Slovenski Pravnik.
Leto XIV.       V Ljubljani, 15. avgusta 1898. Štev. 8.
Razna vprašanja iz civilnega pravdnega reda.
(Preudarja Karol Fiedler, deželni sodni svetnik v Chrudimu.)
2. Je li smeti dopustiti in opraviti v prizivnem postopanji dolcaze, katerih nista navedle stranki na prvem sodišči in kateri se tudi sicer niso navedli pred prvim sodnikom?
Po §-u 467. št. 4. civ. pr. r. mora obsezati prizivni spis poleg splošnih potrebnosti] tudi dejanske navedbe in dokazila, s katerimi je moči dokazati resničnost prizivnih razlogov. V §-u 482. odst. 2. civ. pr. r. nahajamo pa določilo, da smejo stranke navajati v prizivnem postopanji dejanske okolnosti in dokaze, ki po vsebini pravdnih spisov prvega sodišča in dejanskega stanu sodbe niso bili navedeni na prvi stopinji, samo, da dotrdijo ali ovržejo oglašene prizivne razloge.
Ta določila v zvezi s §-om 488. civ. pr. r., da sme prizivni senat vzprejeti dokaze, ki so v podporo prizivnim razlogom ali v njih izpodbijanje, učinjajo zgorajšnjo vprašanje dvomljivo.
Priziv je pravni pomoček, ki ga zglaša stranka, s prvo sodbo prizadeta, da doseže na višjem sodišči razveljavljenje ali pa premembo sodbe.
Priziv je dopusten tako iz formalnih razlogov (§-i 471. št. 4.—6. in 477. civ. pr. r.), kakor tudi iz materijalnih. V poslednjem oziru je prizivu namen, da se vzamejo na pretres dejanske in pravne strani spora, da se torej ocenijo navedbe strank in dognani dokazi, dalje, da se premotri pravni pomen podanega dejanja in dejanstev in da se jih podvrže odnosnemu pravnemu pravilu (subsumpcija). Priziv je torej pristopen za vsakatere prizivne razloge, ker je pretres »in facto et de iure«. i)
') Dobro povdarjajo zato motivi vladne osnove v „Materialien" I. del str. 349.: „Alle Seiten des Verfahrens und des Urtheiles sind der Priifung unterworfen. Das erstrichterliche Urtheil -vvird in der Regel v^egen unrich-
13
194 Razna vprašanja iz civilnega pravdnega reda.
Ne provzroča pa priziv nove ponovljene razprave o sporu, lii se jo obravnaval na prvi stopnji, in ni zato možno uveljaviti novih dejanstev in novih dokazil, razun le v svrho do-trjenja ali ovrženja prizivnih razlogov.
Stranki, oziroma tudi sodišče prve stopinje je dolžno skrbeti, da se navedejo vse za utemeljitev predlogov potrebne in za razsodbo odločilne okolnosti po resnici, popolnoma in določno in da se ponudijo v ugotovitev povedeb potrebni dokazi tako, da se po resnici ugotovi dejanski stan pravic in zahtev, kijih zatrjujejo stranke (§-i 178. in 182. odst. 1. civ. pr. r.).
Zato se je sodišču tudi uradoma ozirati na to, da se do-žene dokazni rnaterijal kolikor moči najpopolneje in smo radi tega dopuščati in vzprejemati tudi take dokaze, ki jih nista stranki ponudili {§-i 183., 351., 378. in 371. civ. pr. r.).
Tudi prizivno sodišče ima v mejah prizivnih razlogov in dokazov iste dolžnosti. Istemu se je ozirati na vsa sredstva, ki sta jih stranki ponudili v utemeljitev ali v izpodboj zahteve že na prvem sodišči, katerih pa leto ni vpoštevalo, ozirati se mu je pa tudi na dokazila, katerim se je stranka pozneje odrekla. Prizivno sodišče se bo oziralo in bo uradoma vzprejemalo celo take dokaze, katerih stranki niti ponudili nista, če jih je le pred prvim sodnikom sploh kdo navedel.')
