Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois«
By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General.
Entered as second-class matter, Dec. 6, 1907, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congressof March 3rd, 1879.
Proletarec
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
0wned and published by—Lastnik in izdajatelj: JUGOSLOVANSKA DELAVSKA TISKOVNA DRUŽBA (So. Slavic Workmen's Publishing Co.) Chicago, 111
IZHAJA VSAK ČETRTEK
Naročnina—Subscription Rates: United States and Canada: $.250 vse lato (per year) $1.50 pol leta (half year.) Foreign Countries: $3.50 za leto (per year), $ .5J pol leta (half year)
ŠT. (NO.) 598.
CHICAGO, ILL., dne 27. febr. (February 27.) 1919.
LETO (VOL.) XIV.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone, Lawndale 2407
Ko
nec vojne,
Zvonovi so peli, sirene so tulile, godbe so igrale in vsi mogoči načini, katerih se more domisliti razpetost, navadno imenovana navdušenje, so oznanjali konec vojne. V tistem času smo opozarjali, da je med premirjem in koncem vojne razlika, a danes je morda še bolj potrebno naglašati to. Kdorkoli se vdaja iluzijam, je izpostavljen presenečenju; to pa včasi niti za rojstni dan in za sv. Miklavža ni dobro, v politiki se ga je pa vedno treba varovati kakor napada iz zasede.
Celo premirje med zavezniki in Nemčijo provizorično in se mora podaljševati, dokler ne bo mir definitivno podpisan. Že zaradi tega se ne more govoriti o koncu vojne; kajti teoretično še vedno traja vojno stanje, četudi ni praktično nič kaj verjetno, da se obnovi vojna na zapadni fronti, kakor so zadnje čase strašili razni časopisi. Bajke o ogromni armadi, ki jo ima baje Nemčija pripravljeno za nov napad na zaveznike, more biti le tvorba histeričnega delirija ali pa iznajdba za nejasne namene. Tudi na Nemškem se ne gode čudeži in na svetu je ni države, ki bi mogla par tednov po takem porazu in po taki desorganizaciji, kakršno je doživela Nemčija, iztep-tati večmiljonsko armado, sposobno za ofenzivo proti včerajšnjim združenim zmagovalcem iz tal. Ko je Rusiji grozil brezst-litovski mir, bi se mu tudi bolj-ševiki radi uprli, a vendar so ga morali podpisati, ker niso bili z vsemi viri ogromne dežele čudodelniki, da bi bili iz svoje razdrobljene armade mogli organizirati novo, za odpor sposobno vojsko.
Tudi Nemčija ni dežela Nietzscheanskih nadljudi in ne more iz nemogočega napraviti mogoče. Tudi njena armada je skrčena, demoralizirana, politično nesložna, absolutno nezadostno opremljena in za resen napad nesposobna. Še pred kratkim je bilo mogoče citati vsakovrstne članke in dopise, pripovedujoče, da je bila vsa slavljena nemška "efficiency" navaden bluff; če je torej to res, tedaj ne more biti nič manjši bluff trditev, da more ta neuspešna Nemčija v par tednih takorekoč iz nič ustvariti svet ogro-žajoeo armado, zlasti v' sedanjih časih, ko ima s svojimi notranjimi zadevami toliko opraviti, da ji ostane komaj kaj časa za zunanje stvari.
Težko je dognati vse vire in namene takih bajk. Jasno pa je, da-imajo večinoma z demokracijo le eno opraviti, namreč da se lahko zanjo skrivajo, pa ji diametralno nasprotujejo. Dokler je trajala vojna, so prikazovali kajzerja kot vsegamočno hudobno bo-
žanstvo in kot edini vir vsega gorja na svetu; tako se je gonila ta pesem, da je postajalo včasi že neokusno. Vsak človek zdravega razuma je pa vendar moral vedeti, da ni umrjočega bitja, pa če bi tudi sedelo na najvišjem prestolu, ki bi imelo take nadčloveške moči, kakršne so se pripisovale kajzerju. A danes najdemo cela jata tistih, iki so že v duhu vozili Viljema Hohenzollerna v kletki kakor divjo zver na ogled, skoraj nepritajeno žalujoče za njim — ne sicer iz nenadnega prijateljstva do tega gospoda, ampak iz divjega strahu, da bi se mogla Nemčija razviti v smeri resničnega demokratizma. Ljubši od Eisnerja, ljubši od Eberta, celo ljubši od Scheidemana, bi jim bil vendar še kakšen Hohenzollern. Ni dvoma, da je to eden onih virov, iz katerih prihajajo bajke o novi nemški vojaški nevarnosti.
Aii četudi ni v resnici skoraj nič verjetnosti za obnovitev vojne na zapadni fronti, je vendar treba odpreti oči, preden se govori o koncu vojne sploh. Od tistega časa, ko je bilo podpisano premirje, se ni skr-raj za trenotek prenehalo vojskovanje. Puške pokajo neprenehoma, zdaj tu zdaj tam; enkrat se bojujejo Čehi s Poljaki, drugič Poljaki z Nemci, pa Rumuni z Madjari, pa Jugoslovani z Nemci — in na Ruskem se ves čas nadaljuje vojna, o kateri ne more nihče prav reči, ali je oficielna ali neo licielna in ki je sploh p< na vsakovrstnih ugank.
Vse te praske se pač ne morejo primerjati s svetovno vojno. Toda podcenjevati se ne smejo na noben način, ker kažejo, če nič druzega ne, da je na svetu cela vrsta problemov in nasprotij, važnih zaradi tega, ker navajajo prizadete stranke, da posegajo po skrajnih sredstvih. Kjer je položaj tak, tam se nič ne opravi s pridigami in s pozivi na mir. Taki problemi zahtevajo rešitev in dokler je ne dos-žejo, bodo vedno vznemirjali svet. Lahko se podpiše mirovlha pogodba. Lahko se slabejšim strankam diktira, da se morajo podvreči močnejšim. Vojna se pa s tem ne konča v dejaaiju. Opravičena nezadovoljnost bo kljubovala dalje in dalje in neprenehoma bo na preži, če se pokaže prilika, da jo more izrabiti. In iz navidezno majhnih vzrokov lahko vzplamti nova svetovna vojna, še groznejša od tiste, o kateri pravijo, da je sedaj končana.
Edina podlaga, na kateri more mir imeti vsaj relativno trajnost, je pravičnost. Na taki podlagi se morajo rešiti nerešeni problemi, sicer imamo prav tisto barantijo z narodi, prav tisto premikanje izpod
ene suverenosti pod drugo, o kateri je Wilson dejal, da se ne sme ponoviti.
Socialistu je pač jasno, da ne bo nikdar mogoče govoriti o absolutni pravičnosti v kapitalistični družbi. Vsa politična in nacionalna pravičnost ostane nepopolna, kjer ni gospodarske pravičnosti. Toda če se danes še ne rešujejo vsi problemi človeštva, je vendar treba skrbeti, da se pravilno rešijo tisti, ki so že na dnevnem redu. Vsak drugi način ustvarja le povode za novo vojno, in vsaka deklaracija o koncu vojne je tedaj prazna.
Razni državni doktorji, ki se sedaj ukvarjajo s preobrazitvijo sveta, so očividno pozabili na to potrebo in ne razumejo, da je za doslej neozdravljene bolezni treba novih receptov. Stari načini zdravljenja so. bili neštetokrat preizkušani, a nikdar se niso obnesli. Kjerkoli je sila stopila na mesto pravice, je zadnja tudi pod najtežjim bremenom tako dolgo migala, da je mogla dvigniti svojo zastavo. Vsaka prisilna aneksi j a na primer se maščuje. Prusija je vzela Alzacijo in Loreno brez ljudskega privoljenja, in Evropa je dobila alzaško vprašanje. Avstrija je anek-tirala Bosno in Hercegovino, na Balkanu pa je nastala nova smodnišnica. Delitev Poljske med tri mogočna cesarstva ni mogla ugonobiti poljskega čuta, ampak je naredila iz Poljakov rezervo za vsako vojno in za vsako revolucijo.
Prav poljsko vprašanje je zelo poučno. Z ozirom nanj so imele Rusija, Nemčija in Avstrija zelo enake interese. Poljske dežele so bile vredne solidarnosti nekdanje svete aliance. Po starem diplomatičnem evangeliju bi bili trije evropski cesarji že zaradi tega interesa morali ostati solidarni. Kljub temu je leta 1914. Rusija stopila na eno, Nemčija z Avstrijo na drugo stran, uspeh je pa ta, da je padla Rusija na eni, Nemčija in Avstrija pa na drugi strani.
