Obseg: Poskrbite za prihodnjeletni zadosten pridelek krme že sedaj! — Silni udarec za naše kmetijstvo in kako ga omiliti. — Precejanje ali filtriranje vina. — Trošarina na vino. — Trošarina na žganje. — Kmetijskošolski vestnik. — Vprašanja m odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Inserati.
METOVAL
llustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe asa Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto.
Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na strani 300 K, na ij8 strani 150 K, na '/» strani 100 K, na Vu strani 50 K. Vsaka beseda v ,Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 12 K,
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj; če se navede vir.
Poskrbite za prihodnjeletni zadosten pridelek krme že sedaj!
Umna živinoreja v zvezi z mlekarstvom je danes v ,vseh slovenskih poljedelskih pokrajinah ona panoga kmetijstva, ki daje kmetovalcu glavni dohodek, zato so travniki, senožeti, košenice, rovti itd. najpoglavitejša zemljišča, koder pridelujemo glavno krmilo, t.j. seno.
Letošnja suša nam je vzela toliko sena, da bo težko vso živino do prihodnjega leta čez zimo zadostno krmiti in so zato kmetovalci prisiljeni veliko preveč, živine od-prodati, kar bo seveda imelo za gospodarski razvoj in za poljedelstvo vobče zelo občutne posledice.
Vzrok nezadostnemu pridelku pa ni le suša, ampak tudi slabo obdelovanje in zlasti nezadostno gnojenje vseh zemljišč in posebej onih, na katerih se prideluje suha klaja za živino.
Dolgoletna svetovna vojna, ki je pobrala kmetijske delovne sile, je naredila, da je bilo obdelovanje še slabše nego pred vojno, ki tudi ni bilo na višku. Priznati moramo našim gospodinjam, da so vse storile, kar je bilo v njih moči, toda ogromnega pomanjkanja delovnih sil niso mogle nadomestiti in vse delo je bilo več ali manj površno. Pa tudi zadnja tri leta po vojni se ni tako delalo, kakor bi se moralo, na čemur je krivo slabo razpoloženje in še v večji meri pomanjkanje sredstev dvigniti kmetijsko pridelovanje, med katera sredstva spadajo umetna gnojila. Kdo se je že nekaj let sem brigal za snaženje in brananje travnikov, ki so se zaraditega še bolj zarasli z mahom in lišaji, in kako bore malo kmetovalcev je poskrbelo za popravo svojih blevov in priprav za razvažanje gnojnice, kimora biti poglavitno dušičnato gnojilo, katero povzroča bujno rast trave in v prvi
vrsti pomaga k obilnem pridelku sena ter ne povzroča nikakih denarnih izdatkov.
Samo gnojnica v zvezi z brananjem travnikov pač da obilnejši pridelek, ki pa ni tako redilen, kakor bi moral biti, če se ne gnoji tudi s takimi gnoijili, ki narede seno redilno, t. j. tako, ki vsebuje v sebi dovolj fosforove kisline, kalija, apna itd. Ta nedostatek pa moremo odpraviti edinole z umetnimi gnojili, ki narede seno polnovredno.
Z velikim naporom je Kmetijska družba pred vojno vpeljala rabo umetnih gnojil, zlasti za travnike, senožeti, košenice, rovte itd., toda razmere in pomanjkanje umetnih gnojil so njih rabo tako skrčile, da množina rabe umetnih gnojil, ki že pred vojno daleko ni bila zadostna, je danes komaj imena vredna.
Če hočemo pridelovanje sena glede kolikosti in kakovosti zopet dvigniti, je edino sredstvo, poleg popolnega izkoriščanja gnojnice, se zopet vrniti nazaj h gnojenju z umetnimi gnojili, pa ne le v oni meri, kakor pred vojno, ampak v veliko izdatnejši meri.
Poleg gnojenja z dušikom, ki ga imamo najcenejšega v domači gnojnici, moramo gnojiti z gnojili, ki vsebujejo fosforovo kislino, kalij, apno itg. Taka umetna gnojila ne izboljšajo le redilne prednosti sena, ampak tudi ogromno povečajo pridelek ter obenem pomagajo, da neugodno vreme tako slabo ne vpliva.
Pred vojno niso naši kmetovalci še tako spoštovali umetnih gnojil in šele sedaj, ko jih je težko dobiti, so se jeli spominjati, kako obile in trajno večje pridelke so dosegali z umetnimi gnojili in zato se čuje povsod klic po „Tomasovi žlindri", ki je pa žal zaenkrat za primerno ceno ni mogoče pri nas dobiti. V kostni moki imamo pa skoraj enakovredno nadomestilo za Tomasovo žlindro, četudi ne tako čudovito učinkujočega, toda kdor gnoji s
kostno moko in obenem tudi z apnom, doseže isti uspeh, kakor s Tomasovo žlindro.
Ce naj rastline dobro uspevajo in če naj se pridela polnovredni pridelek, tedaj morajo dobiti v zemlji vse one iuanilne snovi, ki jih neobhodno potrebujejo, in to so v prvi vrsti dušik, fošfcrova kislina, kalij in apno. Vse te hranilne snovi moremo pa danes z gnojenjem dati rastlinam, in sicer dušik s pomočjo domače gnojnice, ki nas v denarju nič ne stane, a druge hranilne snovi moremo dati rastlinam v umetnih gnojilih, ki jih seveda moramo kupiti.
Fosforovo kislino moremo dati v obliki kostne moke, ki jo spravimo do onega učinka, kakor Tomasovo žlidro, z istočasnim gnojenjem z apneno štupo, če pa končno apneuo štupo izpustimo, pa bo vendarle uspeh s kostno moko tudi velik.
V tretji vrsti važno hranilno snov kalij, pa damo s kalijevo soljo ali s kajnitom, ki pod gotovimi pogoji sam-zase tudi da lep učinek. Razumen kmetovalec bo pa skušal gnojiti z gnojili, ki imajo v sebi vse glavne rastlinske hranilne snovi in ta bo rabil torej gnojnico, kostno moko, kalijevo sol, oziroma kajnit in apno ter bo seveda poleg gnojenja s temi gnojili pomladi branal ona zemljišča, na katerih prideluje seno, cla bo tako prezračeval zemljo in s tem onemogočil rast mahu in lišajev.
So pa kmetovalci, ki jim je cena umetnih gnojil, t. j. kostne moke, kalijeve soli, odnosno kajnita previsoka, a ti kmetovalci so pa preleni, da bi vse okoliščine razmi-šljevali. Ni Je danes reči, ki bi se ne bila podražila in visoka cena enih reči je v skladu z višjo ceno ostalih. Kmetovalec, pomisli: Za liter mleka si dobil pred vojno 20 vinarjev, za liter vina 30 do 40 vinarjev, za kilogram sena 5 vinarjev, za kilogram krompirja 5 vinarjev itd., a sedaj dobiš za liter mleka 5 do 8 K, da celo 10 K, za liter vina 15 do 30 K, za kilogram sena 5 do 7 K, za kilogram krompirja 3 do 5 K itd. itd. Bodite pravični, naša Kmetijska družba se je za visoke cene kmetijskim pridelkom vsikdar s tako vnemo potegovala, kakor malokatera kmetijska organizacija. Mi naravnost zahtevamo tako visoke cene, da se kmetovanje izplača, a sedaj Vas tudi poživljamo, položaj pravično presojati in smatrati upravičeno, če morete svoje pridelke tridesetkrat, petdesetkrat ali stokrat dražje prodajati, da morate tudi svoje gospodarske potrebščine, med katere najvažnejše spadajo umetna gnojila, v enakem razmerju dražje plačevati.
Gnojenje travnikov in enakih zemljišč s kostno moko in kajnitom je pa s strokovnih ozirov vršiti že sedaj, t. j. v pozni jeseni ali vsaj v pričetku zime, če naj se razkroje in potem pomladi, ko se rast vzbudi, učinkujejo.
Nas kmetovalcev dolžnost ni le priti tja, kjer smo bili pred vojno, ampak naša dolžnost je pridelovanje povzdigniti, zato moramo z vso vnemo vse ono storiti, kar je v to svrho potrebno. Potrebno je, da letos še v jeseni gnojimo naše travnike in druga enaka zemljišča s kostno moko in kajnitom in pri tem ne štedimo malo-vrednih papirnatih kron, ker le tedaj bomo pridelali veliko redilnega sena, ki je poglavitno sredstvo dvigniti kakovostno in kolikostno našo živinorejo in tako posredno naše kmetijsvo.
Poživljamo naše kmetovalce brez odloga in takoj naročiti za jesen in pričetek zime imenovana potrebna gnojila, kajti zaloge niso velike, nove naročitve bodo bržkone dražje, če bo pozneje in v pravem času sploh dovolj tega blaga dobiti in vrhutega
je prav zelo upoštevati dejstvo, da se je ono, kar se je pred vojno naročilo, dobilo" v par dneh, dočim moramo sedaj čakati na dopošiljatve cele mesece.
Glede množine umetnih gnojil, ki se rabi, veljaj pravilo, da je uspeh tem boljši, čim obilne je je pognojeno. Za pičlo pognojitev priporočamo na oral, t. j. na prostor za šest mernikov posetve, vsaj 300 kg kostne moke in 300 kg kajnita, ali namesto kajnita 100 kg kalijeve soli. Vendar jc obilnejša gnojitev bolj priporočena, celo sedaj, ko so naša tla tako močno izmozgana, da pridejo takoj zadostne množine teh hranilnih snovi v zemljo, ker izkušnja uči, da pri nasičeni zemlji dobimo največje pridelke.
Nujno Vas pozovemo, odzvati se našemu pozivu in to največ sebi in tudi celokupnosti v prid, kajti le z umnim delovanjem bomo premagali sedanje hude čase in bodite prepričani, da vse neumno govoričenje o pobijanju draginje ne bo imelo nikakega uspeha,- dokler se z vso vnemo ne poprimemo razumnega delovanja. Pomanjkanje vseh reči v prvi vrsti dela neznosno draginjo, zlasti pomanjkanje prehrane in to pomanjkanje odpraviti in s tem draginjo pobijati, bodi dolžnost nas kmetovalcev, ki tvorimo pretežni del prebivalstva naše agrarne kraljevine.	__
Silni udarec za naše kmetijstvo in kako ga omiliti.
