Jaauš Golec: Topolnikov Matevž v Bistrem grabnu si je pomogei šam do lepega imetja. LJudje 80 pravili, da je bll v mladih letih hlapec. Mlin na BisMci ter pravo kmeCko ožtarijo je kupil slučajno na dražbi. Plačal je pozneje vse poštenc in ie precej gotovine je knel razposojene po okolici. Užival je sloves mlinarja, ker ni jemal krivične merice. Odvažali so izpod njegovih kamnov natlačene brente tcr vreče. Ker je posedal dva para konj, je zbirji' sam po hišah ob cesti žito ter pripelisJ moko na dorn. Losni voznikl so se radi ogl* Sall v u)egovi krčnii, ker je točil prist no vino in je postregel za rrMile krajca^ ja z domačo svinjtno. 2e v moSkib. hž ttb. se je dobro oženll, ker j« pledal nl Micft tor deiavne roke. Pri vsaki še tako obilno zalo#eni ht ši vedno nekaj manjka. Prl Topolnlk<j vlh iz srečnega zakona nl bllo otrok' Da bi Matevž ne zfcključil žlvljcnjj brsz dednega cilja, je pohčoril sirott Pepco, ki je prišla iz Nen-ičije po umjT iih rudarskih starših na občino. Na ž^ nino željo je bila rejenka v dekliškil letih vzgojena v mestnem zavodit. Pr1, obširnejšcm gospodinjstvu je potrebnii vešča ter snažna roka in to še pe&eim«! v srostilni in v kuhinjL Topolnikova Pepca ni bila ravno krasotica, pač pa krščansko strogo vzgojena ter ublažena z neprisiljeno mestno oliko. Stari se je rad pobahal med prijaUiji, ako so ponujali ženin« njego*1 edinki: »Ha, moja Pepca bo lahko t»birala. Jax je ne bom silll, a pošten ba naš fant i dežele jo mora dobiti.« Z materjo je bilo lažje govoriti © ž*pitovanjskem poglavju. Cill se Je popebno pVfeupilT ako je kateri naglasil, fla spada na. Topolnikovo posest kak fcoljSi, vsaj iz trga, 5e že ne iz m«sta. Na popolno nredajo posesti Matevž tikdar nl mislll, ker se je čutil pr»jkrepkega, da bi dremal v zapečku iii bi lnu nagajala deca. Bi že bll pustil z»*ta k biSi, gospodaril bi on, dokler ga He bo poklical Bog na veftni užitek. Dalec naokrog je bilo vse uverjeno, Sa se bo prej ali slej že nekdo vsedel ipri Topolnikovib. prav na gorko, sicer >mu bodo pa skrbi mladega gospodarja >— tujke, če ne bo špekulant ter z»pravljivec na debelcK Kdo in kedaj bo lahko rekal, da je pravi mladi Topolnik, to ja bilo v božjib. rokah. Starega Matevža je mučil prehlad. kjub hudemu kašlju je prevažal sam namleto moko in pobiral zrnj«. Uprav Slabega in izmučenega se je čutiiL ko jbo bili pred leti pred pragom božičnf prazniki. C«li dan pred nveto nočjo J« le bil na vožnji, da je postregel odj«malcem ter izpolnll obljube. Kako m «Je za&udil, ko je stopil na večer božlčne noči v sobo in 8e ni bilo običajnego ^etlehema v kotu. Ženka ga ja skušsla potolažiti, češ, da ga č&ka letos pr«senečenje. Kaj bi strašil leto za letom oni staro zaprašenl Betlehem, ki je na 'dilah ž« bogzna od kedaj. Za hišo, ka kor je Topolnikova, je »kristba.um« '(božično drevo), katerega že pripravlja v kamrici Pepca. Lučke bodo brleie na hojevih vejicah, zlato in srebro se bosta svetlikala in pod drevesom bodo razna darila za najbližje domače. Cila Je žela takoj ravno nasprotno kar sta posejali 8 hčerko pred tedni. Štaremu se je zresnil obraz, zakašljai |Je ter udaril po mizi: »Betlehem je btl :,v