Ali se bodo taki procesi nadaljevali? Če se bodo, morajo tudi posledice biti enake. In če ni držala sveta aliamca, če ni držala nemško-avstro-italijanska zveza, tedaj se ni zanašati na nobeno enostransko alianco sploh.
AVilson je neštetokrat zahteval pravičen mir. Pravičnost je mogoča le na najširši podlagi in le vsa zemlja je taka podlaga. S tega stališča je pa to, kar se danes opaža ,zelo nezadovoljivo. Imperialistično stremljenje se javlja na vseh koncih in krajih. Barantanje za dežele in narode Te v klasje. Eden podpira aneksionistične zahteve drugega, zato da bi drugi podpiral sodobne zahteve prvega.
Ob takih metodah se lahko izsili mir;.zavarovati se ne more. Misel, da bo kakšna koalicija, ki slučajno danes obstaja, trajno držala, je iluzorična. Zgodovina daje brezštevilne zglede, da postajajo iz sovražnikov prijatelji in iz prijateljev sovražniki. In če ostanejo interesi bistveno različni, bo vzajemnost interesov ustvarjala bojevne skupine in jih pre-ustvarjala.
Ako ne ma visoka diplomacija spraviti interesov vseh narodov v sklad, tako da se nasprotja umaknejo solidarnosti interesov, je vse eksperimentiranje s trajnim mirom zaman. Tedaj naj se nikar ne go-
vori o koncu vojne, kajti opravičeno se sme tedaj razpravljati le o odgoditvi vojne.
Nad vrati Nekdanjega avstrijskega cesarskega gradu se blešči napis: "Justitia regnorum fundamen-tnm" — "Pravičnost je temelj držav". Avstrija je propadla, ker so ji bile te besede le teorija. In tako bo z vsako tvorbo, kateri bo "Justitia" le prazna olepševalna beseda.
Atentat na Eisnerja.
Pri zagovornikih takozvanega reda. ki je včasi bolj podoben peklu, kakor resničnemu redu, je veljal aksiom, da izhaja vsak atentat od anarhistov. Izza ruske revolucije so pa radi na njih mesto postavljali boljševike. In po običajnih slikah je tak 'sovražnik' družbe divji, neomikan in neizobražen človek, skuštranih las in zmršene brade, smrdeč po alkoholu in žejen krvi kakor roparska žival.
Te vsakdanje nazore o atentatorjih bo treba nekoliko popraviti. Sicer niso nikdar imeli prav6 podlage in v svetovni kroniki je zaznamovanih mnogo morilnih napadov, ki so jih izvršili člani takozvane dobre družbe; ali na take reči se lahko pozabi, zlasti kjer imajo ljudje dobro voljo, da pozabijo. Najnovejši slučaj je pa vendar še preveč svež, da bi se mogel že prespati in tudi njega posledice ne dovoljujejo, da bi kar meni nič tebi nič izginil iz spomina.
V	nemški revoluciji je Bavarska igrala važno in precej samostojno vlogo, in odigrala jo je dobro. Glavna zasluga za to gre socialistom, ki so brez obotavljanja stopili v akcijo, napravili konec monarhiji, organizirali republičansko vlado in poskrbeli, da je bila Bavarska obvarovana mnogih homatij, ki so imele po drugih nemških krajih prav hude posledice. Na čelu vsega dela je stal sodrug Kurt Eisner, ki je postal predsednik ministrstva in je na zunaj in znotraj razvijal veliko eneržijo.
V	skrajno težavnem položaju so se začele bavarske razmere lepo razVijati in malokje se je tako pokazala ustvarjajoča vrednost socializma, kakor na Bavarskem. Eisner jeva vlada ni nastopala po bolj-ševiškem zgledu, a tudi berlinske ni posnemala; z zadnjo je prišla večkrat v konflikt in včasi je izgledalo, da se bavarska republika sploh loči od ostale Nemčije in postane neodvisna. V tej deželi seveda ni nastal raj čez noč. Vse težave, ki so jih občutili od vojne prizadeti kraji, so tudi tukaj grenile življenje. Očitno pa se je storilo približno vse, kar se je v danili razmerah moglo storiti. Politično življenje se je de-mokratiziralo; izvršile so se radikalne reforme v prid delavstva; skrbelo se je za organizacijo kmetijstva; pri tem se' buržvazija, dasi je morala resignirati na nekdanje privilegije, ni mogla pritoževati, da je bila zatirana. Poročila soglašajo v tem, da je bil Kurt Eisner v vseh krogih izredno priljubljen, dasi je bila njegova vlada na glasu kot radikalna.
In v petek je bil Kurt Eisner ubit. Atentata ni izvršil noben boljševik, noben spartakovec, tudi noben v svojih razrednih čutih užaljen meščan, ampak
človek iz tiste družbe, ki je še pred kratkim po vsej Nemčiji veljala za smetano vsega človeštva: Lajt-nant in še grof povrh. Arco Valley mu je ime. Torej ne polbarbarski sanskilet z razcefrano srajco in butiljko žganja v rokah, temveč gospod, ki ga je izlegla "najvišja kultura" predrevolucijskega režima.
Pravijo, da je aristokratični atentator klical "Iloch der Kaiser!", ko je streljal na Eisnerja. Ta klic pravzaprav razlaga vse. Atentat je izvršila reakcija; diktiralo ga je blazno maščevanje. Če bi bil grofič prevdaril stvar in če bi bil sposoben presojati položaje in dejstva, bi si bil lahko dejal, da ne more njegova krogla pripeljati Viljema Hohenzollerna nazaj na nemški prestol. Ubiti socialističnega ministrskega predsednika in restavrirati monarhijo sta dve reči, tako oddaljeni druga >od druge kakor solnce od zemlje. Ali tak prevdarek je bil očividno pretežak za aristokratične možgančke lajtnantovf. Okrog njega se je izpremenil svet in izpremenil se je na boljšo plat. Ali on je še vedno član kaste, ki se je smatrala za privilegirano po božji volji in misel, da morejo drugi ljudje uživati enake pravice kakor njegova žlahta, mu je bila neznosna, pa je posegel po enakem sredstvu kakor katerikoli bandit.
Kakor pa izziva revolucionaren atentat navadno reakcijo avtokracije, je le naravno, da je ta nazadnjaški upor provociral reakcijo demokracije, in poročila o nemirih in izgredih na Bavarskem, ki so sledila vesti o atentatu skoraj za petami, niso mogle nikogar posebno presenetiti. Tem poročilom pa zopet manjka jasnosti. Pravijo, da sta bila razun Eisnerja ustreljena vojni minister Rosshapter in poslanec Osel, notranji minister in dva vladna uradnika pa ranjena. Brzojavi omenjajo, da ni gotovo, kdo je izvršil te napade; ve se le, da so bili streli oddani z galerije deželnega zbora.
Stara pesem je, da se revolucije ne morejo izvršiti tako, kakor se maže maslo na kruh. Bavarski socialisti so ravnali zelo dosledno in očitno je bilo, da so se hoteli varovati vsakega nepotrebnega prelivanja krvi. Njih dobra volja ni zadostovala. Počil je lajt-liantov revolver, ubit je bil Eisner, zadeta pa ljudska masa. In zdaj je povsem nepotrebno zmerjanje iz-grednikov, ki so tudi le ljudje in katerih strast je dobila z grofovim atentatom več snovi kakor aristo-kratova z Eisnerjevimi dejanji.
Švedski socialist Hanssen, ki velja za najboljšega sotrudnika Hjalmar Brantinga, pravi, da dosežejo socialisti pri letošnjih volitvah po njegovem trdnem prepričanju večino, ki bo v spodnji zbornici dovolj močna za sestavo vlade. V teh razmerah — pravi — ni druge možnosti, kakor da se sestavi čisto socialistična vlada. Gotovo je, da se to zgodi v kratkem času, in tedaj — pravi Hanssen — bomo imeli parlamentarno moč, da uresničimo svoje ideale. Hanssen je imel v Stockholmu predavanje o vprašanju: "Demokracija ali ,diktatura" in je potegnil ostro črto med minimalisti in maksimalisti, pri čemer je odločno odklonil taktiko ruskih boljševikov , On verjame, da bodo švedski socialisti dosegli svoje cilje brez terorizma in brez vsega prelivanja krvi.