Izredno mila pretekla zima konci lanskega in v pričetku letošnjega leta z neznatnimi padavinami (dežjem in snegom) ter sedanja že nad štiri mesece trajajoča suša v zvezi ž nenavadno vročino je povzročila sušo, ki je morda noben naš živeči kmetovalec ne pomni. V žitorodnih pokrajinah naše države je ta izredna suša zakrivila silno pičli pridelek vsega krušnega žita vštevši turščico in pri nas v Sloveniji, kjer je živinoreja pri poljedelstvu glavna panoga kmetijstva, je pa povzročila tako pičli pridelek krme, da^ mora vsakega kmetovalca strah obiti, kako bo svojo živino preko zime do prihodnje pomladi prehranil.
Sena imamo morda le polovico toliko kakor v srednji letini, krompirja povprečno najmanj za eno tretjino manj kakor bi ga bilo treba in vrhu tega je še silno dro-ban. Tudi drugi pridelki krme so slabi, tako je le malo korenja, krmska pesa se ni zdebelila in strniščna repa je pozno ozelenela, ni dobivala dovolj vlage in zato je bo tudi prav malo. Zelja, katerega obrezki so dobro presno krmilo, ni skoraj nič.
Marljivosti kmetovalcev se je bilo zahvaliti, da so vsled vojne izpraznjene hleve nele zopet napolnili, ampak vobče je bilo morda letos poleti več živine nego pred -vojno. Sedaj pa nastane vprašanje, kako to živino pre-hraniti, in sicer tako, da bo dala kaj haska. Govejo živino in prašiče pustiti v hlevu stradati, je gopodarsko neumestno in škodljivo, kajti stradajoča živina si kvari zdravje, skoteva malovredni zarod, krave ne dajejo mleka in prašiči ne mesa in važne masti.
Če trdimo, da je letošnja suša škodljivejša nego triletne vojne rekvizicije, prav gotovo ne pretiravamo in le eno začudenje moramo izraziti, da se od nobene poklicane strani ni ničesar storilo vsaj delno odvrniti ali omiliti udarec, ki nam je zadan. Ta nesreča pa ne prizadene neposredno samo kmetovalcev, ampak vse sloje prebivalstva, katere kmetovalec s svojimi pridelki prehranjuje. V prejšnjih časih je pač naša Kmetijska družba v takih slučajih pravočasno opozorila merodajne kroge na škodo, ki preti, je predlagala pomožne akcije ter je sama v
svojem delokrogu vsikdar skušala tudi kaj storiti. Sedaj so pa razmere drugačne, Kmetijsko družbo se potiska v stran, vsled raznih nerodnosti je ona za letos nezmožna v svojem delokrogu Vsaj za svoje ude kaj storiti, a poklicani se ne zganejo, ker se na eni strani ne zavedajo svojih dolžnosti in na drugi strani za take pomožne akcije niti zmisla nimajo.
V	takih razmerah kmetovalcem pač ne preostane drugega, nego da si sami pomorejo, kakor vedo in znajo.
Ena pomoč je toliko živine odprodati, kolikor se je ne -da vsaj zadostno gospodarsko čez zimo prehraniti. Kmetovalci so ta pripomoček spoznali in zato v obilni meri odprodajajo živino, da bodo vsaj ostalo lahko preživeli. Če je veliko živine na prodaj, pa mora seveda nje cena padati, če ni dovolj kupcev. Domačih kupcev nimamo dovolj, zato sedanje cene navzlic obili ponudbi vzdrži izvoz živine v inozemstvo. Mi moramo zahtevati, da izvoz živine ostane, ker le z njega pomočjo se morejo vzdrževati cene za živino, ki kmetovalcu pomagajo izhajati. Vsled visokih cen so seveda konsumenti prizadeti, toda kmetovalec jih potrebuje, če naj izhaja. Kaj pa je kmetovalcev izkupiček? Ničesar drugega nego plačilo za njegovo delo, in kako pride on do tega, da bi se njegovo delo slabše plačevalo, kakor delo drugih? Kakšen vrišč bi nastal, ako bi kdo predlagal za pobijanje draginje znižanje delavskili mezd, a znižanje cen živine ne pomeni ničesar drugega nego znižanje itak nizkih delavskih mezd kmetovalca, ki ne sme poznati osemurnega dela in drugih dobrot. Zato si pa nikakor ne bomo pustili dopasti nobene naredbe, ki bi merila na znižanje cene živini in tako posredno na znižanje plačila za kmetijsko delo.
Kmetovalec pa odprodaja v taki stiski le odvisno jalovo in že rejeno živino ter ve, da je more toliko pridržati, da vendarle more s pridom naprej kmetovati. Pri letošnjih razmerah pa to jesen in bodočo zimo ne bo mogel svoje živene tako zadostno prehranjevati, da bodo krave kaj prida molzle in da bo mogel svoje prašiče vsaj za silo opitati.
Drugo, kar more ta vsled suše nastali udarec omiliti, je, kmetovalčeva samopomoč. Pokladati bo moral letos prav obilo onega, česar poprej ni porabljal v toliki meri, t. j. krmiti bo moral z vsem, česar živina more in mora v sili zauživati, t. j. vso slamo od žita, tudi ajdovca in slamo od turščice, ličje od turščice, slamo in stročje od fižola, pleve itd., sploh vse, kar ne škoduje zdravju, morejo živali uživati. Majhne množine krompirja, korenja, pese, repe, ostankov zelja, bo seveda vsakdanji klaji primešavati, a če bo hotel svojo živino in svoje prašiče ohraniti pri moči, pri mleku in prašiče celo debeliti, da bo dobil kaj slanine, tedaj bo moral pokladati močna krmila, in sicer otrobe, krmilno turščico, oljnate tropine, ribjo moko, sadne in vinske tropine itd., pri čemur je pa upoštevati, da teh močnih krmil ni lahko dovolj dobiti in da so silno draga, zato pa kmetovalec ne bo mogel prodajati mleka, slanine in mesa poceni, ker od njega pač nihče zahtevati ne more, da bo na liubo drugim z izgubo gospodaril ter dobival za svoje delo in trud beraško plačo in zraven še požiral neslane psovke od vsakega, ki si domišljuje, da je v človeški družbi več kakor kmetovalec.
V	prihodnjih številkah »Kmetovalca" bomo polagoma objavili navodila, kako je posamezna manjvredna krmila prirejati, da jih živina rajše zauživa in jih pri pre-bavljanju kolikortoliko s pridom izkorišča, da ne nasi-čajo samo, ampak tudi kolikortoliko rede.	&
Precejanje ali filtriranje vina (DaIje-
Azbestna cedila (filtri) so različno velika in različne sestave. Kakšen filter naj si nabavimo, se ravna po potrebi, velikosti obrata in namenu, za katerega filter potrebujemo.*)
V splošnem razlikujemo odprta in zaprta cedila. Odprta cedila se rabijo navadno le za mlada vina, ker pri njih ni na tem toliko ležeče, ako igube pri filtriranju več ogljikove kisline ali nekaj cvetice, ker jo mlado vino zopet kmalu nadomesti. Za stara vina se rabijo vedno le zaprta cedila, ker ne preneso taka vina izgube večje množine ogljikove kisline ali cvetice. Glede spešnosti dela razlikujemo filtre, ki se polnijo z dolivanjem, ki se dotakajo sami iz višje ležeče posode in dalje filtre, ki delujejo s pritiskom, bodisi s pritiskom padca iz višje ležeče posode, iz katere vino priteka ali pa s pritiskom vinske sesalkc (pumpe). Najmanjši filtri sčistijo komaj nekaj litrov vina na uro, veliki filtri, ki jih imenujejo tudi filtrove stiskalnice, lahko po 20 in več hI na uro.
Podoba 7. Poskusno cedilo tvrdke 6eitz.
Najmanjše cedilo je poskusno cedilo (glej pod. 7.), ki se rabi navadno le v laboratorijih. Večje podobno li-jasto cedilo, ki je zlasti pripravno za filtriranje kalnih

Podoba 8 a.	Podoba 8 b. Cedilo »Monopol" tvrdke
Stanislav Bette v Pragi (Kral. Vinohrady, Jungmanova ti. 27).
vinskih ostankov v kleti ali pa ostankov pri izpraznje-nju velikih filtrov, je cedilo »Monopol" tvrdke Stanislav Bette v Pragi. Takega cedila bi ne smelo manjkati zlasti v nobeni gostilni, ker z njega pomočjo ves kalež na dnu soda lahko prečisti in vporabi. (Glej podobi 8 a in 8 b).
Za filtriranje večjih množin vina se priporočajo va-ljasta cedila, od katerih je zlasti pripravno Seitzevo cedilo „Hermetik", katero rabimo lahko kot odprto cedilo prj^ filtriranju mladega vina ali večjih vinskih ostankov, ali pa kot zaprto cedilo s pritiskom padca, zlasti pri bolj zrelih vinih (glej podobo 9.).
Podoba 9. Seitzovo azbestno cedilo „Hermetik", popolnoma zaprto in delujoče s pritiskom više postavljenega vina.
(Dalje prih.)
Trošarina na vino.
S 1. septembrom 1921. je stopil v veljavo »Začasni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah", ki je vsled tega največje važnosti za kmetovalce, ker se v njem med drugim določuje tudi nova trošarina za vino, ki velja od 1. septembra 1921. leta.
Določila tega zakona za vino so naslednja:
Državna trošarina na vino znaša dinarjev:
a)	na fina vina, kakor: šampanjec, malaga, pelinko-cev (vermut), sherry, ciprčan, kseres, malvazijo, mo-škat, portsko, kapsko, marsalo, madejro in druga podobna vina, ki imajo 15% ali več alkohola, toda ne nad 22.5%, ali 5% ali več sladkornega izvlečka, za 100 litrov 600 dinarjev;
b)	na vsa druga vina, vinski mošt in vinske droži v oblastih, kjer se je tudi do sedaj pobirala trošarina, za hektoliter 35 dinarjev.
Ako se ta vina prodajajo v zaprtih steklenicah, za vsako steklenico do največ 0.7 litrov po 0-50 dinarjev.
