OBISK PREDSTAVNIKOV VRHNIŠKE OBČINE Stiki, ki lahko obrodijo sadove Dober sosedskj.odnos je največ vreden. Tako nekako pravi star ljudski rek; čas pa je tak, da smo se v zadnjih letih odtujenosti spet začeli bolj zavedati. Združeni, ob dobrem prijatelju marsikaj lahko zmoremo. Takšnemu razmišljanju so dali svoj pečat ludi predstavniki viške in vrhniške občine na nedav-nem srečanju. Prostorski razvoj, komunalna in-frastmktura, ceste, železnica, sodelovanje med organizacijami združenega dela, skupni razvojni programi, razvoj obrti in turizma, še posebej pa razvoj kmetijstva in živinoreje ob skupnih spoz-nanjih o težavah obdelave barjanskih tal so bila osrednja vprašanja, ki naj bi jUi začeli reševati s skupnimi močmi. Ne moremo pričakovati, da bomo vse te načrte uresničili že kar jutri. Potem so lu še druga mejna področja sodelovanja, ki se tičejo obeh občin, predvsem mejnih krajevnih skupnosti. To so: sodelovanje med šolami, kul-turnimi organizacijami in nenazadnje, morda še najpomembnejše, vprašanja dnevne migracije prebivalstva obeh občin v industrijsko razvi-tejše. To je »glavobol«, ki se ga ne da kar na hitro pozdraviti. Za iskanje skupnega zdravila so se dogovorili. Ne bo tako enostavno, vendar bo skupno nastopanje in enotno opredeljevanje do teh vprašanj moralo roditi sadove. V pogovoru je bilo resda slišati, da živimo v času, ki nam ne dopušča uresničevanja preveli-kih načrtov in želja, vendar pa ravno to nareku-je, da iz njih izluščimo tiste, ki jih lahko realno uresniamo, predvsem tiste, s katerimi bi dopri-nesli k racionalnejši, bolj ekonomični in renta-bilnejši porabi družbenih sredstev. Na barju pa bomo morali pridelati več hrane. Delovna skupina, ki je pripravila teze, kako naj bi zdniženo razvijali kmetijstvo, je jasno navr-gla nekaj rešitev: skupno bi lahko izdelali pro-gram komasacij zemljišč in tako povečali mož-nosti strojne obdelave, kar pomeni pocenitev proizvodnje. Barje je problem obeh, zato bo treba napraviti dolgoročni program hidromelio-racij. Takoj pa bi lahko začeli uporabljati kopal-ce jarkov, tako da bi jih v sezoni ves čas rabili. Za enotnejše kriterije kmetijske proizvodnje Povsem jasno je, da bi se morali dogovoriti za čim bolj podobne, če ne že za povsem enake kriterije, ki zadevajo regresiranje in premijo proizvodnje, oziroma, ko gre za koriščenje sred-stev iz sklada za intervencije. Često so ravno različni kriteriji v »obmejnih« področjih vzrok, da po nepotrebnem prihaja do negodovanja pri kmetih ali celo do premostitve organizirane pro-izvodnje. Ko so si predstavniki obeh občin ogledali posestvo Gmajnice, kjer imajo čez 3(X) glav govejc živine, ki jo rede do določene teže, nato pa jo prepeljejo na posestvo na Verd, so ugoto-vili, da bi veljalo proučiti možnosti sodelovanja obch občin pri rcji plemenskih telic za farmi Gmajnice in Brest. Vzrejo bi lahko organizirali na skupnih pašnikih na Pokojišču in v Zaplani. Stične točke nakazuje tudi prostorska problematika Gospodarstvo in družbeno planiranje imata tudi precej stičnih točk. Prcdvsem velja to za prostorski razvoj. Z »Ljubljano 2(HK)« je treba uskladiti prostorski razvoj vrhniškc občine. In-tcrcs Ljubljane je širitcv prt>ti Vrhniki, zato jc trcba usklajevati vprašanja komunalc, preskrbe, šolstva, varstva itd. Pomembna stična točka jc dncvna migracija delavcev iz vrhniške občine v Ijuhljanske. Sko-raj polovica vseh zaposlcnih iz vrhniške občinc se vsak dan vozi na dclo v Ljubljano. Točnih podatkov koliko Vrhničanov je zaposlcnih v viški občini ni. Na obisku v Iliriji-Vedrogu so sc scznanili s poslovanjcm te dclovnc organizacijc in z rnož-nostmi tcsnejšcga poslovnega sodelovanja, ki v encm primcru žc dobiva jasnc obrise - gre za poslovno sodelovanje llirijc z vrhniskim obrtni-kom. Odpirajo sc možnosti tudi pri gojcnju zdravilnih zelišč, ki bi jih ob uvajanju morebit-nih novih proizvodov potrcbovali v tcj dclovni organizaciji. Nadaljnji razvoj teh odnosov in konkretizaci-ja posameznih opredeljcnih nalog bo scdaj možna. Prcdscdnika izvršnih svctov Hcrman Bolc in Joško Vučemilo sta žc dogovorjena, da se b-trcb in žclja pri katcrih nc smejo in občinskc mcje nc morejo biti razlog, da jih nc bi pritcli urcsničcvati.