Ruska intervencija.
Medtem ko ni v Ameriki očitno nobenega nagne-nja za intervencijo v Rusiji in se tudi na Angleškem nič ne ogrevajo za tako akcijo, prihajajo iz Francije še vedno glasovi, ki zahtevajo organiziran oborožen boj zoper ruske boljševike, čim bo sklenjen mir. Človek bi postal melanholičen, videč, kako se v nekdaj revolucionarni in svobodomiselni Franciji vzpenja reakcija. Vsak prijatelj francoskega naroda pa mora to tudi zato globoko obžalovati, ker postanejo hudi notranji boji neizogibni, če postane ta struja še drzne j ša. Zdi se, da izrabljajo nazadnjaki utrujenost dežele, ki je izza strašne krvavitve v dolgi vojni razumljiva; ali če je tako, ne bi smeli pozabiti na zgodovino in značaj francoskega naroda, ki se je dvignil iz vsake pobitosti in ni nobenega despotizma dolgo prenašal. Francoske razmere niso take kakor ruske. Politične inštitucije, gospodarski razvoj in splošna ljudska kultura je bila pred vojno na taki stopinji, da se ne more niti primerjati z rusko situacijo. Razvoj do nove, višje socialne stopnje bi se na Francoskem lahko izvršil brez uničujočih, katastrofalnih sunkov, če se mu ne bi postavljala sama surova sila na pot. Za mnogo socialističnih zahtev so razmere v Franciji popolnoma dozorele in jih vsled tega ne bo mogoče odstaviti z dnevnega reda. Če pa postane reakcija prevzetna, pomeni to, da se neizogibni boji ne bodo mogli izvršiti s tistimi sredstvi, ki jih žele in zagovarjajo vsi trezni socialisti, ampak pre-sija zgoraj bo nujno izzivala enak odpor od spodaj
Strastno propagirana ruska intervencija je v tem oziru zelo slab simptom. Pri francoskih delavskih masah ne bo našla .nobenih simpatij, ampak u-tegne le boljševizmu odpreti pot do radikalnejših elementov. Razun tega se pa intervencionisti vdajajo iluzijam, ki lahko postanejo zelo nevarne. Tudi na Ruskem se je položaj zelo izpremenil in intervencija danes ne bi bila oddaleč to, kar bi bila intervencija lani. Takoj izza brest-litovskega miru, ko je bila Nemčija še kajzerska in močna, je bila od njenega počenjanja v Rusiji laliko odvisna vsa zavezniška stvar. Kar se je godilo na Ruskem, je bilo lahko me-rodajno za zapadno fronto. Politično podjarmljenje Rusije ni takrat spadalo v carstvo fantazije, in zato so tedaj menjševiki in socialni revolucionarji sami prosili za intervencijo, da bi se odvrnila kajzerska nevarnost. Tudi usoda češko-slovaške armade je bila na kocki. Vse to se je sedaj izpremenilo. Kajzerjeve avtokracije sploh ni več. Pravljice o nemški eks-panzivnosti na vzhodu spadajo v otroško sobo, kajti Nemci bodo imeli dolgo časa posla čez glavo, če hočejo spraviti svoj dom v red. Vsled tega tudi ne mara na Ruskem nihče razun pravih kontrarevolu-cionarjev več tuje intervencije; prav tisti menjševiki in socialni revolucionarji, ki so lani apelirali zanjo, jo v sedanjih razmerah odklanjajo in so se začeli naravnost združevati z boljševiki, uvažujoči, da ne bi intervencija danes reševala revolucije, temveč jo ngroževala.
Menjševiški socialisti na Ruskem se niso "iz-preobrnili" v boljševike, toda ker so svojo taktiko
vedno uravnavali po razmerah, bi bilo tudi Francozom svetovati, da prevdarijo, ikaj jih je moglo privesti do tega,da se združujejo s svojimi tekmeci, proti katerim so ves čas stali v najostrejši opoziciji. In spoznali bi njih glavni razlog, ki je v tem, da zahte-' vajo -za Rusijo samoodločevanje. V intervenciji pa vidijo nevarnost za ta princip.
Notranji dogodki so pač gotovo veliko pripomogli, da se je pričelo to združevanje. Kar se je najbolj radikalno izpremenilo, je boljševiška taktika. Doba njihovega režima je bila šola tudi zanje. Po bridkih in krvavih izkušnjah spoznavajo resnice, ki so jih drugi socialisti izrekali že takrat, ko so bolj-ševiki začeli. To dokazujejo na primer Leninove izjave, s katerimi priznava, da niso boljševiki dosegli, kar so hoteli, da bo treba še mnogo časa in trdega dela, preden se uresničijo njih nameni in da se bodo morali posluževati metod, ki so jih prej odklanjali. Med vrsticami Leninovih spisov se lahko čita, da se boljševiki pravzaprav boljinbolj približujejo menjše-viški taktiki, pri čemer je povsem irelevantno, če to očitno priznavajo ali ne. Faktično je"l)oljševizem na Ruskem danes že vse kaj druzega, kot je bil še pred par meseci. Lenin sam naglaša celo potrebo, det se pridobi sodelovanje gotovih buržvaznih plasti; na ,vsak način se boljševiki boljinbolj odvračajo od nekdanjega nesrečnega utopizma in se lotevajo realnega dela, četudi ne izgleda tako "radikalno" kakor so včasi donele deklamacije in prihajajo celo v nevarnost, da jih bodo neizpremenljivi radikalci začeli imenovati "navadne" reformatorje. Ta preobrat je očiten, četudi se .ne more izvršiti hipoma na vsej fronti. In ta razumnejša taktika, ki vodi zanesljiveje k cilju, je nedvomno vplivala na inenjševike in nekatere socialne revolucionarje, da so se odločili za sodelovanje z boljševiki.
Do tega pa gotovo ne bi prišlo, če bi res še obstajala "nemška nevarnost". Prav tako se pa tudi ne bi bila bojna sekira tako lahko pokopala, če ne bi opozicionalni socialisti slutili druge nevarnosti. Združevanje nasprotnikov, ki so imeli riled sabo take krute boje kakor ruske frakcije, je vedno težko delo in vrši se le tedaj, kadar opazijo vsi" deli kakšno skupno nevarnost.
Francoski intervencionisti bi se morali vprašati, v čem vidijo nevarnost tisti, ki so bili ves čas odkritosrčni prijatelji zaveznikov. In če presodijo položaj brez strasti, morajo priti do zaključka, da smatrajri sedaj intervencijo za tako nevarnost. To se pravi, da ne bi bila intervencija več akcija zoper nemški imperializem, tudi ne več boj proti boljševiški vladi, ampak vojna z Rusijo. To pa bi bila večja nevarnost, nego se nemara marsikomu sanja v Parizu.
Gotovo je na tem, kar se godi na Ruskem, tudi zunanji svet interesiran. Kakor smo neštetokrat na-glašali, so dandanes vse razmere internacionalno prepletene. Nobenemu narodu se ne more zameriti, če se briga za to, kaj da bo iz Rusije. Ali kar je v internacionalnem interesu potrebno, ni "ukrotitev" Rusije ,temveč pomoč, da se lože organizira, da nasiti stradajoče ljudstvo, da odpre svoje vire in raz-
vije svoje gospodarstvo in doseže mir za uspešno delo. Treba si je pa izbiti iz glave iluzijo, da se zatre socializem na Ruskem. Boljševiški eksperimenti so bi,li v marsičem nesrečni; boji so bili krvavi in okrutni. Toda meščanske revolucije tudi niso bile pikniki. Ko je družba dozorela za buržvazni liberalizem, ga ni mogel ustaviti sovražni teror in ne grehi revolucije same. Reakcionarni tlak je imel naposled vedno nasproten učinek. Tako je bilo in tako je tudi sedaj. Zato je samoodločevanje tudi za Rusijo edino primerna doktrina.
Iz Jugoslavije.
SLOVENSKA VLADA V LJUBLJANI JE SPREJELA OSEMURNI DELAVNIK.
(Tiskovni odsek S. R. Z.)
Vlada je odobrila predlog A. Kristana v korist naših delavcev v domovini.