Pripomba 1. Na vsako količino nad 0.7 do popolnih 0.7 litra se pobira nova cela stopnja.
Pripomba 2. Ta trošarina na vina pod točko b) se pobira po predpisih, ki veljajo o tem v posameznih pokrajinah.
Pripomba 3. Trošarina na vina iz točke b) te tarifne postavke se pobira ne glede na to, kar se v državi, po prejšnji prijavi trošarinskemu oblastvu in ob njegovi kontroli, naknadno začini ali osladi. To ne velja za šampanjec in za druga naravna močna in sladka vina.
Pripomba 4. Trošarina iz točk a) in b) se ne plačuje za ono vino, ki ga prijavljajo in uporabljajo vinogradniki za domačo potrebo. Ako vinogradniki tržijo z alkoholnimi tekočinami (žganjem, špiritom, vinom in pivom itd.) na debelo in na drobno in točijo te tekočine ali predelujejo alkoholne pijače, določi pristojno finančno oblastvo,
koliko vina naj se tem vinogradnikom dovoli za domačo potrebo brez plačila trošarine.
Pripomba 5. Vina, ki imajo nad 22.5% alkohola, se smatrajo že za špirit ter plačujejo trošarino po tar. post. 14. na alkohol za hektolitrsko stopnjo.
Tako se glasi besedilo zakona.
K temu mora izdati ministrstvo financ še poseben pravilnik. Do tistega časa pa velja še pravilnik, izdan 7. septembra 1920., štev. 8801., in k temu spadajoča pre-uredba od 4. novembra 1920., štev. 11.370., katerih določila naj bodo tu navedena.
Na navadna vina, ki niso od prirode močna ali sladka, a se naknadno začinijo (okrepijo) ali sladijo n. pr. pelin-kovec, se plača le po 35 dinarjev trošarine za hektoliter (odnosno po 50 para za steklenico z največ 7/10 litra prostornine), če se začinjajo in oslajajo v tuzemstvo in pod nadzorstvom pristojnih trošarinskih organov. Izvzet je le šampanjec, na katerega se plača vedno in povsod trošarina za fina vina po 6 dinarjev (24 kron) za liter.
Kdor namerava prirodna vina naknadno začiniti ali osladiti (izdelati pelinkovec), mora vsaj 6 ur prej prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole.
Poleg svojega imena in bivališča mora prijaviti tudi količino vina, ki ga namerava začiniti ali osladiti in vrsto ter količino (težo) snovi, ki jih hoče vinu pridejati.
Trošarinski organ se uveri, ali pripravljeno prirodno vino že samoposebi ne spada v vrsto finih vin ali vin, ki vsebujejo vsaj 15% alkohola ali vsaj 5% sladkorja. Če se to iz enega ali drugega vzroka ne da natančno ugotoviti, se pošlje vzorec dotičnega vina laboratoriju generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu.
Za vino, ki se brez vednosti in nadzorstva pristojnih trošarinskih organov naknadno začini ali osladi, se pobira trošarina 600 dinarjev za hektoliter, če je vino že obdavčeno kot navadno vino pa le razlika med trošarino, ki se je že plačala in trošarino za fina vina.
Proizvajalci finih vin morajo prijavljati proizvajanje in količine finih vin, kakor tudi vsako manipulacijo ž njimi, ako se s tem količina izpremeni, pristojnemu oddelku finančne kontrole ter voditi trošarinsko knjigo o izdelovanju in oddaji finih vin.
Še preden pa začno proizvajati fina vina, morajo svojo namero prijaviti okrajnemu upravniku finančne kontrole. Kdor bi začel proizvajati vina, ne da bi bil to prej prijavil, se kaznuje s 100 dinarji, povrhu tega pa zapade vse izdelano fino vino z vsemi predmeti in pripravami za izdelovanje tega vina v korist države.
Kdor da neprijavljeno fino vino v promet, ali ga porabi, se kaznuje zaradi trošarinskega tihotapstva razen s plačilom redne trošarine še s pet- do desetkratnim zneskom odpadajoče trošarine za oddano vino. Povrhu tega se tihotapljeno blago proda na javni dražbi v korist državne blagajne.
Na vsaki posodi, v kateri se daje vino v promet, mora biti dobro pritrjena firma proizvajalčeva.
Za dokaz, da je trošarina plačana, velja trošarinski znak (na zabojih trošarinski pečat, svinec ali žig, na steklenicah pa trošarinski trak).
Fina vina, ki niso po predpisu vznakovana, se smatrajo za tihotapljena, kjerkoli se zalotijo v prometu ali potrošku.
Ker se je s 1. septembrom t. 1. uvedla na vsa vina državna trošarina, so zavezani tudi vsi prodajalci navadnega vina (gostilničarji, prodajalci vina na drobno m debelo) prositi za overilo po členu 28. trošarinskega pravilnika.
V ta namen morajo svojo obrt — ne glede na to, ali že imajo dohodarstveno uradno dovolilnico ali ne — takoj prijaviti pristojnemu okrajnemu upravniku finančne kontrole. — Prijava, ki se mora vložiti v dveh izvodih, je koleka prosta, priložiti pa se ji mora kolek za 5 di-nariev	(Dalie Prih-)
Trošarina na žganje.
Začasni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah od 27. junija t. 1., objavljen v „Uradnem listu" št. 100, pod 259.
Državna trošarina se pobira v srebru, in sicer:
Na alkohol (špirit) in vse špirituozne tekočine, razen v tarifi posebej omenjenih, za eno hektolitrsko stopnjo 20 dinarjev.
Pripomba: Na predmete, izdelane iz alkohola ali z alkoholom, ki se uvažajo iz inozemstva, se pobira trošarina po količini alkohola, ki ga imajo v sebi. Ako pa se taki predmeti izdelujejo v državi, se plačuje trošarina samo na alkohol, uporabljen za njih izdelavo.
Na žganje v oblastih, kjer se je tudi dosedaj pobirala trošarina, za vsako hektolitrsko stopnjo 20 dinarjev.
Pripomba 1.: Žganje, ki se .uvaža iz inozemstva, plačuje poleg carine tudi trošarino 20 dinarjev za hektolitrsko stopnjo.
Pripomba 2. Izjemoma se do konci meseca maja 1922. dovoljuje osebam, ki kuhajo v državi žganje iz lastnega proizvoda, 25% popusta od gorenje stopnje.
Pripomba 3. Trošarina se ne pobira za ono žganje, ki ga kuhajo posamezniki iz lastnih proizvodov za svojo osebno potrebo in za člane rodbine ali zadruge in služab-ništva, ki štejejo nad 12 let in- ki so pri njih na hrani in v stanovanju, in sicer smejo, kadar se kuha žganje:
a)	iz koščičastega sadja (razen trnjolic), vina, vinskih droži, vinskega ali sadnega mošta, grozdja in medice;
b)	iz drenulj, trnjolic, brinja, šipečjih jagod, jabolk, hrušk in drugega pečkastega (zrnatega) sadja, jagod, robidnic, malin, murv, bezgovih jagod in drugega sadja, katerega plod je jagoda, korenin (razen sladkorne pese), vinskih tropin-; in
c)	iz iztisnjenega pečkastega (zrnatega) sadja, dinj in buč, ako ima družina ali zadruga s služabništvom vred:
I.	do štiri člane — kuhati: iz predmetov, navedenih pod a) dvainsedemdeset ur, pod b) stoštiriintrideset ur in pod c) dvestoinšestnajst ur;
II.	nad štiri člane do osem članov — kuhati: iz predmetov pod a) stoštiriinštirideset ur, pod b) dvestoosemin-osemdeset ur in pod c) štiristoindvaintrideset ur;
III.	nad osem do dvanajst članov — kuhati: iz predmetov pod a) dvestoinšestnajst ur, pod b) štiristoindvaintrideset ur, pod c) šeststoinoseminštirideset ur; in
IV.	nad dvanajst članov — kuhati: iz predmetov pod a) dvestodvainpetdeset ur, pod b) petstoinštiri ure in pod c) sedemstoinšestinpetdeset ur.
Čas, označen pod I., II., III. in IV., velja za kotle preproste konstrukcije, ki ne drže več nego 40 litrov. Ako drže več, se določi zgoraj označeni čas v razmerju proti prostornini kotlov; za osnovo se računi kotel s 40 litri.
To velja za lastni proizvod onih, ki točijo ali prodajajo alkoholne tekočine (žganje, špirit, vino ali pivo) na debelo ali na drobno.
Iz lastnih proizvodov se sme kuhati žganje dvakrat na leto.	,
Ta zakon je stopil v veljavo dne 1. septembra 1921. leta, katerega dne je tudi bila razveljavljena uredba o drž. trošarini na žganje od 17. junija 1921. leta, objavljena v 13. štev. „Kmetovalca".
KMET. ŠOI SKI VESTNIK.
Sklep Kmetijske šole v Št. Jurju je bil 2. oktobra. Sklepnih izpitov.se je udeležil referent kmetijski svetnik Rohrman. Zavod je dovršilo 23 učencev, deloma s prav dobrim, deloma s povoljnim uspehom.
Prihodnje šolsko leto se prične z mesecem novembrom.
Novo šolsko leto na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se je pričelo s 15. septembrom. Nanovo je bilo sprejetih 26 učencev. Z drugoletniki (19) šteje zavod 45 učencev.
Kmetijski učenci iz Srbije. Kmetijsko ministrstvo v Beogradu bo poslalo na naše 3 kmetijske šole 6 srbskih mladeničev, tako da prideta na vsako šolo, na Grm, v Št. Jur in v Maribor, po dva učenca.
Obisk srbskih kmetijskih šol od strani slovenskih mladeničev. Ministrstvo v Beogradu želi, da pošljemo tudi od tukaj nekaj mladeničev v ondotne kmetijske šole, da se tudi na ta način zbližujemo in navajamo na srbske razmere, ki so v marsičem tudi za nas poučne in posnemanja vredne. Opozarjamo na to priliko naše posestnike, ako imajo sinove, ki bi se radi odločili za šolanje v Srbiji. Vabimo zlasti posestnike, ki so bili na zadjem poučnem potovanju po Srbiji in ki so se na lastne oči poučili o ondotnih prilikah in odnošajih.
