM AKCIJE hujSajmo z NT&RC Preverite, kako so stopijeni kilogrami spremenili življenje naših hujšarjev. V petek, 3. novembra, ob 17. uri v Citycentru Cejje. Kalorije bomo kurili skupaj z Werneijem in Brigito Šuler! OB ZAKUUCKU AKCIJE HUJŠAJMO Z MTtRC