Socialistični dnevnik "Naprej" v Ljubljani poroča dne 31. dec. m. 1. sledeče:
OSEMURNI DELAVNIK SPREJET.
Včeraj je bila odobrena sledeča važna odredba na predlog sodruga A. Kristana celokupne vlade SHS. v Ljubljani o uvedbi osemurnega delavnika v državnih »občinskih in zasebnih podjetjih tovarniškega značaja:
1.	Do časa definitivne zakonodajne ureditve se določuje delovni čas za vse obrtne pomožne delavce, zaposlene v državnih, občinskih ali pa zasebnih podjetjih tovarniškega značaja na 8 ur dnevno, to je v razdobju 24 ur, in sicer brez uračunanja potrebnih in v posameznih strokah običajnih delovnih odmorov.
2.	Morebitne spore o tem, ali ima podjetje tovarniški značaj ali ne, razsoja obrtna oblast prve stopnje potem, ko je zaslišala obrtno nadzorništvo in trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani.
3.	Delovni čas se sme podaljšati preko te postavne mere zgolj v takih slučajih, kadar nastopi neprevidna in neperiodično se ponavljajoča potreba, da obstane obrat v teku, in sicer tako dolgo, dokler ni odstranjena vsaka nevarnost za redni obrat. Vsaka taka izjema preko mere, določene v paragrafih 1 in 4 se pa mora naznaniti obrtni oblasti 1. stopnje.
4.	Razen tega sme obrtna oblast 1. stopnje dovoliti za posamezna podjetja ali pa tudi za posamezne oddelke obrata podaljšanje delovnega časa do največ 10 ur dnevno, in sicer največ za dobo 4 tednov. Take prošnje mora poklicana oblast rešiti v treh dneh. Ako namerava podjetje po preteku te dobe znova zaprositi za podaljšanje delovnega roka, mora vložiti novo prošnjo na obrtno oblast 1. stopnje, ki sporazumno z obrtnim nadzorništvom v Ljubljani podaljšanje dovoli ali pa ne. V tem slučaju se dovolitev ne sme raztezati preko dobe osmih tednov. Ako se podaljša delovini čas preko osem ur dnevno samo za tri dni v enem mesecu, zadostuje, da se to naznani obrtni oblasti 1. stopnje. Naznanila po določilih v 3. in 4. paragrafu se morajo vložiti tekom 48 ur na
pristojno obrtno oblast. Z oddajo naznanila pošti je zadoščeno predpisu.
5.	Določila 1. paragrafa pa nimajo veljave, ako kolektivna pogodba določa delovni čas obrtnega pomožnega delavca za največ 48 ur tedensko. V .tem slučaju stopi namesto osemurnega dnevnega delavnika v obratu običajni ali potrebni delovni čas.
6.	Kot kolektivna pogodba v smislu 5. paragrafa velja vsaka pogodba, ki jo sklene kako delavsko združenje (društvo, organizacija) z enim ali več podjetniki ali pa z organizacijo delodajalcev, ki uravnava obojestranke pravice in dolžnosti, izvirajoče
' iz delavskih razmer ali pa drugih okolnostili, ki se nanašajo na službeno razmerje.
7.	Poverjeiništvo za socialno skrb sme izjemoma dovoliti s posebnimi izvršilnimi naredbami podaljšanje delovnega časa v posameznih podjetjih. Vendar mora o tem zaslišati prej zastopnike delodajalcev in delavcev, katere imenuje ono samo. K seji je vabiti tudi zastopnike poverjeništva, oizroma državnih vladnih oddelkov za trgovino in industrijo, za javna dela in obrt, za narodno obrambo in obrtno
; nadzorništvo.
8.	Določila te naredbe pa nimajo veljave glede tistih pomožnih del, ki se morajo opraviti, da se redni obrat začne ali konča (kurjenje kotlov, snaženje, čiščenje in podobno.)
9.	Nadure, ki jih mora opraviti obrtni pomožni delavec vsled podaljšanja delovnega časa, se morajo plačati vsaj 50% višje, kot pa ure normalnega delovnega časa. Ako je pogojeno akordno delo, velja kot izmera plačila za uro 48 del. skupnega tedenskega zaslužka.
10.	Prestopki določb te naredbe se kaznujejo po kazenskih določilih obrtnega reda.
11.	Za dobo veljavnosti te naredbe ima moč paragraf 96 a) obrtnega reda.
12.	Določbe te paredbe stopijo v veljavo dne 15. januarja 1919.
__
"NAŠI BOLJ ŠE VIKI".
Pod tem naslovom piše ljubljanski "Naprej" dne 19. dec. 1918 sledeče:
"Naša moč", glasilo slov. (krščansko socialnega) delavstva prinaša članek, v katerem se z vso silo zaletava v našo stranko. Pisec tega "veleaktualnega članka" se je seveda poslužil izrazov, katerih je gotovo vajen iz časov pred svetovno vojno. Začenja z bombo "boljševiki", potem se pa kar vrsti "rdeč-karij" ,"rdeča gospoda", "soc. dem. knuta", "rdeče nasilstvo" itd. Vidi se, da tiči v njem še precej "idealov" troperesne deteljice nekdanje klerikalne stranke: Sušteršič, Lampe, Stefe. Oni so nam ustvarili popolni slovar psovk in dopisnik "Naše moči" ga je moral temeljito preštudirati, da je v par vrstah nagromadil toliko teh "domačih izrazov". Le žal, da jih je napisal katoliško misleč človek. Po tem se spozna, da mu je sveto pismo španska vas. Toda ne raz-' pravljajmo o teh izrazih, ki so po mnenju dopisnika menda nadomestilo za plemiške naslove, ki se odpra-vio v Jugoslavijji. Pobavimo se nekoliko s člankom samim.
Nam je torej zrastel greben in delamo s silo. Terorizirati hočemo krščansko - misleče delavstvo, da vstopi v naše vrste! Človek bi mislil pri tem, da hoče par jeseniških "boljševikov" diktirati svoje mnenje tisočem delavstva, ki ljubijo le rožni venec, ne pa svo bode. No, ma!lo drugačna je ta stvar. Jeseniško delavstvo je na javnem shodu dne 1. decembra na predlog predsednika shoda z viharnim odobravanjem sklenilo, da ne bo odslej trpelo v svoji sredi nobenega neorganiziranega delavca več. Tekom 14 dni mora biti ves jeseniški okraj organiziran. Delavstvo je ta sklep pozdravilo z vzklikom, da morajo takoj stopiti v organizacijo vsi delavci, vsi mojstri in tudi uradniki. To je torej resnica! Če se je pa velika večina delavstva izrekla, da mora biti odslej vsak delavec organiziran v naši socialno-demokratični stranki, je vzrok najbrže v tem, ker delavstvo ne zaupa več onim. ki so ga doslej vedno le vodili za nos. Delavstvo želi organizacije, toda take, ki mu bo v korist in ki bo delala v dobrobit zatiranih in zasužnjenih, ne pa take, ki bo le v štafažo pri procesijah in drugih takih prireditvah. In jeseniško delavstvo se zaveda, da mu vaša organizacija ne bo prinesla tega, ker vsa klerikalna stranka ni doslej prav ničesar storila za delavstvo. To je čisto umevno, ker klerikalna stranka hoče zastopati vse sloje: mil jonarje in delavce, kmete in veleposestnike, tercijalke in služkinje itd. To pa ne gre! In če gre, pa z dokazi na dan! Poverjenik za javna dela pri narodni vladi v Ljubljani je pristaš klerikalne stranke in zet miljonarja Pollaka. Pritisnite torej nanj, da nasvetuje tastu, da bo skrajšal v svojih tovarnah delovni čas na osem ur in delavce pošteno plačal, ne pa tako sramotno kot doslej. Recite mu, da .odpravi naredbo, vsled katere ima militarizem še vedno svojo pest nad raznimi obrati. Le radikalno, gospodje! Zgrabite ga za vrat in recite: ali, ali . . . Po dejanjih vas bomo sodili. Kajne, to ne gre, sicer se bi zamerili višjim! Vidite, ker ne morete pokazati drugih uspehov, kakor par zastav in izletov, zato vas delavstvo ne more vpoštevati, a še manj vam more zaupati. Predolgo ste varali delavce, toda svetovna vojna je delavstvu odprla oči! In ker čutite, da tako ne gre več dalje, ste naenkrat izrazil misel, da bi bilo mogoče skupno delo. To se pravi: Rdečkarji sejte, mi katoliški bomo pa pobrali dozorel sad. — Vi boste delali, mi pa želi. In če bo akcija imela us-r>eh, bomo rekli: To ste naredili le z našo pomočjo! Če pa ne bo uspeha, bomo pa vpili: Rdeča banda je izdala delavstvo. — No, gospodje, mi gremo lahko brez vas in preko vas, ker vemo, da vaše delo ni resno in ni v prid delavstvu.