Novo šolsko leto na Grmu se prične 4. novembra. V šolo je sprejetih 55 učencev, in sicer v zimsko šolo (I. in II. letnik) 38 učencev in v letno šolo 17 učencev.
Gospodinjski tečaji po deželi. V prvi dobi letošnjih tečajev od 15. oktobra do Božiča se prirede kmetijsko-gospodinjski tečaji v sledečih krajih: v Slovenski Bistrici, v Trbovljah, v Dolenah v Halozah, v Beltincih* v Braslovčah in v Bohinjski Beli.
Kmetijsko-gospodinjski šoli v Repnjah in v Šmihelu pri
Novem mestu pričneta novo šolsko leto s 17. oktobrom t. 1. Šola v Repnjah šteje 12 notranjih gojenk, šola v Šmihelu pa 13 notranjih in 6 vnanjih, skupaj 19 gojenk. Obe šoli trajata samo čez zimo.
Kmetijsko-gospodinjskega seminarja za učiteljice v Mari-janišču se letos ne otvori, ker se je zglasilo premalo kandida-tinj. Lanski seminar je štel 9 udeleženk, in sicer 4 učiteljice iz Srbije, 2 učiteljici in 3 šolske sestre pa iz Slovenije. —
Kmetijsko-gospodinjska šola Kmetijske družbe za Slovenijo v Marijanišču v Ljubljani začne novo šolsko leto v ponedeljek, 17. oktobra t. 1. Šola bo trajala enajst mesecev. V ta tečaj je letos sprejetih 15 gojenk, ki morajo vse stanovati v zavodu.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kmetljsko-rospodarska vprašanja, ki doharaio na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ..Kmetovalca", se načelno odgovarja le v »Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, sa uvrste med ..Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če ie priložsna znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z zaCft-nimi črkami, se vržejo v koš. V ,.Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vpraševalčeva imena, amnak vedno le piičetne črke imena in kraia. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj štiri dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želt i.'.'govora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko zj odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetli- « sko gospodarska, se ne odgovarja v „Kmetovaiwt". ampak le pismeno, če Je pismu priloženo 4 K v znamkah kot pispevek Ir družbenem pokojnlnslvni zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo n* more poznati vseh, včasih zelo varnih
okoliščin in zato za take odgovore ne prev/aiue nikakega jamstva.
Vprašanje 81. Kupil sem zemljiško parcelo, do katere po svojem svetu nimam poti. Če hočem dospeti do nje, moram iti čez sosedov svet. Sosed mi pa brani hoditi čez njegovo zem-
Ijišče, četudi mu ne delam nikake škode, ker je ta svet kamnit in nerodoviten, iil sem mu ponujal odškodnino, da mi dovoli uporabljati to pot. Kako dobim pravico do zasilne poti čez sosedovo zemljišče? (A. P. v P.)
Odgovor: Po zakonu od 7. julija 1896., drž. zak. štev. 140., imate pravico zahtevati zasilno pot čez tuje zemljišče, če nimate nikjer druge poti, po kateri bi mogli izkoristiti svoj svet. Ta zakon dovoljuje zasilno pot le tedaj, če lastnik na drug način ne more priti do svojega zemljišča. Da bi se dosegla krajša pot, če obstoji že daljša potna zveza, se zasilne ne dovoljuje. Zasilna pot se sme dovoliti samo v taki meri, da se z njo ne onemogoči ali znatno ne oškoduje pravilnega obdelovanja ali poraba nepremičnine, po kateri se naj ,ta pot izvede. Lastnik zemljišča, ki potrebuje to zasilno pot, mora dati primerno odškodnino lastniku onega zemljišča, čez katero se naj zasilna pot izpelje. Obravnava o zahtevi, da se dovoli zasilna pot, se vrši na prošnjo lastnika nepremičnine, ki to pot potrebuje. To vprašanje rešuje okrajno sodišče, ki mora uvesti nesporno postopanje, kajti redna pravna pot v takih' slučajih ni dopuščena. Lastnik zemljišča, ki potrebuje zasilno pot, mora vložiti prošnjo na okrajno sodišče, v kateri navede katastralne številke in vrsto nepremičnin, ime, stan in bivališče lastnikov zemljišča, po katerem se naj pot izpelje ter vse okoliščine, ki ga silijo, da zahteva zasilno pot. Na podlagi komisije na licu mestu, odloči potem sodnija, kako se naj izvede zasilna pot. Vse stroške tega postopanja nosi lastnik onega zemljišča, ki je zahteval zasilno pot, če niso me-rodajni drugi vzroki, po katerih se prisodi stroške lastniku zemljišča, po katerem se izpelje zasilno pot. To so v kratkem glavna določila tega zakona. V Vašem slučaju se Vam je obrniti na okrajno sodišče in zaprositi za določitev zasilne poti na podlagi nespornega postopanja, nakar bo ta oblast ukrenila vse nadaljnje korake. Županstvo nima v teh vprašanjih nikake pravice odločevati.
Vprašanje 82. Sosedove kokoši uhajajo na moj svet, kjer mi pozobljejo vsejano seme kakortudi mlade rastlinice. Poklical sem soseda na odgovor in ga pozval, da zabrani svoji perutnini dostop na moje zemljišče. Toda on se za to nič ne briga. Kako se ubranim škode po tuiih kokoših? (I. E. v B.)
Odgovor: Po deželnem zakonu za obrambo poljščine je puščanje perutnine na tuj svet kaznivo dejanje, ki se kaznuje z globo kakortudi s povrnitvijo vse škode, ki jo povzročajo kokoši. Po tem zakonu je župan upravičen kaznovati krivca in zahtevati od njega, da povrne vso škodo, ki so jo njegove kokoši povzročile na tujem svetu. Zupan razsoja v družbi z dvema prisednikoma in njegovi razsodbi se mora ukloniti ,vsak občinar. Zastrupljati kokoši pa ni dopustno, ker bi se s tem storilo kaznivo dejanje, za katero je storilec odgovoren pred sod-nijo. V Vašem slučaju morate tožiti krivca na županstvo,'ki je dolžno ugotoviti škodo, ki so Vam jo povzročile kokoši soseda, in kaznovati ga s primerno globo in določiti odškodnino, ki jo Vam mora plačati.
Vprašanje 83. Zaradi slabe letine sena smo kmetovalci primorani odprodajati svojo živino. Mesarji pa jo zelo slabo plačujejo. Ali sme kmetovalec doma klati svojo živino in prodajati meso proti plačilu užltnine? (I. R. v P.)
Odgovor: Kmetovalci sploh smejo doma klati svojo živino in meso prodajati v takem obsegu, da klanje ne dobi obrtnega značaja. Za to ni potreba nikakega posebnega dovo-« Ijenja. Vendar so obrtne oblasti zadevo različno tolmačile, češ, da kmetovalci izvajajo obrt, za katero niso pooblaščeni. Že svoječasno je ministrstvo trgovine izdalo podrejenim oblastim navodilo, kako jim je postopati v tem slučaju, in sicer tako, da so vsi dvomi izključeni. Odstavek iz tega navodila se glasi: „Potemtakem ni klanja in prodaje mesa od strani kmetovalcev smatrati za nedovoljeno mesarsko obrt, če in dokler je to delo
postranska kmetijska obrt. Klanje in razprodajo mesa od strani kmetovalcev je toliko časa smatrati za postransko kmetijsko obrt, za katero ne veljajo določbe obrtnega reda, dokler se vrši v mejah, ki so primerne dotični kmetiji in dokler se vrši po posestnikih samih, oziroma po njihovih kmetijskih delavcih ali drugih pomožnih osebah, in sicer na preprost način, primeren kmetijskim odnošajem." — Iz tega odloka je razvidno, da so vse naredbe okrajnih glavarstev, ki so bile izdane proti klanju živine po kmetovalcih, nezakonite in da se nikakor ne tičejo obrtnega zakona.
Vprašanje 84. Napravil sem nekoliko sadnega mošta iz jabolk, ki se mi je pa popolnoma skisal oziroma scikal. Nadalje sem pred nekaj dnevi trgal grozdje od portugalke in pripravil vino, ki se mi je pa tudi skisalo. Sodi so bili čisti in zdravi, ter je bilo prej vino v njih. Kaj je vzrok, da sta se mi vino in sadni mošt skisala? (J. K. v V.)
OdgoVor: O tem Vašem primeru, da sta se sadni mošt in vino letos popolnoma skisala, mislimo, ne bo težko najti vzroka. Če sami pravite, da je bila vsa posoda v redu, čista in brez duha, potem bo najbrže vzrok edino ta, da ste vino in mošt slabo pripravljali. Pri kuhanju, vrenju, mošta ste najbrže dopustili, da so prišle tropltle ali kakor pravimo „klobuku pre* več v dotikO 2 Zrakom, ker je mošt kipel v odprti posodi in ni^ ste tropin večkrat potlačili v mošt-, oziroma ste dopustili, da šo se tropine osušile na zraku. Na ta način so se razvile glivice oetove. kisline-, ki so potem okisale mošt in vino. Naravno je, da je bila Vročina tudi kriva, ker se pri primerni toploti te glivice veliko hitreje razvijajo kakor pri nižji toplini, Če hočete imeti zdravo vino, morate grozdje pustiti le malo časa na tropu ln tudi tedaj morate paziti, da Vsako uro potlačite tropine, da se glivice oetove kisline ne morejo razvijati. Ko mošt pretočite v sod, ki mora biti popolnoma čist in po možnosti opran s sodovo vodo, tako da nima nikakega neprijetnega duha, ga ne smete docela napolniti, ampak<tnn morate pustiti nekai prostora, da lahko vino še nadalje vte, ne da bi metalo pene iz Soda. Najbolje je, Če pri tem rabite kipelno veho, ali če te ne morete dobiti, pa pokrite odprtino soda z malo vrečico, polno peska, ki zabranjuje dostop zraka v sod, dovoljuje pa izstop ogljikove kisline iz njega. Na ta način se Vam vino ne more skisati. Vsa nadaljnja pojasnila dobite v ..Gospodarskem na* vodilu" štev. 25. „Resna beseda vinogradnikom", v katerem dobite podrobne nauke o umni pripravi zdravega vina.