tem kotu in bo, dokler bo božja io moja volja. Kaj kristbaum, ali je to za ¦kmečko hišo! Te mestne novotarije ni Zanesla k nam Pepca, ampak onl — nebodigatreba Pustekov Karlič. Ze dolgo opazujem, da je ta fante tebi in hčeri pri srcu. Povem ti, Cila, danes: na .pol gospod ni za kmeta! Ča je študiral. haj bl bll končal, sedaj se pa potepa okrog s svojo naprednostjo ter mefia glave poštenim kmečkim dekletom. — ^Kar mu j« uspelo po drugod, mu ne bo :pii nas, dokler sem jaz gospodarl N« našo posest spada kmečkl fant, v kot iiiSe za Božič Botlehem in nad mlso 'troštar sveti Duh!« Tajio je rohnel upravičeno starl Topclnik in zaukazal na glas: »Jera. prtnesl Betlehem z dil, letos bova postavljala midva jaslice!« Mati Cila si je utrnila solzo in Izglnila y Pepcino kamrico brez besede oporckanja. Znala je. da se stari ne bo dal omehCati, Cetudi bi obe potoftili pred njim kleče potoke 3olz. Dekla Jera je priropotala v izbo z Betlehenaom. Na trioglati deski je stal hlevček s sveto Družino, na vsako stran J# bilo vs* polno leaenth pastirJev % ovčkami. Hazne praznine so polnili gradovi ln hi5e iz trdcga papirja. Jasllce co bile nekdaj lep« in res Imenitne za bogato kmečko hlšo. Leta so Jlh zaprašila In treba Je bilo marsikaj uiavnati ter na novo pritrditi. OSe so je lotll anaženja, hlapec jo mopal v kr1b po smrečje ter hojevino. Čez dobri dve uri je bil stari, osnaženl ter urejeni Betlehern v kotu. Strop In etene je obila Jera s smrekovim zelenjem, Matevž je pritrjeval pod jaslica bofato okrašeno papiraato pečo ter napeljal velikega goloba — troštarja sv«tega Duha na motvozu od vrat nad 8redmo mize. Odpiranje vrat je spuščalo ptico z vejico v kljunčku ravno nad mizo. Na zelenje nad jaslicami in po stenah je navesiia Jcra vence, jabolka in v zlat papir zavite orehe. Gotovo je bil Matevžev Betlehem za kot nje jjjove res krščanske hiše prikladnejSi in veliko bolj pomenljiv, nego božično drevo, ki ne vzbuja nikakih blaženib. spominov na bajno betlehemsko noč, ki Je oznanila človeštvu odrešenje. Pa j« bll Topolnik tudi vesel svojega dela, kojcga bi morala opraviti Pepca. Družino je gostil z dobrim vinom, dokler ni odbila stara stenska ura čas za molitev treh delov svetega rožnega venca. K polnočnici od Topolnikov niso hodili, ker je bMo iz Bistrega grabna do župaijske cei-kve zelo daleč. Boiične praznike so prebili v veselem razpoloženju. Pepca se je držala nekoliko nakremženo, a a kakimi očitnimi znaki nevolje ni upala na dan radi očeta. Pripravljeno božično drevo Je bilo le za njo in njeno kamrico. Karlič se ni upal te-praznike blizu, ker ste ga še pravočasno posvarili mati in hči, naj oočaka, dokler se stara trma ne vnese in bo pri hiši vse zopet pri starem. Naravnost razigranega razpoloženja^ je bil gospodar, ki je gostom kazal s* ponosom na kot, kojega je letos on okinčal s spomini Zveličarjevega rojstva. Povdarjal je v dolgih razlagah, kako vesela krščanska navada so za kmetski dom jaslice, ne pa razsvetljeno drevo, pri katerem rnisli kristjan na na vs« neksi drusreg-a, le na rojstvo odrešenja ne! Betlchem je znamenje bla gosiova in tega je treba vsaki hiši, katero podpirajo žuljave roke. On