Na nedeljskem shodu v Zagorju sta" katoliška "rešitelja" delavstva g. Gostinčar ml. in "Sloven-čev" urednik g. Vrtovec zagrozila delavstvu naše stranke, da se bo proti nam postopalo z oboroženo silo. Morda imata gospoda v tem oziru kako obljubo g: poverjenika za narodno obrano ? Ne moremo tega trditi, a ker sta se tako izrazila na javnem shodu, bo morda res. Kaj pa če je naznanjena mobilizacija s tem v zvezi? Rabimo pojasnil in to nujno!!
Delavcem pa svetujemo, da na shodih javno vprašajo ta dva gospoda, kje sta bila v času svetovne
vojne! Pa vendar ne, da sta bila "uiientbelirlich". Mogoče je vse. Kajti ravno taki "ljubitelji ozadja" posebno radi groze s puškami in bajoneti, ker se sami še niso s tem "igrali". No, mi vsaj upamo, da klerikalna stranka ne bo imela nikdar več moči, da bi nam pošiljala vojaštvo na vrat in nas dala streljati kot pse. Verujemo, da ste zmožni to storiti, če bi bili le vi na krmilu. A časi so minuli, ko so vaši voditelji pošiljali udane backe v svetovno mesnico in ko so vaši voditelji glasovali za kanončke in bajonete, s katerimi je morila junaška avstrijska armada srbske žene in otroke! Tega veselja pa ne boste več doživeli, da bi še kdaj morili lastne brate! Pustimo vam upali je, to je vse.
Tudi sodrug Anton Kristan je tarča, v katero streljate! Prav! Mi mu zaupamo, ker vemo, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da olajša delavcem trpljenje in jim pomaga do njihovih pravic. Če pa ne bo vsega dosegel, kar bi rad ,primite za ušesa pristaše — poverjenike in jim povejte, da slabo zastopajo koristi katoliškega delavstva. Sicer pa ste že v 1. številki "Naše moči" izrazili željo, da bi vam pri-jalo "korito" pri poverjeništvu za socialno skrb. Odgovor ste že dobili. Seveda bo za vaše voditelje tudi v vsej Jugoslaviji premalo korit, posebno še, če bodo tako delali za blagor domovine, kakor dela poverjenik za javna dela.
"'Boljševiki" v delavskih vrstah pač nimajo nič skupnega z "boljševiki" višjih slojev in zato p
zdravljamo svoje sotrpine, katoliške "menjševike".
#
Stališče hrvatskih socialistov. Akcijski odbor socialno demokratične stranke za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu zaključuje z ozirom na poročilo sodruga Vitomira Korača glede njegovega delovanja kot člana osrednjega odbora Narodnega Veča v Bel-gradu, da jemlje to poročilo z odobrenjem na znanje in da odobrava prevzetje poverništva po sodrugu Vi-limu Bukšeku v vladi za Hrvatsko in Slavonijo kakor tudi vstop sodruga Korača v centralno ministrstvo nove zedinjene države SHS. Akcijski odbor pričakuje od omenjenih sodrugov, in je o tem uverjen, da posvetijo na svojih mestih vse svoje sile delu za interese delavskega razrda, in da bodo tudi zanaprej vodili politiko po načelih in tradicijah socialno-de-mokratične stranke za Hrvatsko in Slavonijo. Akcijski odbor smatra tako politiko za tem nujnejšo, ker utegne priboriti delavskemu narodu z ozirom na sodobne razmere pozitivne uspehe na političnem in socialnem polju. Ker pa so uspehi odvisni od jakosti delavskih organizacij, poziva akteijski odbor vse so-druge, džr z vsestransko silo organizirajo hrvatski proJetariat iin dvigajo njegove borbne sile.
Kako se spreminjajo časi! — .Jeseniško podružnico socialistične kovinske organizacije je tamošnji župnik povabil pismeno in ustmeno, da se naj udeleži polnoštevilno in z rdečo zastavo službe božje v cerkvi na narodni praznik 14. decembra. Nekoč je ravno ta župnik odrekel pokop delavcu, na čigar krsti so bili rdeči trakovi. To je bilo pred vojno. Danes pa vabi socialiste z rdečo zastavo v svojo cerkev! Tako se iz-preminjajo časi! — (Naprej, 19. dec. 1918.)
Praga je žalovala za Cankarjem. —• Predsednik upravnega odbora glavnega mesta Prage je poslal županstvu v Ljubljani sledeče pismo: V imenu predsedstva upravnega odbora mesta Prage in v lastnem imenu izrekam najtoplejše sočutje z narodnim žalovanjem ob smrti pesnika in pisatelja Ivana Cankarja. Na prosvitu nove dobe je onemel v njem glasnik idealov, kateri ostanejo vodniki narodu v novem poletu k svobodi. Predsednik dr. Šamal. — Vsi največji in tudi manjši hrvatski, srbski in češki listi so prinesli nekrologe o Ivanu Cankarju in so edini v tem, da je Ivan Cankar največji jugoslovanski pisatelj po mislih in po jeziku. Ponosni smo lahko Slovenci na to sodbo. Izkažimo pa se hvaležni manom nesmrtnika vsaj po njegovi smrti! -—■ (Slov. Narod, 21. dec.)
Položaj železniškega delavca, — Železniški delavec na Slovenskem, samec, živi danes v prav slabem položaju. Njegova dnevna plača znaša pet kron! S temi petimi kronami naj se potem hrani, plačuje stanovanje in kupuje še druge potrebščine. Res je, da ima železniški delavec hrano v železniški kuhinji, ki ni ravno draga, toda njegova plača je tako majhna, da niti za ceneno hrano ne more zadostovati. Napravimo majhen račun. Hrana v železniški kuhinji stane delavca 3 K 70 vin., poleg tega mora plačevati še blago iz aprovizacije, dalje premog, bolniško blagajno in organizacijo — vse to so redni stroški, kar stane mesečno okrog 50 kron. Stroški mesečne hrane znašajo 114 K 20 vin., skupaj 164 kron na mesec. Sedaj pa primerjajmo njegove dohodke s stroški in vidimo, j da znaša primanjkljaj okoli 25 kron. Kako naj se de- j lavec potem še obleče, obuje in kupi tobak? Ako se pa drzne izreči kako besedo proti temu lumparskemu . družabnemu redu tedaj je — boljševik. — (Naprej, } 14. dec.)
Socialistična konferenca v Bernu.
V	splošnem so bile vesti o mednarodni sociali- | stični konferenci v Bernu zelo mršave in ker ni bilo S v poročanju nobenega pravega sistema, si ni bilo la- } hko napraviti popolnoma jasno sliko o tem sestanku ■ in njegovem delu. Laliko pa je bilo opaziti, da ga je takozvano veliko časopisje skušalo če že ne popolno- j ma zamolčati, pa vsaj bagatelizirat.i. Kljub temu so dopisniki kapitalističnih listov čutili, da ima konfe- . renca pomen, ampak po saari navadi so mislili, da se ta pomen lahko toliko bolj zmanjša, kolikor bolj se o njem molči.
V	tem se pač motijo in njih zmota je nemara večja, kakor mislijo. Napredek socializma in razvoj socialističnega gibanja je le malo odvisen od kapitalističnega časopisja in če bi ponosni uredniki bolj gledali na to, kar se godi po svetu, kakor da špekulirajo, kako najbolje zaslepljevati čitatelje, bi morali že danes spoznavati, da je bilo vse njih besno zaletavanje v socializem, vse obrekovanje in blatenje sam boj z mlini na veter. Moč socializma je v tem, da izvaja svoje teorije iz dejstev, ne pa narobe. Socializem ne pfride po fantastični volji kakšnih posameznikov, temveč kot neizogibna nujnost, kot logična posledica
pogojev, ki obstajajo v človeški družbi. Tisti, ki nočejo priznati tega in si neprenehoma izmišljajo nova sredstva, da bi zadržali razvoj, so pa največ krivi, da se družabni proces ne more izvršiti gladko, ampak da grabijo družbo naj bolestne jši krči, da se zastrupljajo boji in da rešuje sila, kar bi sicer lahko reševal razum. Tedaj navadno kriče o terorizmu tisti, ki so največ krivi, da prihaja do terorizma, ki se ga proti nasprotnikom sami poslužujejo in ga pri na-sprostnikih pogostoma namenoma izzivajo.