Vprašanje 85. Precej, ko sem čital v 15. štev. kmetovalca" o ribji moki, kot krmilo za prašiče, sem jo za poskušjo naročil. V pričetku so se prašiči res nekaj obotavljali, toda potem so pričeli z ribjo moko pomešano pičo hlastno zreti ter je uspeh očiten, navzlic temu, da zaradi letošnje suše nimam dovolj dobrega prašičem pokladati. Ali bi se smela ribja moka pokladati tudi goveji živini, kajti s krmo za to živino bomo letos v silni zadregi, pokladati ji bomo morali vsevprek in zato bo treba nekaj boljšega primešavati. Sicer primešavam otrobe kot močno krmilo, a ti so tudi silno dragi in jih tudi ni vselej dobiti. Če se sme ribja moka goveji živini pokladati, koliko se je sme dati na dan in glavo? (R. T. v K.)
Odgovor: Ribja moka se sme in se more z velikim pridom pokladati tudi goveji živini, in če se ni tega pred vojno delalo, je prihajalo odtod, ker je bila ribja moka kot močno krmilo napram otrobom in drugim močnim krmilom, ki jih je bilo lahko dobiti, veliko predraga. Ne glede na to, da ima ribja moka v sebi tolščobo, ki nerazkrojena goveji živini ne le nič ne škoduje, ampak celo koristi, ima ribja moka v sebi mnogo fosforovokislega apna in tudi vedno nekaj soli, kar istotako goveji živini zelo prija ter zato ni treba posebej pokladati fosforovokislega apna v obliki klajnega apna. Poglavitna in najvažnejša sestavina močnih krmil je pa beljakovina, in te je v ribji moki prebavljive šestkrat toliko, kakor pa v otrobih, zato se lahko
reče, da je ribja moka kot krmilo šestkrat toliko vredna kakor otrobi, a cena je samo še enkrat višja. Vendar pa ima pokladanje rioje moke goveji živini svojo mejo, kajti ona da v preveliki množini pokladana mesu klavne živine in mleku slab okus. Zaraditega se sme pokladati živini za zakol in molznim kravam na dan in glavo največ do 5 dkg za vsakih 100 kg žive teže; živini, ki ni za zakol, mladi živini in kravam, ki ne mol-zejo, seveda tudi več. Letos vsled pomanjkanja sena in presne klaje, boste morali pokladati veliko žitne slame, ajdovce," tudi slamo od turščice, katera krmila so pa slaba, ker nimajo v sebi dovolj neobhodno potrebnih beljakovin, Vam naravnost priporočamo pokladanje ribje moke goveji živini, saj je ribja moka le enkrat dražja kakor otrobi, a ima v sebi šestkrat toliko beljakovin. Prav posebno pa Vas opozorimo, da morate imeti naročeno ribjo moko hranjeno na kakem zračnem in suhem prostoru, kajti v zatohlih in vlažnih shrambah se tolščoba razkraja, beljakovine prično gniti in potem je tako skvarjena ribja moka zdravju prašičev kakor goveje živine naravnost škodljiva. Ribjo moko je med klajo dobro pomešati, ter jo je le polagoma, t. j. od dne do dne na predpisano, odnosno na potrebno dnevno množino spraviti.	^
Vprašanje 86. Tukaj pri nas je več vinogradnikov naredilo petiot namesto s sladkorjem s saharinom. Tudi jaz sem tako naredil, in sicer sem dodal vodi, ki sem jo nalil na tropine toliko saharina, da je tekočina še slajša nego mošt, drugače sem pa tako ravnal, kakor je sploh običajno pri izdelovanju petiota. Ali je pri izdelovanju petiota s saharinom namesto s sladkorjem še kaj posebnega upoštevati? (M. Z. v U. S.)
Odgovor: Vino je pokipen sok (mošt) iz odtisnjenih grozdnih jagod ter sestoji predvsem iz vode in potem iz alkohola (špirita), vinske kisline in drugih snovi, ki dajo vinu zna-čajen okus. Vino jp torej alkoholna pijača in je torej njegov bistven sestavni del alkohol. Odtisnjene tropine imajo pa v sebi kolikortoliko še vsega onega, kar je v moštu, odnosno pozneje v vinu, zato se dela iz njega domača pijača, tudi petiot imenovana, na ta način, da se nekako toliko vode prilije, kolikor se je odtisnilo mošta ter se notri raztopi toliko sladkorje, da se dobi alkoholna pijača, kajti le sladkor je oni, ki se vsled kipenja izpremeni v alkohol. Vsak kilogram sladkorja, ki po-kipi, da nekako pol litra čistega alkohola. Ce hočete narediti iz tropin domačo pijačo alt petiot in dodenete na vsakih 100 litrov vode 10 kg sladkorja, boste s pomočjo kipenja izdelali alkoholno pijačo, ki ima v sebi nekako 5 litrov čistega alkohola ali špirita. Med kipenjem se izluži iz tropin še ostali sladkor, vinska kislina in tudi druge snovi, vsled česar dober petiot lahko postane po okusu enak vinu. Le gotove vrste sladkorja se morejo potom kipenja pretvoriti v alkohol in v ogljikovo kislino ter še v neke druge snovi, ki nam jih pa na tem mestu ni treba omenjali. Saharin je pač neka sladka snov, ki je 300 krat slajša od sladkorja, zato se pa s saharinom še nikakor ne da delati domače alkoholne pijače, ker saharin ne pokipi in se ne pretvori v alkohol. Petiot, ki ste ga naredili s saharinom namesto s sladkorjem, bo ostal ogabna sladka pijača, ki je bržkone nihče ne bo hotel piti, ter v njej le toliko malo alkohola, kolikor ga bo dala ona pičla množina grozdnega sladkorja, ki je ostala še v tropinah. Saharin je pač sladka, in sicer zelo sladka snov, vendar nikak sladkor, zato pri izdelovanju alkohola ne more nikdar nadomestiti sladkorja, ki je edini zmožen potom kipenja pretvoriti se v alkohol. Sicer je pa poraba saharina v vinskem kletarstvu po zakonu prepovedana, kar je v tem primeru itak brezpomembno, kajti petiota se s saharinom sploh ne da narediti.	^
Vprašanje 87. Imam rodovitno njivo, na kateri že več let rase kislica (šisovnik, šavje). Pred tremi leti je bila njiva preorana, korenine kislice pobrane in na njivo vsejana pšenica, nato ajda. Spomladi sem vsejal oves in črno deteljo, med katero se, je zopet razrasel ta nadležni plevel. Pošiljam Vam to
rastlino in prosim za sporočilo, kako naj zatrem kislico na njivi? (V. M. v Z. ob S.)
Odgovor: Plevel, ki ste ga nam poslali na ogled, je topo-listna kislica (Rumex obstusifolius). Ta cvete junija in julija in rase prav pogosto po travnikih, planinah, poljskih "mejah za plotovi ter ji ugaja posebno ona zemlja, ki je dobro pognojena z dušikom. Tudi na Vaši njivi, na kateri rase detelja, rastlina, ki jemlje dušik iz zraka in ga zbira v zemlji, je umevno, da se je razpasla kislica. Topolistno kislico popolnoma zatreti je precej težavno in vztrajno delo, ker se njeno steblo razteza v dolgo podzemeljsko koreniko, ki na mlajšem koncu rase in na starejšem pa polagoma umira. Iz te korenike poganjajo vsako pomlad lističi in zeljnate mladike. Zatirati jo je treba na dva načina, in sicer, da se jo kosi pred cvetjem; njene korenike je vedno in ob vsaki priliki zbirati in sežigati. Na drugi strani pa naj se nekaj let opusti vsako gnojenje takih gnojii, ki vsebujejo dušik. S tem, da ji bodete odvzeli najslajšo rastlinsko hranilno snov, to je dušik, ji vzamete tudi njen življen-ski obstoj. Nasprotno pa Vam toplo priporočamo, da bogato gnojite s fosfornimi in kalijevimi umetnimi gnojili, kajti ta gnojila oslabe rast kislice. Tudi gnojenje z apnom izkazuje prav dobre uspehe, katero sredstvo Vam sedaj v jeseni tudi priporočamo. Opozarjamo Vas tudi na to, da je korenika te kislice neprijetnega, ostrega in grenkega okusa ter povzroča slabosti in bljuvanje, ki se lahko konča s smrtjo človeka, ako ni hitre pomoči.	P—j.
Vprašanje 88. Imam na vzhodnem pobočju vinskega hriba njivo v izmeri pol orala. Zemlja je precej težka. Že sedem let je bil na njej oves, le enkrat, vrneš malce pognojeno, proso, a je zelo slabo uspelo. To njivo bi rad izpremenil v travnik. Kako naj to storim in s katerimi umetnimi gnojili naj gnojim zemljo? (F. S. pri Sv. J. na P.)
Odgovor: Glavni pogoj za gotov uspeh setve travniških mešanic je plevela prosta, dobro obdelana in močno pognojena zemlja. Iz tega vzroka so najprikladnejši predsadeži, okopa-vine, kakor: krompir, pesa, koruza itd. Ker je Vaša njiva gotovo močno zapleveljena, Vam svetujemo, da sedaj v jeseni njivo s hlevskim gnojem pognojite in jo preorjete. Če pa Vam tega vsled strmine ni mogoče storiti, jo prekopljite in pustite njivo v sirovi brazdi, oziroma kopi čez zimo. Ker Vam bo prevoz hlevskega gnoja vsled strmine delal veliko stroškov, Vam svetujemo, da del hlevskega gnoja nadomestite z umetnimi gnojili, ki se lažje prevažajo. Priporočamo Vam, da pred oranjem raztrosite po njivi kostno moko, kajnit in gnojilno štupo iz mezdre. Prvega umetnega gnojila vzemite 50 kg, drugega 100 kg in tretjega pa 70 kg na y2 orala. Ako imate na razpolago pravilno pripravljen in dobro predelan mešanec (kompost), tedaj je tudi tega v nadomestilo hlevskega gnoja priporočati. Kako se sejejo travniške semena, Vas opozarjamo na vprašanje št. 11. v 3. številki letošnjega ..Kmetovalca". Kmetijska družba bo imela spomladi najboljša travniška semena v zalogi, na kar Vas že sedaj opozorimo.	P-j.