je ku pil ta Betlehem s hišo vred, le parkrai mu ga je prenovil Malarjev Tora. Kako grdo nehvaležnost bi pokazal ravno za ˇelike božične praznike, ako bi pustil od Črvov zglodati na podstrešju Betlehtm in troštarja svetega Duha in bi *e bahal med kmeti z osvetljeno hojo brez vsakega znaka, da ]e in bo ostala pod njegovo roko ta hiša krščanska! N«sre5a jo hotela, da je preselila pljučnica Matcvža Topolnika že za Svečnico k večnemu Betlohemu, kateragra Je v življenju čislal In branil tako odločno njeg-ov krščanski spomin za na tem svetu zadnje božične praznike. Po vsahneli prvi žalosti v Biatrem grabnu je bil Pustekov Karlič več pri Topolnikoviii nego doma. Kmalu je postala tajnost — javnost, da bo večni na pol študent Topolnik. Resni soaedJ so se strinjali z Matevževo sodbo, da gosposki kmet ni za gospodarja v Bistrem grabnu. Le lizunl so se laskall materi ter Pepci, da ja potrebna Topolkovina novodobnejše preureditve ter razmah?. Kaj tacega se lahko loti le človek, !:i je po mestih nekaj videl ter se naučii iz krijig, da je mogoča živeti pri mlinu ter krčmi brez žuljavih rok. Reanica je bila, da so rabile Topolnice moškega razuma ter besede. Materi je bil na vse strani gibčni Karlek po voiji, Pepci vse na svetu in zakaj bi ne gospodaril v Bistrem grabnu. Še taisto leto po Matevževi smrti s« je vršila pri Topolnikovih imenitna svatba, kateri je sledilo ženitovanjsko potovanje. Za Božič je sameval stari Betlehem s troštarjom svetim Duhom vred na podstrešju; i?. kota v Mši je brisalo stare božične spomine božično drevo, ko>jega svetonočna darila so stala stotake. Na spomlad se je spremenil Bistrf graben v mravljišče. Vse obenem je začel mladi Topolnik: preurejati starl mlin v valjčnega, v podaljšku žago na »gatre« in za celi obrat pa električen pog^o^n in luč, ker je bila vodna sila zastonj ter stalna. Pred vhodom v grabo ob cesti je blestel mogočen napls: Kart in J. Pustek, valjčni mlin, žaga, vel»trgovina z lesom in restavracija, Za tako velikopotczno preuredltev jo bilo treba vseh mogočih delavcev, mojstrov, strokovnjakov in predvaem sev« kupc denarja. Skraja ja bilo lahko, ker stari Matevs ni zapustil Bistrega grabna brez cvenka in dobrega imena, ko« jemu pravimo — kredit. Vsaka vrefca in posoda imata dno in tako je bilo primeroma kmalu % gotovino in kreditom blagopokojnega Topolnika. Po izčrpanem kreditu ao priromale nad grabo vknjižbe ter tekanjt za posojili za plačevanje visokih obresti. Stari materi Cili so gomazeli ve5krat po hrbtu mravljinci bojazni, ker se ja pri njih oglašala pogosto gospoda, ki je zastonj jedla in pila, a tudi merila zemIjo, delala beležke na prepise map, se siccr poslavljala prijazno, pisala groziino. Zasvetila se je sicer elektrika po ceiem Bistrem grabnu, zaropotal valjčni ralin in zapela veselo hrešfiečo pesem žaga na gatre; podjetje so pa nadziraH tuji gospodje in Karlič je smel dobavljati le les. Mladi Topolnik je miril ženski, da je nadzorstveno stanje nad preuredbami v Bistrem grabnu nekaj prehodncga, Kdor ne reskira, obtiči v starem blatu ter gara za prazen nič od zore do pozno v noč. Enkrat v novodobno preosnono vtaknjen denar se začne obrestovati