Socialistična konferenca v Bernu je V glavnem storila to, kar smo tudi mi označili za njeno najvažnejšo nalogo. Pripravila je pot za nov in širši socialistični kongres in podala trezno mislečim saciali-stom, katerim je več za resničen uspeli, kakor za navidezen triumf, zagotovilo, da ni vse delavstvo zajadralo admiralsko ladjo duševne pijanosti, da pa tudi ni kapituliralo pred silami reakcije. Socializem, ki hoče graditi, a tudi dograditi stavbo nove dražbe, je imel v Bernu dobro zastopstvo, in četudi ta hip ni videti ogromnih, bleščečih uspehov, bodo vendar sadovi tega premišljenega, smotrenega in konstruktivnega dela dozoreli.
Zanimivo je poročilo, ki ga je poslal svojemu listu dopisnik chicaške "Daily News" Paul Scott Mrnvrer. Imel je v Parizu sestanek z voditeljem francoske zmerne socialistične stranke Pierre Renaulde-lom, ki se je bil pravkar vrnil z beraske konference in mu je podal sledečo sliko:
1.	Nemških večinskih socialistov niso sodrugi prali, kakor so trdila nekatera poročila, ampak bili so predmet resničnega moralnega karanja od strani samega kongresa. Priznali so kaznivost nemške vlade. Osebno so bili v Bernu osamljeni in člani drugih delegacij so odklanjali stike z njimi. Na drugi strani so bili nemški manjšinski socialisti kakor Berstein in Eisner dobro sprejeti.
2.	Kongres je soglasno odobril Wilsonovo mirovno politiko, glavno kar se tiče potrebe, da se ustanovi liga narodov, in je izvolil posebno delegacijo, ki naj bi predložila nazore kongresa ministrskemu predsedniku Clemenceau in prezidentu Wilsonu.
3.	Mednarodni delavski (strokovni) kongres se je vršil v istem poslopju v drugem nadstropju in med obema zboroma je bil stalen stik. Ko je delavski kongres.sprejel mednaroden delavski program, ga je takoj sprejel tudi socialistični kongres in kakor socialistična, bo tudi strokovna delegacija skrbela, da mu posveti mirovna konferenca svojo pozornost.
4.	Socialistični kongres je z veliko veči odobril resolucijo Hjalmarja Brantinga proti bolješviz-mn. Ta resolucija povdarja, da ne gre resnični razvoj socializma po destruktivni, ampak po konstruktivni, popolnoma demokratični poti. Produkcija se ne sme znižavati, ampak se mora množiti. Socializem mora ostati revolucionaren v tem zmislu, da hoče iz-premeniti sedanji družabni sistem, in mora postopati po rednih demokratičnih metodah. Ta resolucija, ki odklanja boljševizem, bo imela gotov vpliv na razne ekstremne socialistične frakcije v Evropi..
5.	Imenovan je bil izvrševalen odbor, ki je sestavljen iz dveh delov delegatov za vsako večjo de-
želo in po enega 'za vsako najnšo državo. Ena njegovih glavnih nalog bo organiziranje bodočega mednarodnega socialističnega kongresa.
"Skratka," je dejal Renaudel, "stiki so napeljani in mednarodna socialistična organizacija je zopet učinkovit živ organizem." V splošnem je Renaudel zelo zadovoljen z doseženimi uspehi.
Bodočega kongresa se udeleže Švicarji, Belgijci, Američani in Italijani, ki na sedanjem niso bili navzoči. Kongres jih je pogrešal ,ali njih odsotnost ni mogla preprečiti uspešne reorganizacije Internacio-nale.
*
Da se more delo bernskega kongresa pravično oceniti, je treba imeti pred očmi velikanske težave, ki so mu stale na poti in se spomniti, da je bila njegova naloga v glavnem nov začetek. Stara Interna-cionala je tekom vojne doživela katastrofo. Zmešnjava, ki jo je svetovna kriza zanesla tudi v socialistične vrste, je dala sovražnikom socializma upanje, da ne bo sploh nikdar več delavske Internacionale. Da so nesporazumi v socialističnih vrstah globoki, se nikakor ne da utajiti .Ali vsi, ki so mislili, da morejo taki konflikti zadušiti socializem, so bili utopisti, kajti hoteti z lokavostjo ohraniti sistem, ki se preživlja, je prav tako utopija, kakor graditi v oblakih gradove, pa misliti, da priplavajo na zemljo.
Socializem je v resnici posledica kapitalizma. Vsak količkaj poučeni socialist ve, da je bil kapitalizem v svoji dobi neizogiben in z ozirom na razmere, v katerih se je vršil razvoj moderne tehnike, naravnost potreben. Ni pa dovolj priznati, da je kapitalizem logična posledica industrije v družbi, katere podlaga je privatna lastnina, ampak treba si je tudi predložiti vprašanje, kam gre razvoj preko postaj, ki jih je doslej dosegel. In socializem je odgovor na to vprašanje.
Če ne bi bil z gospodarskim razvojem nujno spojen politični, bi se vprašanje produkcije morda lahko rešilo — vsaj za nekaj časa — v smislu avtokratič-nega monopola. Ali ves .napredek demokracije, odkar postaja industrijalizem merodajen za gospodarsko življenje, ni sam slučaj, temveč ima prav v izpreme-njeiiih gospodarsikh razmerah svoje pogoje. Politična demokracija se pa ne more spojiti z gospodarsko avtokracijo, in če je prva dovolj močna, da se ne da enostavno pomandrati, je tudi rešitev gospodarskega vprašanja mogoča le na demokratičen način. In to pomeni socializem, v katerem se ne spaja politična demokracija z gospodarsko.
Ker je to zahteva razvojnega zakona, je upanje na zadavljenje socializma nesmiselno.
Ali socializem ni le učinek slepih sil. Njega nosi-telji so živi ljudje in njih razum je eno njegovih najvažnejših sredstev. Proti ljudem se lahko postavljajo drugi ljudje; zato se socializmu lahko delajo zapreke in razvoj se ovira. Odtod izvira napačno mnenje, da je mogoče njegov prihod sploh preprečiti.
Kadar nastane v delavskem gibanju samem kriza, ima reakcija največje upanje. Toda njega podlaga je peščena. Zmote morejo uničiti le tako gibanje, ki je samo po sebi napačno; kar je v skladu z zako-
nom, se lahko zmoti glede sredstev in lahko zaide na napačno pot, ali kljub ovinkom mora priti zopet v pravo smer, ki drži k cilju. Delavska Internacionaila se lahko zmede, razcepi, navidezno izgine, toda nobena kriza je ne more definitivno uničiti, ker je njen obstoj zgodovinska potreba človeštva.
Sedanja kriza je na vsak način težka. Socializmu pa vendar ne more vzeti upanja. Njegovim bojevnikom more le služiti kot šola in njeni nauki so za bodočnost lahko dragoceni. Da se more ustanoviti nova Internacionala, je treba upoštevati te nauke. To je naloga vseh, ki jim je na tem ležeče, da se nanovo zgradi taka organizacija proletariata. In s tega - stališča se lahko pravi, da je bila bernska konferenca uspešna.
Nihče ne more danes povedati, koliko časa bo treba, da se premaga kaos, ki je nastal v delavskih vrstah, da se izravna medsebojno nezaupanje, da se poležejo strasti in premagajo hudobni vplivi iz sovražnih krogov. Čim prej bi se to doseglo, tem bolje ibi bilo. Ali doseglo se bo, in izvrševalni odbor, ki je bil izvoljen v Bernu, bo moral delati na to, da se izgladijo pota.