KMETIJSKE NOVICE.
Mestna mlekarna v Ljubljani. Mestna občina ljubljanska je dovršila vse priprave za ustanovitev mestne mlekarne, ki naj preskrbuje Ljubljančane z mlekom. Ta mlekarna bo dobivala mleko iz okolice, ga bo pasterizirala in ga nadrobno prodajala strankam za sedaj v enajstih svojih podružnicah, ki bodo obenem lahko služile kot mlečne pivnice. Vsem strankam, ki bodo to zahtevale, se bo mleko rano zjutraj donašalo na dom. Mestna mlekarna bi zamogla sedaj razprodajati pasterizirano mleko v nadrobni prodaji po 7 K 20 vin na liter. Mleko onih strank, ki ga hočejo direktno dovažati v Ljubljano, prevzame po običajni ceni mestna mlekarna, ako odgovarja minimalnim zahtevam kakovosti. Razen oddaje svežega mleka se
bo mestna mlekarna baviia z izdelovanjem sladke in kisle smetane, surovega masla, čajnega masla, bolgarskega kislega mleka v nalašč za to določenih širokih steklenicah, navadnega kislega mleka itd. Za fiojenčke se bo izdelovalo posebno primerili mleko, ki se bo oddajalo le v plombiranih steklenicah. Želimo, da naj da mestna mlekarna res povoljno uspeha.
Popis živine in vozov po vojaški oblasti. Ministrski svet je z odlokom od 9. avgusta t. L, štev. Pov. F. Dj. 15421., ukrenil, da se ima septembra in oktobra meseca t. 1. nadaljevati s popisovanjem živine in vozil po deželi za potrebo vojne, ki je bilo lanskega leta vsled nekih dogodkov na Hrvaškem ukinjeno. Da se morda ljudstvo ne bo ponepotrebnem razburjalo in upiralo izvedbi te naredbe, je potrebno, da se pouči o pravem pomenu tega dela. Opozarjajo se torej vsi kmetovalci, da služi to popisovanje vojnemu erarju samo V toliko, da dobi ta natančen pregled o stanju p i V i n e in vozil za slučaj vojne. Popisana živina in vozila se sedaj ne bodo odvzemala in bo vsak lastnik smel ž njimi svobodno razpolagati. Za vojsko pridejo v poštev edinole v slučaju potrebe in tedaj jih bo država prevzela le proti pravični odškodnini, kakor to predpisuje 40. čl. državne ustave. Nadalje je treba opozarjati, da se s popisovanjem ne bo vršilo istočasno tudi žigosanje živine, kakor se je vršilo lansko leto po starih predpisih, in tako odpade nadaljnji vzrok, ki je minulega leta izzval nezadovoljstvo med ljudstvom. Pozivljejo se torej .vsi lastniki živine in vozil, da se določenega dne odzovejo vojaški oblasti in pripeljejo iste na določen kraj, kjer jih bo vojaška komisija popisovala.
Pregled kobil na Bledu. Konjcrejski sosvet je sklenil, da sc pregledajo vse kobile, ki so bile zaskočene od žrebcev Va-selin, Favory in Bonee na plemenilni postaji Bled. Komisionelni pregled se vrši dne 20. oktobra t. i. ob devetih dopoldne na sejmišču v Lescah. Pozivajo se posestniki zaskočenih kobil, da zanesljivo priženejo kobile na ta pregled, ker je od števila prignanih kobil odvisno, ako se prihodnje leto še nastavi toplokrvne žrebce na Gorenjskem ali ne. Po naročilu oddelka za kmetijstvo: Vodstvo drž. žrebčarne.
Slike potovanja po Srbiji je Kmetijska družba prejela, in sicer: pet slik iz Topčidera v obliki razglednic vsaka po 3 din. — 12 K, v povečani obliki na lepenki za okvir po 15 din. = 60 K vsaka. Dalje iz Cuprije dve sliki, posneti na ulici v veliki obliki po 15 din. = 60 K vsaka. Iz Arangjelovca ena slika v veliki obliki po 15 din. — 60 K. Kdor želi, da se mu te slike dopošljejo, naj sporoči Kmetijski družbi, katere slike želi imeti in naj istočasno dopošlje za to potrebni znesek.
Odstranitev žičnih ovir na meji. V pojasnilo k razglasu pokrajinske uprave, oddelek za notranje zadeve z dne 14. septembra t. L, št. 9487/1V., glede odstranitve žičnih ovir na prejšnji jugoslovansko-italijanski meji, priobčenem v Uradnem listu št. 114., str. 282., se daje na znanje, da sme posestnik bodičasto žico, ki jo odstrani, tudi obdržati in da nadzira občina odstranitev žice le v onih slučajih, kjer bi bila nevarnost za osebe ali imetje ali promet. V to pa je občina po občinskem zakonu itak zavezana.
URADNE VESTI.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Globoko pri Brežicah, v nedeljo, 23. oktobra 1921. ob dveh
popoldne v šolskem poslopju. Konjice, v nedeljo, 30. oktobra 1921. ob treh popoldne v dvorani okrajnega zastopa v Konjicah.
NOVE NAREDBE.
Davek na poslovni promet.
(Glci ,,Uradni list" štev. 113. od 19. septembra 1921. leta.)
Davku na poslovni promet je podvržen ves promet z blagom, kakor tudi osebne storitve, ki se izvršijo proti odškodnini, ter promet pri komisijskih poslih. Pri izvozu in uvozu blaga se ta davek ne plačuje. Nepremičnine in vse pravice do nepremičnin se ne štejejo med stvari, katerih promet ali prenos je zavezan temu davku. V nadaljnjem so navedene vse storitve, ki so podvržene davku na poslovni promet. Plačevati ga morajo vse pravne in fizične osebe, ki se po poslu ali poklicu bavijo s samostojno delavnostjo, združeno z dohodki, in sicer, če imajo oni ali njih zastopniki stalen sedež ali bivališče v državi.
Obvezani so torej plačevati davek na poslovni promet predvsem vsi trgovci na drobno ali debelo, bodisi, da imajo prodajalno ali pa ne, ter obrtniki vseh strok, z delavnico ali brez nje, in končno vsi oni, ki se bavijo s takozvanimi prostimi poklici, kakor zdravniki, odvetniki, notarji itd. Obtrniki proizvodov hišne industrije, kolikor se ž njimi bavijo izključno rodbinski člani brez pomočnikov in pa promet malih obrtnikov, ki ga opravljajo poklicno z največ dvema stalnima pomočnikoma ali uslužbencema, so prosti tega davka. Istotako državna podjetja in podjetja samoupravnih teles, slikarji, kiparji, skladatelji in književniki.
Tudi kmetovalci nc plačajo tega davka glede prometa s svojimi lastnimi pridelki. Ce kmet proda svoje sadje, žito, živino itd., ne plača tega davka. Ce se vzamejo nepremičnine ali njih pravice v zakup ali najem, se ta davek ne plača; pač pa za najete opremljene prostore. Navedene so še nekatere druge oprostitve. Vsi davčni obvezanci, ki plačujejo pridob-nino, morajo voditi knjigo ..opravljenega prometa". Kdor plačuje ta davek pavšalno, mu ni treba voditi te knjige. Knjigo ..opravljenega prometa" je zaključiti vsako četrtletje in plačati davek.
Davek na poslovni promet znaša en odstotek vsote, ki se je prejela za prodano blago ali za izvršeno delo.
Nadaljnje podrobnosti so razvidne iz naredbe štev. 289., objavljene v „Uradnem listu" štev. 113.
Dovoljenje paše in dobavljanja trave ter nastelje po gozdih.
Po intervenciji Kmetijske družbe pri Pokrajinski upravi za Slovenijo glede odpomoči posledic, ki nastopajo vsled izredne suše v velikem pomanjkanju krmil za živino, je Pokrajinska uprava, oddelek za gozdarstvo, izdal potom vseh okrajnih glavarstev v Sloveniji gozdnim posestnikom sledeči oklic:
„Vsled izredne suše, nastalo je veliko pomanjkanje krmil za živino. Ker se bo porabila slama za krmo, bo primanjkovalo tudi stelje in s tem za bodoče leto tudi gnoja.
Temu se da vsaj deloma odpomoči s tem, da se izkoristi trava in da se porabi za steljo listje, kar ga bo v gozdu na razpolago.
Zaraditega se vabijo lastniki gozdov, da letos izjemoma dovolijo živinorejcem brezplačno ali pa proti primerni odškodnini grabljenje listja po svojih gozdih, v kolikor ga sami ne potrebujejo, v svrho naprave zadostne nastelje.
Razentega naj gozdni posestniki sedaj jeseni brezplačno ali pa proti primernemu plačilu dovolijo pašnjo in izkoriščanje trave po gozdih — seveda le tam, kjer bi to gozdoreji ne, škodovalo in kjer se to sme iz gozdnopolicijskih ozirov dopustiti, da bo živinorejcem mogoče, čim dalje vzdrževati živino na prostem, s čemur se bo pripravljena krma ohranila za zimske mesece."
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list
Uradno
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 500 K, na «/4 strani 300 K, na >/» strani 150 K, na >/„ strani 100 K, na >/« strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 12 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
St. J. Ljubljana 15. oktobra 1921 Letnik XXXVIII.
Borzna poročila:
Borza v Zagrebu 7./10. 11/10.
Nemške krone	7"60- 8-10 7'38— 7 58
Češke krone .... 263 -265	262-75 - 268
Lire ......... 960 -965	982 — 995
Dolarji........ 228 -233	240 —
Francoski franki . . —	1800 —18 5
Nenške marke ... 198 —	200'20- 202
Borza v Novem Sadu 5./10.
Pšenica..........................................1080- -
Rž.......... ............................870*—
Koruza ..........................................7U0'-
Mo'<a0 ............................................1550*—
Oves..............................................775 —
Listnica upravništva.
Pozor! Dotična stranka, ki išče v ^Kmetovalcu" pod 352 pridnega hlapca za deželo naj blagovoli sporočiti svoj naslov, ker je došlo več ponudb.
Vinometre »Bernadot« — Asbestc bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino— Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisuifit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sode bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji cenj
Drapija MITIH 11
Ljubljana, ŽitavsKa »liga l
Mala naznanila.