tiger Rechtsanwendung. insbesonders wegen unrlchtiger Subsumption der Thatsachen unter das Gesetz angefochten werden; es wird sich bei der Beschwerdefahrung viel seltener um reine Bestroitung der Thatsachen, um unrichtige Be\veisver\vertung, als um die Zweifelhaftigkylt der rechtlichen Natur des Saehverhaltes oder seiner Bestandtheile handeln Aber auch ein Irrthum des erstrichterlichen Urtheils bsi Feststellang des that.sach-lichen Ergebnisses der Verhandlung und Beweisfiihrung oder hiebei unter-laufene Unvollstandigkoiten oder Versehen (es ¦warde z. B. vom ersten Richter dem Urtheile eine thatsachliche Voraussetzung zu Grunde gelegt, welchemit den zu beriicksichtigenden Processakten im \Viderspruche steht), ferner eine unrichtige Be'weiswurdigQng \verden durch das Obergericht cor-rigirt wcrden konnen, ebenso ein Uebergeheij von Angriff- oder Verthei-digungsmitteln, sei cs bei der Sachverhaltsermittlung, sei es bei der ei-gentlichen Urtheilsschopfung "
') Besedilo zakona v § 488. odst. 1. civ. pr. r. se je vzprejelo vzpričo predloga permanenčnega odseka in s tem predrugafiilo prvotno besedilo vladnega naCrta, v katerem se glasi odnosni § 509. tako-le: „Der Beru-fungssenat kann nicht bloss die zur Untersttitzung oder Bekampfung der
Razna vpraSanja iz civilnega pravdnega reda. 196
13*
Prizivno sodišče dopusti in opravi po potrebi dokaze :
1. katere sta stranki na prvem sodišči ponudili, katere je pa sodišče kakor neodločilne zavrnilo (§ 275. odst. 1. civ. pr. r.).
2. katerih se sicer ni ponudilo, kateri so pa iz spisov razvidni in ki so za dotrjenje ali izpodboj prizivnih razlogov sposobni (§-a 488. odst. 1. in 3., 489. civ. pr. r.).")
Taki dokazi so razvidni iz pravdnih spisov, iz razpravnega zapisnika, iz dokaznih sklepov in iz dejanskega stanu sodbe.-)
Prizivno sodišče ni torej pri razsoji spora vezano na dokaze, ki jih je prvo sodišče vzprejelo. Isto sme dokaze ponoviti in dopolniti in sme tudi nove dokaze vzprejeti, toda le-te praviloma le takrat, kadar so bili že prvemu sodišču znani.
V prizivnem postopanji velja torej načelo, da niso stranke opravičene ponujati novih dokazov in da ne pripušča prizivno sodišče nikakih dokazov, ki niso bili prvemu sodniku niti ne znani. Novote so torej praviloma izključene. To izhaja iz nagibov vladnega načrta in iz predpisov o tožbah za obnovo (§ 530. št. 7. civ. pr. r.).
Berufungsgrunde neu vorge br a chfce n (predrugačeno v „dienenden") Beweise aufnehmen ..." S tem jo pravica prizivnega sodnika, označena v § 183. civ. pr. r., strogo omejena.
I) Katere takih dokazov da opravi prizivno sodišče samo, in katere da opraviti po odrejenem ali zaprošenem sodniku, uči § 488. civ. pr. r.
•¦') V naredbi justičnega ministerstva z dne 3. dec. 1897, št. 25801 je pri pojasnilu k § 417. civ. pr. r. izrecno zaukazano, naj se omenijo na kratko vsi dokazi, kateri se niso opravili, v dejanskem stanu sodbe.
3) Glej „Materialien" del I. str. 3J9., 357. in 869.: „Es ist somit das Berufungsgericht nicht einmal darauf beschrankt, bei seiner Entscheidung nur diejenigen Erkenntnisquellen zu beniitzen, aus denen der erste Richter geschopft bat; es geniigt, dass diese Erkenntnisquellen dem ersten Richter zu Gebote standen' , „Das Berufungsgericht bat nicht zu sagen, ob das Urtheil iiberhaupt, sondern ob es mit Riicksickt auf das in erster Instanz von beiden Seiten Vorgebrachte richtig sei; in Bezug auf das Material, welches das Berufungsgericht fiir die Kritik der angefochtenen Entscheidung verwenden darf, ist es ge-bunden (Sach- und Streitstand des "Verfahrens erster Instanz), nicht aber in der Beurtheilung und Verwerthung dieses Materials" ,,Durch Zahl 6 (sedaj št. 7. § 530. civ. pr. r) wird die heute sogenannte Wiedereinsetzung ob noviter reperta in die Wiederaufnahmsklage ubergeleitet. Die Befughis, spater aufgefundene Beweismittel nachzubringen, m u ss w e g e n d e s A u s-schlusses von Neuerungen vom Berufungsverfahren ge-¦vvahrt \verden."
196 Razna vprašanja iz civilnega pravdnega reda.
') Na primer; prizivnik proti zamudni sodbi ponuja v dotrjenje pri-zivnega razloga povsem nove priCe o tem, da ne gre za zamudo, ker gre marveč za okolnosti, naštete v Š 402. št. 2. civ. pr. r Takili dokazov ni mogel prizivnik iz naravnih vzrokov navesti na prvi stopnji.