Danes je mednarodna organizacija proletariata videti šibka. Ali bernska konferenca je pokazala obstanek take organizacije in ji je podala organ, ki ga je zadnja leta pogrešala. To je začetek. Ali brez začetka ni nadaljevanja in konca. Da se je ta začetek omogočil, je bila bernsika konferenca potrebna. Od prihodnjega kongresa se lahko pričakuje več.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Pred nedavnim smo dobili z zapada od nekega hrvaškega sodruga kuriozno vprašanje. Glasi se:
"Socialista jest internaeionalista, dakle gradja-nin cijelog svijeta. Neke pak socialističke novine agi-tiraju i nastoje, da socijaliste postanu gradjani jedne države, koja ne sačinjava Internacionalu. Je li se time greši i protuslovi o princip i taktiku socializma?"
Nič ni prijetno, da se je treba ukvarjati s takimi vprašanji, ki izvirajo iz popolnoma napačnega, nto-pističnega umevanja socializma. Ali taki nazori so precej razširjeni, smatrajo se za radikalne in povzročajo v gibanju neizmerno škodo.
Naš interpelant pravi: Socialist je internaeio-nalist, torej državljan vsega sveta.
Že v tem stavku se izraža konfuzija. Izreka se trditev, o dokazu pa ni govora ,kakor da se razume stvar sama po sebi. Socialist je internacionalist; to je resnično. Socialist je državljan vsega sveta — to je zmota in besedica "torej" izvršuje le nasilstvo logiki. Da je socialist internacionalist, to nima danes nič opraviti s takozvanim državljanstvom vsega sveta. Internacionalen je socialist, ker je solidaren s socialistično zavednimi delavci vsega sveta — in sicer le z njjmi. On ni solidaren s kapitalisti, pa tudi ne s skebi, čeprav so delavci. Internacionalizem zahteva od socialista, da predpostavlja internacionalne interese interesom posameznih delov. Zlasti pa
zahteva internacionalizem, da se bojuje socialist za obudite v razredne zavesti, da vesoljno organizacijo proletariata in za dosego socialističnega cilja na vsem svetu.
Državljanstvo je realna stvar. Odvisna ni od kakšne teorije, temveč od faktičnih razmer. Državljan je član države. Take države, ki bi obsegala ves svet, dandanes ni; torej ni nihče državljan vsega sveta, tudi socialist ne. Kdor drugače govori, lovi sapo z mrežo. Človek lahko stremi za tem, da postane ves svet ena država; če to doseže, bo državljan "vsega sveta". Dokler so države to, kar so, pa more biti vsakdo le državljan te ali one obstoječe države. In če se hoče bojevati za svetovno državo, se mora bojevati tam, kjer je mogoče, torej v svoji državi, ki obstoji, ne pa v tisti, katero si le domišlja.
' Postavljati svetovno državo, ki živi danes le v fantaziji, na mesto realnosti, se pravi odmakniti si tla izpod nog.
Socializem vodi svoj boj z določenimi sredstvi. Poslužuje se vseh možnosti, ki mu jih daje pravni red in se razlikuje v tem od anarhizma, ki zametava politično akcijo. Politično delo je navezano na obstoječo državo. V njej ima državljan bojevna sredstva, katerih nedržavljan nima. Državljan je deležen volilne pravice ; lahko dobi javne mandate. To je orožje, če ni državljan, je brez orožja, brez katerega ni bojevnik nič vreden.
Socialističen list ne greši, če priporoča delavcem, da postanejo državljani države, v kateri žive, ampak greši, če jih odvrača tega, ker jih na ta način dela brezbrambne, nekombatantne. Socialistična Internacionala je vedno stala na stališču parlamentarne akcije; za to akcijo ni nič vreden socialist, ki nima vo-1 1 line pravice.
Absurdnost protidržavnega stališča je razvidna i iz tega: Če pomeni internacionalizem le absolutno 1 skupnost, pa odklanjanje delov, tedaj bi to moralo j veljati ne le politično, ampak splošno. Po enaki lo- J giki se ne bi smel socialist udeležiti stavke v posa- ] mezni tovarni, ampak bi moral čakati na svetoven J štrajk. To bi bilo gotovo nesmiselno, ampak enako ] nesmiselno je, če se noče udeležiti dela v občini, drža- 1 vi in deželi.
Socialist se mora bojevati, a za boj si mora pri- 1 dobiti sredstva. Država mu jih daje. V državi si jih 1 lahko pomnožuje. Brez tega ostane prazen deklama-1 tor. Torej je njegova dolžnost, da postane držav- J ljan in socialističen list ima nalogo, da ga navaja I na to. .
V jugoslovanskih krajih se odigravajo važni dogodki, po katerih postaja vse jasneje, da je med ofi-cielno, bolj srbsko kakor jugoslovansko vlado in med jugoslovanskim ljudstvom velika razlika, kar smo že davno trdili. Medtem ko so se Jugoslovani po vseh krajih borili za narodno združitev, ni bilo Pašiču in gospodu Aleksandru Karagjorgjeviču nič druzega na misli, kakor povečanje kraljevine Srbije in pomno-žitev dinastične moči. Njih kupljeni pristaši so neprenehoma trdili, da je to, kar je počenjala vlada na
Krfu, popolnoma v skladu z mišljenjem in željami naroda. Dogodki kažejo stvar vse drugače. Iz Zagreba na primer izhajajo izjave, ki zelo odločno protestirajo proti temu, kar uganja srbska vlada in njeni organi. Hrvati se niti v sanjah ne navdušujejo za Karagjorgjevicevo monarhijo, ampak zahtevajo jugoslovansko federativno republiko, a tudi v sami Srbiji imata Pašič in Protic energično opozicijo. Kakor kaže, igra srbska vlada ves čas vlogo jugoslovanske Prusije in skuša s silo in zvijačnostjo vsiliti svoj sistem, katerega ljudstvo ne mara. Dasi so vesti iz Jugoslavije zelo luknjaste, vendar izgleda, da je srbska vlada kolikor mogoče zasedla vse jugoslovanske dežele s srbskimi četami in postopa približno tako kakor v osvojenih krajih. Obenem skuša izvršiti veliko ustavno sleparijo z ustavodajno skupščino, ki jo hoče sestaviti iz sedanje srbske skupščine in iz nekakšnih delegacij ostalih dežel, medtem ko bi morala biti pravilno izvoljena od vsega ljudstva na podlagi splošne, enake in proporcionalne volilne pravice. Hrvati protestirajo energično proti takim namenom in resni politični boji so neizogibni. Hrvati zahtevajo, da se srbske čete umaknejo z njihovega ozemlja in če ne zapusti Pašiceva klika dosedanje poti, ne bo kazalo nič druzega, kakor delati na to, da prisili mirovna konferenca srbsko vojaštvo na odhod, ali pa notranji boj ,ki postane prav lahko podoben civilni vojni. Jugoslovani, ki so se bojevali za osvoboditev izpod habsburške monarhije, nis6 nikdar mislili na to, da se podvržejo Pašičevi peti in gotovo je, da ne bodo trpeli nobene balkanske Prusije. Pašičevci se igrajo z ognjem; naj pazijo, da ne pogori v požaru več ,nego bi mislili, da je spfoh mogoče.
Iz evropskh listov je spoznati, da je med italijansko vlado in italijanskimi socialisti veliko nasprotje ne le v notranjih, ampak tudi v zunanjih vprašanjih. Italijanski socialisti 'zelo energično opo-nirajo ne le nameravani aneksiji, ampak tudi sedanji okupaciji jugoslovanskih krajev. Orlando govori torej neresnico, ko pripoveduje svetu, da zahteva ves italijanski narod to aneksijo; svoji deželi pa nikakor ne izkazuje s svojo imperialistično politiko koristne službe, ker jo goni v krizo, ki se utegne še krvavo maščevati. Mi ne želimo Italiji nobene nesreče; vemo pa, da je malo dežela tako na robu revolucije, kakor ravno Italija in tudi brezobzirna cenzura njene vlade ne more zatajiti tega dejstva. S svojo reakcionarno politiko ne odvrača Orlando revolucije, ampak jo pospešuje. In kdor pozna splošne razmere v Italiji in veliko nagnenje za nasilstva, si lahko izračuna, kako krvava lahko postane taka kriza. Če ne bi bil signor Orlando tako zateleban v svoje osvojevalne načrte, bi bolje storil, da bi poslušal pametne proteste socialistov. Kajti če pride v Italiji do revolte, je veliko vprašanje, ali jo bo sploh kdo mogel kontrolirati.