■a vitko beiedo je naprej plačati dve kroni v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj K 20'— (icer ie naznanila ne objavijo.
Up'avništvo ne prevzame posredovanja.
Mllncho kamni* sekane iz najboljše bele, ostre talilitrns KOIIIIIs, skale, trde ln srednje od 40 do 100 cm iiroke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno
tarancilo. Leskovšek Anton, posestnik ln kamnosek, v. jurij ob južni železnici pri Celju.	60
Priporoča se tvrdka ^S.s^na^
Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko In obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi
rosamezni deli za šivalne stroje in kolesa, potreb-5ine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje.	104
Pnnilli tlt TSe 5e jlatp predmete, verižice, rUlIUUIIE porabne aIHIE prstane, obeske, zapestnice, uhane itd. — kateri predmeti Vam ležijo doma in jih ne nosite, — tvrdki F. Čuden, trgovina ur, zlatnine ln srebrnine, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 1.	293
Pnhičton za ,se sl°ie dovršeno, trpežno in ceno rUlliaiVU kakor tudi vse vrste lapetniških del priporočata BRATA SEVER, Ljubljana, Gosoo-svetska cesta 13. (Kolizej).	300
Hišico z vrtom na SSM^pft^
Ponudbe na upravništvo. Kmttovalca" pod .Zdrava lega 202".__311
r.»nlixnr tnt» n»orodaj sledečih vrst: Beli-Ra, UEJIIJSIIE Ide lof, Trunta, Traminer, Kraljema. Gutedl, Pošip, Plavi - Borgunder in Velš - Rizling-Prodam tudi več tisoč vkorerinjenih šmarnic in vkorerinjenih divjakov G8tte G. Maticola in Rip. Portalis Znamke ali dopisnice za odgovor se morajo priložili. Franc Zelenko, pos. in trtničar, Jur-šinci pri Ptuju. (Slovenija.)	356
Pšenični moko, otrobe, oves in lio-
Hii-n 9e dobi vedno po ugodni ceni v trgovini IU*U Jernej Kranjc, (pri cerkvi) Vrhnika. 370
Ambrož B Grošičar,
niča, Trnovski pristan št. 32, Ljubljana. Prevzema vsakovrstna popravila kakor tudi delno nova naro?i!a in sicer: poljedelske stroje, mline itd. ter vsa v to stroko spadajoča dela. Vsa naročila izvršiva solidno in točno.	371
Izjava!
Zahvaljujemo se banki .Beogradska zadruga d. d.", katera nam je naško škodo, nastalo vsled požara v polni meri in kulantno izplačala.
Priporočamo vsem občinam in vsem gospodarjem ta naš doaa;i zavarovalni zavod.
V veliki Mučni, 18. 9. 1921.
Tomo Kučekovič, predsednik občine.
SPCdllia za globoke vodnjake z močnim pogon-ticaainn Skim stojalom z litim ležiščem, pogonskim kolesom, dvojno učinkujočo sesalko, s cilindrom na pritisk, sesalno in dvigalno cevjo za globino 20—25 m, izvrstno delujoča, je kompletna na prodaj. Ponudb« na Rihard Ogriseg, Sturmberg, p. Pesnica pri Mariboru.	373
domačih žlahtnih vrst 10 do _	15 kron komad
Dhariip iz semena vzgojene, 1 do 2 m visoke, 3 nnuiiljB do 4 krone komad, pošilja povzetno: drevesnica Dolinšek, St, Ilj-Velenje.	374
za hmelj, 4 do 8 metrov dolgih, se proda 5 vagonov. Josip Koščak, Znojile št. 1, pošta Krka, Do-lenjsko.	375
Bresisovi grmiči
Smrekovih drogov
Izjava.
Zahvaljujem se javno banki Beogradske zadruge, koja m'je kulantno procenila moju štetuod požara, te mi isplatila štetu od K 36 000.
Preporučam svakom gaspodaru, ovaj naš pot-puno domači zavod osiguranja, ali ujedno upučujem gospodare neka se osiguraju prema danjšnjoj vrednosti imanja.
U Otoku kraj Ogu.ina, dne 19. septembra 1921-Josip Popovič, v. r.
_____376
Sadna drevesca
divji kostanji, jabolčni in hruškovi pritlikovci. Cena po dogovoru pismeno ali ustmeno. Jakob Pintar, sadjere,ec, Sv. Tomaž p. Škofjaloka, Gorenjsko.
'	378
Kupujemo suhe gabe,
'm
ver & Komp_ Ljubljana Woltova 1
~v,-S priporočamo pa vse vrste se- S fp^MSfc meni za poletje in jeseni Se
ulica štev* 15.
231
Kmetovalci J!
Blasnikova
R9TIK9
HELIKfl D
za leto 1922. |Cy je izšla,!
Letošnja izdaja se odlikuje po slikah iz naše domovine in je posvečena poznanju naše države. Bivša Avstrija nam je z vsemi sredstvi zapirala pogled na naše sedanje dežele, tako, da je le malo Slovencev, ki poznajo našo bogato domovino; zato si je štela „Pratika" v dolžnost, da s podrobnim opisom naših južnih krajev seznani svoje bralce z našo obširno domovino. Tudi letošnja izdaja stane K 5*—- 71
Kmetovalci! Ne pozabite, da je Blasnikova Velika Pratika Vale najstarejše kmetsko glasilo.
PRATIKA se dobiva skoro v vseh trgovinah; kjer bi je pa ne bilo dobiti, naj se naroči naravnost v tiskarni J. Blas-nika naslednikov v Ljubljani, Breg 12.
lfsa sredstva za umno vinarstvo:
ribji mehur, enorit. eponit, želatina, tanin, salfor, ogljikovo-kislo apno, žveplene ploščice na asbestu, asbest za filtriranje vina 1.1, d.
„PASTEURIT", d. z o. z.
Glavno zastopstvo K ARO L S ARI A( Maribor,
Koroška cesta 30. Telefon št. 229. Brzojavni naslov: PASTEURIT, Maribor. Katalogi in ceniki na zahtevo!
| ^i^MsSaj krmi NtastinTj
V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljuoliani z dne 18. julija 1®»., šf. 10.595, ki mi ga Je mestni magistrat ljublj. izporočil dne 18. lu.ija 1899., št. 25.255, smejo dietiono sredstvo Mastin, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. St. 28.261.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah Ia trgovinah ne dobi, potem ga naročite po poiti. 5 zavojev Mastina K 50 poštnine prosto na dom.	<3)
Maolio »oper garje
(naftomaz'10) uniči pri ljuatu gaijt ,j>J, srbečico, kožne bolezni, izpuščaj Pr! tivini uniči garje. 1 lonček po poŠt! K 15-—.
lekarna Trolc<JcsBy
MaMlana, Slovenija. Zraven ito«ot8#
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dunajska eesta — Bavarski dvor.
Velika la-foga vsa-kosrsfnik poljedelskih stro-
!«■ (5)
š* najsiovit«f>p|ih tavara.
Zaitopitio za taria kot!« ms!! (Wali!»';
Naznanilo!
Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva knpila znano veletrgovino in posestvo Oskarja Reitterja v Slovenjgradcu,
katero bova ravno v istih strokah, kakor specerija, železnina, manufak-tura in deželni pridelki, vodila naprej ter se priporočava slavnemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem
Oskar Reitter, 72	nasl. brata Kopač.
Izjava.
Ovime iziavljujem javnu zahvalu banki Beo-gradskf zadruge, koja mi je moju štftu požara od K 52-600. u celosti isplatila i tako me pomogla u mojoj nesreči.
Preporueam svakom gospodaru ovaj naš sot-puno domači zavod osiguranja radi ovake kulan tnosti.
U Petkovcu kod Petrinje. !9. septembra 1921 Pavao Ljubojevič, v. r., ratar.
377
Proda
»p posnemalnik „Alfa", pisalni stroj, uo steklene posode, baterije, akomuiator jeva stojala, koiektor. Oskrbništvo Sannegg, Bra slovče.___379
le pridfto, pošteno 16-18 let st"ro dekle z dežele se sprejme v službo Ponudbe na uprairništvo .Kmetovalca".
___' 380
Naročajte umetna gnojila!
v mestu.
Onim, ki ljubijo napredek 1
Stoterokrat poplačan trud!
Opozarjamo kmetovalce na zelo dobro in lahko vporabljivo
gaiično pasto »Bosna",
ki je najbolj pripravno in po strokovnih izkušnjah najučinkovitejše sredstvo zopet peronosporo in druge rastlinske bolezni. Vporablja se lahko Ladi mesto galice za škropljenje krompirja. D bi se v čebrih po 25, 50 in 100 kg pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
a ® LJUBLJANI n
Kmetska posojilnica
Ijubljaaske okolice
< lastnem »sttm&nem domu na Dunajski oesti štev. 18.
Obrestuje hranilna vloge po 3 °je	(2)
bres vsakega odbitka rentnega davka katerega plačale posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloga v tekočem računu v svetli s čekovnim prometom Ur tih obrestuje ob dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 115,000.000 kron.
«=== Stihij« rezervnih zakladov 1,800.000 kron.
Kmetijska družba za Slovenijo
priporoča udom
iz svoje zaloge v Ljubljani
kaj nit kostno moko
surovo in razklejeno
superfosfat apneni dušik § kalijeva sol £
:: Gnojilna štupa iz mezdre ::
po izvirnih cenah, ki so razvidne iz družbenih vesti tega lista. Tvornice so cene znatno zvišale, družba pa bo naročitve, ki jej pravočasno dohajajo,
še po starih cenah izvršila.	10
ne zamudite prilike I
Vse vinogradnike, ki so spomladi prejeli galično pasto „Bosno" v svrho poskusov brezplačno oziroma proti poznejšemu plačilu, nujno prosimo, da nam v smislu svoječasnega razpisa takoj poročajo o uspehu škropljenja. Kmetijska družba bo ta poročila zbirala in objavila v ..Kmetovalcu".
• Kmetijska družba za Slovenijo Ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 1 kilogram za 120 kron, pol kilograma za 70 kron, četrt kilograma za 40 kron, osminko kilograma za 25 kron, 50 gramov za 15 kron.