¦^) Razven primerov §-ov 478. in 496. civ. pr. r. je upoštevati tudi določilo § 240. ibid., da se je ozirati vselej uradoma na že tekočo pravdo in na pravnomočnost sodbe. Toliko je torej možno se poslužiti tudi v prizivnem postopanji novega dokaza po listinah.
Ako bi bile namreč novote v prizivncm postopanji dopustne, bi se ne dalo opravičiti, da je tožba za obnovo dopustna i takrat, kadar je odprto zoper sodbo prve stopnje še prizivno postopanje.
Ravnokar navedeno načelo zadobi izjemo s tem, da je smeti dokaze, kateri se niso navedli glasom pravdnih spisov prve stopnje in glasom dejanskega stanu sodbe že pred prvim sodnikom, uveljaviti po strankah v prizivnem postopanji v dotrjenje ali v izpodboj navedenih prizivnih razlogov. Tega predpisa pa ni smeti splošno razlagati; isti velja namreč le ondi, kjer ni bilo po naravi in po bistvu stvari moči takih dokazov navesti že na prvi stopnji') ali pa, če ne ustvarja opustitev takih dokazov prekluzije, če ne morejo torej nastati nasledki take zamude. 2)
Te primere je uvrstiti v dve skupini. V prvi se družijo oni primeri, kjer se oglaša priziv iz formalnih razlogov po § 471. št. 4.—6. civ. pr. r., druga vsebuje pa primere, da sta prvosodno postopanje ali pa sodba nepopolna in nedostatna tako, kakor to navaja § 496. št. 1. do 3. cit. zak. in kolikor to stranka v prizivnem spisu izrecno graja.
V primerih §-a 471. št. 4.—6. civ. pr. r. se opravijo novi dokazi po načinu, kakoršnega navaja § 473. odst. 2. civ. pr. r. Ako se razveljavi potem sodba vsled ničnosti postopanja in ako opravi prizivno sodišče po smislu §-a 478. odst. 4. civ. pr. r. samo potrebno novo razpravo, ravnalo se bode pri .tem po predpisih o ustni sporni razpravi na zbornih sodiščih prve stopinjo. Stranki moreta potem navesti do končane razprave nove, odnosni predmet zadevajoče dejanske navedbe in dokazila. Isto velja i takrat, kadar sklene prizivno sodišče, dopol-
Za ravnopravnost slovenščine in za nadsodišče v Ljubljani.     197
nivši na prvi stopinji opravljeno razpravo, odločiti s sodbo v stvari sami, ne da bi stvari vračalo (§ 496. civ. pr. r.). ')
V drugih primerih, tu nenaštetih, ni moči vzprejeti in opravljati na prizivnem sodišči novih dokazov, katerih nista stranki ponudile že pred prvim sodnikom in kateri niso niti sicer njemu prišli na znanje.^) Taki dokazi so — izvzemši zgoraj navedene primere — strogo izključeni in jih je moči uveljaviti zgolj pod uveti §-a 530. civ. pr. r. s tožbo za obnovo.
Iz češkega '>Prdvnika<< —oe—.
O Tu izraženi nazor se opira na naredbo just. ministerstva in mnenje najvišj. sodišča k §-oma 478. in 496., ki pravi med drugim: „In den Fiillen, v\f0 von dem Berufungsgerichte gemass § 478 Abs. 2 und 3 C. P. 0. und § 496 Z. 1 bis 3 C. P. 0. nach Aufhebung des erstrichterlichen Urtheiles die Verweisung der Sache an ein Grericht erster Instanz beschlossen wurdo, sodann aber zufolge iibereinstimmenden Antrages der Parteien oder auch, im Falie des § 496 C. P. 0. im Interesse der Beschleunigung oder Kosten-ersparung ohne einen solchen die nothwendige neue Verhandlung oder die Erganzung der friiheren erstrichterlichen Verhandlung — da sie an Stelle der Verhandlung in erster Instanz tritt ~ die Vorschriften uber die miind-liche Verhandlung im Verfahren vor den Gerichtshofen erster Instanz und nicht die Bestimmungen tiber die Berufungsverhandlung massgebend "
^) Istega nazora je Schuster na str. 471. in sicer prav odločno, dočim ne podajajo drugi komentatorji nikakega določnega odgovora, nego samo splošno navajajo določbe §-ov 467., 473. in 482. civ. pr. r. Nasprotnega nazora je dr. Berthold Beck v svojem spisu: „Zehn Abhandlungen zum neuen čisterr. Civilprocessrechte" (Wien 1898) na str. 32.