s časom, na odpJačilo glavnice čakajo denarni zavodi leta in leta. Najprcj obresti, potem kapital in Bistri graben tio za mladega Topolnika lahek, obilen in trajen kruh. Žalibog so bile KarliČeve tolažbe le prazno, penasto mazilo, ki je umirjalo njega lahkomiselneža in lahkoverni tenski za nekaj časa. Vedno so silile v Dspredje prerokbe rajnega Matevža, ki je bil resnega mnenja, da propadli štujlent ni za gospodarja in božji blago|lov se ga ne samo ogiblje, ampak bell pred njim! Na jesen po modernizaciji Bistrega frabna je bila že javna tajnost, da se Jodi mlademu Topolniku slabše, kakor e bi bil najemnik. Najemnik se lahko preseli z imetjem kam drugam; KarliCa pa bodo zbobnali in ne bo znal prazBih rok in z dvema ženskama kam. Ljudski glas, božji glas, rek se je ureiničil v najkrajšem času v toliko, da je [arlič ni čakal bobna v Bistrem grabnu. ^rinesla ga je za Topolnikovino prerala Matevževa smrt, vzela ga je noč, ko e bil izvršen druzega dne prepis ter »revzem podjetja in imetja od tuje oke. Novi vodja delniške družbe v Bi- Etrem grabnu je bil toliko obziren in smiljen, da je pustil obupani ter zauščeni ženski v žagarski kočici nad ifio. Polom pri Topolnikovih je vrgel stafo Cilo na bolniško postelj. Pepca je biia prisiljena pomagati v krčmi, ker sicer bi bila krušna niati brez postrežbe v jedi in pijači. 0 Karliču ni bilo sluha In ne duha. Vsi so bili mnenja, da je v iadnjem trenutku posmeknil nekaj v gotovini in se bo že oglasil, ko se bo čuHl dovolj varnega pred zasledujočo oBlastjo. Naravnost v pomanjkanju, bolezni, iolzah ter obupu so zalotili Cilo ter Pep€0 tretji božični prazniki, odkar je bil napovedal rajni Matevž razliko mcd blagoslovom starega Betlehema in gosposkim božičnim drevesom ter študeniom in pošteno delavnim kmetskim fantom, ki spada za naslednika na kmetski dom. 0, kako so privrele Cili v spomin vse one preroške besede umrlega moža, katere ji je zabičal na sveti večer, ko je postavil sam jaslice v kot. Njena edina želja na tretji prežalostni sveti večer je bila: »Pepca prosi gospoda, naj nama posodi za praznike itari Bctlehem, ki sameva v prahu in »apuščenosti na podstrešju.« Ne v veselje, pač pa v tolažbo jej je blla izpolnitev zadnje božične želje. Pri pogledu na stari Betlehem je zaplakaIa sicer pretresljivo, a ne obupno. Sveta družina v jaslicah. jej je govorila vse drugače nego božično drevo. Vsemogotni Bog je stopil na svet na betlehemske livade v največjem uboštvu; ona imenitna, čislana ter od vseh blagrovana Topolnica daje z uboštvom in trpljenjem odrešenemu svetu — slovo. Jn še nekaj jej je šepetal stari Betlehem: Pod borno hlevsko streho počivajoče božjc Dete je prineslo na svet — odpuščanje — odpuščanje za vse, ki so dobre volje in tudi za njo, ki ni posluhnila napovodi dobrega moža. Ubočtvo — odrešcnje — odpuščanje . . . O tem je zasanjala stara Cila med molitvjjo treh delov rožnega venca. Prebudila se je na božično jutro krepko potolažena in vedno znova jo je bodril stari Betlehem: Zveličar ubog na svet, ti kot be- račica v večni Betlehem, kjer se veseli njegovega nad vse blaženega blagoslova tvoj dobri mož prerok — rajni Matevž Topolnik!