Drevesne škropilnice na prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 120 kron kilogram, poštnina in ovoj posebej.
Gnojilna štupa iz mezdre, ki vsebuje povprečno 8% dušika, po 280 K 100 kg z vrečami vred. To visokovredno gnojilno moko priporoča družba zlasti za gnojenje po njivah in vrtovih.
Grahora, kg K 7—. "
Kajnit, v vrečah po 100 kg K 200-—.
Kalijeva sol, 40—42 %. je zopet na zalogi v vrečah1" po 50 kg. Cena K 380•— za 100 kg, v jutastih vrečah K 400-—.
Kainenita sol v kosih za živino na razpolago po K 5-60 za kilogram. Vreče se posebej zaračunijo.
Kose. Družba zopet oddaja udom kose iz dobrega štajerskega jekla in sicer 65, 70 in 75 centimetrov dolge, takozvane ..kranjske" oblike. Cene kosam so sledeče: 60cm po 50 K, 70 cm po 52 K, 75 cm po 54 K komad.
Kostni superfosfat po 420-— K sto kilogramov z vrečami
Lauene tropine so zopet v zalogi po K 9-— za kilogram.
Lonci. V zalogi so železni lonci raznih velikosti, znotraj emajlirani, po najnižjih cenah.
Moštne tehtnice so razprodane.
Pšenica, semenska, dioseške vrste po K 14"— za. kg.
Poklajno apno vsebujoče 38% fosforove kisline od koje je 80% raztopljive, je zopet v zalogi. Tega prvovrstnega krmilnega apna iz kosti pri nas dolgo let ni bilo dobiti, dočim so udje močno zanj povpraševali. Cena poklajnemu apnu je v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po 13 K kilogram, v manjših mno-
žinah po 14 K kilogram. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 28 K za poštnino, zavoj, vozni list itd. Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. Opozarjamo, da je poklajno apno nujno potreben dodatek h krmi, ker krmila nimajo dovolj rudninskih snovi; zlasti fosforove kisline, in da precipitiranega poklajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi, a dragimi redilnimi štupami za živino.
Rafija, majunga extrissima, po K 38 kilogram.
Rafija, druge vrste po 26 K kilogram.
Ribja moka. Odslej ima Kmetijska družba v zalogi zopet priljubljeno ribjo moko, ki je izborno močno krmilo za prašiče in perutnino in ki je je oddala družba pred vojno vsako leto svojim udom mnogo vagonov. Pri ribji moki, ki naj bo primerna za krmljenje, je najvažnejše, da zanesljivo nima v sebi preveč tolščobe in tudi ne preveč soli. Taka ribja moka vsebuje 50 — 60% beljakovin, 20 — 30% fosforokislega apna, le 1 do 2% tolščobe in največ 3% soli. Povprečno vsebuje norveška ribja moka Ie po 2 odstotka soli, ie torej absolutno revna na soli, kar je zlasti važno pri reji mladih prašičev, ki je sol zanje zelo kvarna. Cena ribji moki pri odjemu 100 kg V originalni vreči K 13 za kg, na drobno K 14 za kg. Opozarjamo na strokovni spis glede vporabe in učinka ribje moke, ki je izšel kot št. 41 Gospodarskih navodil.
Surova kostna moka po K 240'— za sto kilogramov z vrečami vred.
Škropilnice za trte so pošle. V zalogi je še nekaj drevesnih škropilnic razne kakovosti na izbero. Te škropilnice so
/
izvrstno vporabne tudi za belenje in razkuževanje hlevov itd.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici po
5 kg K 120•— brez poštnine.	v
Vinometri po K 50-— za komad.
Žveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek gali-
čnemu škropivu, ima Kmetijska družba v zalogi ter jo oddaja po 4-— K kilogram. Izkušnje so pokazale, da lahko z dobrim uspehom za učinkovitost primešamo galici polovico žvepieno-kisle gline in si na ta način prihranimo polovico drage galice. Namesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotoliko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo gotovo popolnoma isti, kakor ob polni množini galice. Vporabo gline priporočamo zaradi tega, ker dež ne odpere te brozge raz listje in trte tako hitro kakor navadno brozgo.
Žveplene ploščice ali žvepleni nabiček na juti za žvep-ljanje sodov, najboljše, brez arzena po 28 K kilogram.
Želatina za čiščenje vina po 130 kron kilogram.
Žveplalnlkl. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike. Komad stane 250 kron.
(6)
RMET13SR9 DRUŽBI
• ZA SLOVENIJO .
j« izdala in prodaja naslednja knjige:
Zmak
G»H3 K
1-20
B.
K.
8.
10.
19.
18.
16.
Fr. Stupar: Apna V kiltl|»tvi Fr. Stupar: Navodilo, kaki ji tist»l|atl poučili o litini . 1— M. Ko« tanj »rte: 0 ažilala! •d vini In aesa . . . 6'— Boh. Skalick? Siljenje ali kaljen]« anerliklh kljnfiav 1-20 B. Skalicky: Kaetljske raz-aere na Ceikau ... 2 80 Prldelavanje Ia razpeia-vaaja naailznega grazdja ter zgaja trt aa Spallrja. (B. Skalickf). .... 2—
0 ustavljanja Ia »itvl travnik ■aiaall. (W«inxiarl - Turk) 4'— Stcucrt - Jamnik: Saieda Razumnika konjereja . . 4-—
Izrejanje matic .... 4'— Živinozdr. Lovro Tepina: Podkovstvo, pouk kovačem in konjerejcem . . 45'—
Za oglušele!
Gospod K. K. v H. piše dobesedno: .Ušesna troraba je pri meni čudovito učinkovala. Sem kakor novorojen in ne morem popisati svojega veselja nad tem, da razumem sedaj najbolj tiho govorico."
Pri oglušelosti je Plobnerjeva (izumitelj) postavno zavarovana ušesna tromba neobhodno potrebna.
Je komaj vidna v ušesu in se uporablja pri trganju v ušesih in pri ušesnih živčnih boleznih. — Na tisoče v porabi! — Nešteto priznalnih pisem I
Cena Din. 25-—, 2 komada Din. 45'—.
Pojasnila brezplačno!
Najstarejša hranilnica v Sloveniji.
KRANJSKA HRANILNICA YLjnbijani
ustanovljena leta 1820
sprejema hranilne vloge proti ®°/o
obrestovanja in dovoljuje hipotečna posojila po
4V/o
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo ln starostna hranilnica za posle in delavce.
Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno 8 milijonov kron.
Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron.
Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knaiijeva ulica štev. 9.
RHETI1SHD DRUŽBA Z9 SLOVENIJO
je dala naslednja
»GOSPODARSKA NAVODILA1'
10
a»*ebel ponatisniti Iz .Kmetovalca* In jih oddaja komad po 2 kroni. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
1, Zakaj vino trni, kal je tema vzrek ln kako se odpomore.
I Kjavenje vina.
I. Kiko ie iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino.
I.	Ciste drože in njih raba v kle. taistvu.
II.	V moki neplodnosti pri govedi.
II. Smzavost ali vlačljivost vina.
II, Krmljenje z oljnimi tropinami.
20. ClMenje in precejanje vina.
2S. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi.
II, O Bistvu alkoholnega vrenja (kipe; ja) in o rabi čistih vinskih iroi pri pridelovanju vina.
II. Victje vimena ali volčič na vimenu.
H. Nova naredba kranjske e. kr. de.tlne vlade glede zvrtevanja t.r-arstva.
ST. Ki-iost (kliloba) in razkisanje vina.
41. Močno krmilo .Ribja moka" kot
fiospeševaino sredstvo za rast n pitanje prašičev.
d. Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred fi" do po živini, ki ie pase.
44.	Napenjanje govedi.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni cepljenjem.
54. Nove zakonEke določbe o sporih pri kupčiji z živino.
56. Kako »vi žitni molj in kak» se pokončuje.
58. Natrijev bisulfit kot nadomaiU« sredstvo za žveplo.
60.	Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
61.	Kdo se naj še zglasi za državni prežlvijenski (vzdrževalni) prispevek ?
62.	Presojanje krmil po škrebnii vrednotah.
63.	Garje pri konjih.
64.	Apneni dušik.
66. Duh in okus vina po žveplu.
68.	Tobak.
69.	Sečni kamni pri živalih.
70.	O prijavi sekanja v gozdih.
Kmetovalci i
Skrbite za kar največje razširjenje »Kmetovalca" I Stremite za tem, da se ga lehko čita v vseh gostilnah in Javnih prostorih. 30.000 nas je že v Kmet, družbi, pa bi nas bilo lehko Se enkrat več, Čim več nas bo, več bomo doseglil
I Samci E
za
stmJronB
pošilja
Smet. Ma za Hov. v Ljubljani
ilustrirano knjižico
Jzrejevanji :: matic" ::
ki je neobhodno potrebna vsakemu če belarju.
sprejema (8)
primerne inserate
po cenah, ki so razvidne na poglavju.
Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv u-speh, kajti »Kmetovalec«, izhaja dvakrat mesečno) v 30 tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah.
Sodi
za vino, žganje, olje, mast, med, petrolej,
za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino
Fronjo Repič
sodarski mojter
Trnovo, Ljubljana
lstotam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila
Solidno delol
Cene zmerne! Točna postrežba I 62
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Ivan Jalačin, Ljubljana, Emonska cesta št. 2.
Upravništvo ..Kmetovalca"
sprejema le
primerne inserate
po cenah, ki so razvidne na poglavja.
Objavljenje bo imelo vedno povoljen uspeh, kajti .Kmetovalec" izhaja (dvakrat mesečno) v 30.000Izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih pokrajinah v Jugoslaviji.
Pozor!
Poštnina znaša:
za zavoje do 5 kg K 30'— » » » 10 » » 50"— » » » 15 » » 70*— » » » 20 » » 90'— Za povzetje se računa:
do K 100 K 3-— » » 200 » 4'— » » 400 » 6-— » » 1200 » 8'— » » 2000 »10.— » » 4000 »14 — kar naj blagovolijo cenjeni naročniki pri naročbah upoštevati. Vsled teh visokih poštnih pristojbin priporočamo skupno naročanje blaga po podružnicah.__
Naročajte in širite
! JURETOM"!