Zadnjo sredo je bil v Parizu izvršen atentat na ministrskega predsednika Clemenceauja, in medtem ko so prve vesti pravile ,da je le lahko ranjen, izrekajo novejša poročila, da je po nazorih poučenih krogov njegovo stanje vendar kritično.
Naše stališče glede na atentate je davno znano. Nikdar jih nismo odobravali. Ne le, da se s stališča človečnosti ni mogoče strinjati z umorom in da se nobenemu posamezniku ne more priznavati pravica, da nastopa na svojo pest kot sodnik in eksekutor; tudi stvari, kateri je namenjen, navadno ne koristi političen atentat, ker večinoma le pospešuje reakcijo.
Ni pa dovolj obsojati tako dejanje. Podobne reči je treba tudi razumeti in se v ta namen nekoliko potruditi. Cottin, ki je streljal na Clemenceauja, pravi, da je storil to zaradi njegovega imperializma, s katerim pripravlja novo vojno. Proti temu dviguje cela armada časnikarjev svoj glas in Clemenceau ni imel še nikdar toliko advokatov, kolikor jih ima sedaj. No, človek lahko obžaluje njegovo tragično usodo in ima sočuje z njim; zaradi tega pa vendar ni treba zavijati resnice. Da je Clemenceau uganjal zelo reakcionarno in nevarno politiko, je fakt. Mož je liberalen v verskem področju, toda v političnih rečeh je bilo njegovo življenje brez razvoja in kot 764eten starec ima prav tiste ideje, ki jih je imel v svojih mladih letih, brez obzira na to, kako so se vse svetovne razmere v tej dolgi dobi izpremenile. Clemenceau je nacionalist v najkomservativnejšem pomenu besede. Njegova glava je na primer popolnoma nesposobna, da bi se odprla taki ideji, kakršna naj bi bila obsežena v ligi narodov. On pozna interese omejenega, na primer svoje dežele, in je v tem smislu patriot. Izven tega kroga pa vidi le nasprotne tendence, katerih se hoče varovati z znanimi sredstvi, ki jih ne zna izpremeniti ali zamenjati. Vojaško hoče imeti svojo deželo varno. Zato išče strategične meje, pri čemer ga nič ne muči vprašanje, ali je to, kar zahteva, opravičeno ali ne. Svoje sosede želi slabejše od sebe. Tudi 'pri tem mu je pravičnost deveta briga. Z njegovega tesno nacionalističnega stališča so take tendence pač razumljive. Ali njih nevarnost se zaradi tega nič ne zmanjša. Da je Francija najbolj varna, če je varen ves svet, je njegovi ideologiji povsem tuja misel, kakor mu je sploh ves novi svet tuj in nerazumljiv. Clemenceau je v resnici davno preživel svojo dobo in Francija ni nič profitirala od tega, da je prišel kot okamenina iz preteklosti na čelo njene vlade. Njegova starokopitna politika je obujala sum pri vsej demokraciji in na človeka, ki smatra atentat za uspešno politično sredstvo, je lahko vplivala pro-vokatorično. Seveda se s tem atentat ne opravičuje; ali tudi narobe se z atentatom ne opravičuje škodljiva politika.
Da ne žive monarhi le od božje milosti in se ne posvečujejo le slavi in podobnim meglenim idealom, temveč da znajo po potrebi biti tudi zelo praktični, je pokazal nekdanji vladarček oldenburški, bivši veliki vojvoda Friderik Avgust. Kakor drugi nemški potentati, je v dobi revolucije tudi on izgubil svoj tron. In ker menda razume, da je v naši dobi kaj malo upanja na vračanje kron, hoče od svojega nekdanjega "vzvišenega" poklica imeti vsaj kakšen drug prof it. Berlinski socialistični "Vonvaerts" poroča, da je gospod veliki vojvoda, ki je .sedaj v resnici prav majhen, podal državi svoje "finančne
zahteve". Zadovoljen bo, če dovoli dežela njegovi "jasni" familiji letnih 150.000 mark za dobo petdesetih let, češ da je njegov finančni položaj skrajno slab. "Vorwaerts" pravi, da ima bivši veliki vojvoda premoženje, ki je vredno več miljonov. To se gotovo vjema, zakaj tudi v normalnih časih so znali vsi nemški Vladarji in vladarčki zelo realno misliti na svoje gospodarske zadeve in nekateri izmed njih bi bili kos najbolj namazanemu ameriškemu profi-tarju. Izjema je bil le bavarski Ljudevit II., ki je zapustil toliko dolgov, da ni dežela vedela, kako jih poplačati; ali mož je bil blazen in ni vedel, kaj dela. Drugi so pa dobro vedeli. Imeli so denar v domačih in tujezemskih bankah, investirali so kapital v industrijah in vsi so bili veleposestniki. Podedovali so velika premoženja in povrh so imeli take mezde, imenovane "civilne liste", da jim ni bilo ravno treba pritegovati jermena čez pas, če so si hoteli prihraniti kakšno malenkost. Tudi.Oldenburžani so znali ceniti denar in Friedrich Augustovo stokanje zaradi slabega finančnega položaja ne more ganiti niti naj-mehkejšega srca. Nasmehne se pa človek lahko, kadar čita, da hoče gospod veliki vojvoda imeti svojo familijo preskrbljeno na državne stroške kar za petdeset let. Razumljivo bi bilo ,da bi prišel nekdanji gospod monarh danes v zadrego, če ne bi imel svojih sredstev, zakaj najbrže ni znal nič druzega kakor "vladati", za kar včasi zadostuje, če zna človek podpisati svoje ime in preoblačiti uniforme. Ampak če zahteva, da naj država še čez petdeset let plačuje penzijo njegovim paglavcem in njih plodovom, jim daje pravzaprav neznansko slabo izpričevalo. V takem dolgem času se vendar lahko dovršijo najvišje šole, nauči nekoliko rokodelstev in pridobi sploh toliko znanja, da živi človek lahko od svojega dela, zlasti če se razvije socializem, ki bo vsakemu omogočil tisto delo, za katero je najbolj sposoben. Ali misli bivši potentat, da ne bo njegovo seme sploh za nič sposobno, da bi ga moral narod zastonj rediti do sodnega dne? — "Vorwaerts" pa pravi, da bi mogel gospod bivši veliki vojvoda v najboljšem slučaju zahtevati enako dnevno podporo, kakršno dobivajo drugi nezaposleni ljudje. In še to bi bilo darilo, kajti mizar ali čevljar je v dobi, ko je bil zaposlen, opravljal koristno delo, kar se pa o gospodu velikem vojvodi ne more tako gotovo trditi.
V tisočerih slučajih se rabi dandanes boljševiško ime povsem po krivem. Kjerkoli izbruhne kakšen štrajk, kjer se izvrši atentat, kjer se pojavijo nemiri in izgredi, je takoj boljševizem na dnevnem redu. Vse to govoričenje je večinoma pripisati socialnemu in političnemu neznanju dopisnikov in urednikov, kajti v večini primerov nima boljševizem nič opraviti s takimi rečmi. Če bi bili meščanski žuma-listi malo bolj natančni, bi morali razumeti, da se sploh ne dajo vsi taki dogodki pometati v en lonec. Štrajk organiziranih delavcev, pripravljen in sklenjen od organizacije, namenjen popolnoma določenim zahtevam in sistematično izvajan, je vse kaj druzega, kakor rabuka, ki jo uprizori pomešana, neorganizirana, socialno nepoučena in nepripravljena
masa, ki je le v stradanju solidarna. Le v tem je vez med vsemi takimi dogolki, da je sedanji gospodarski sistem nesposoben odvrniti take krize, ker ne more uspešno organizirati ne produkcije ne distribucije, in dokler bodo prilike take, da bodo mase gnane v bedo in stradanje, se bodo taki pojavi ponavljali, brez obzira na to, ali vladajo na Ruskem boljševiki ali pa car. Prav zato so pa tudi kapitalistična glasila najmanj opravičena, da kličejo ogenj in žveplo iz nebes nad boljševike. Res da niso bili sposobni, da bi bili na Ruskem ustanovili zadovoljive razmere in mi nismo zatajevali svoje kritike. Toda kakšne razmere ustvarja kapitalistični režim? V deželah, v katerih nimajo socialisti nobenega deleža pri vladi, je brezposelnost ,stradanje, kričeče nasprotje med profiti in plačami, in vse tisto, kar izziva nezadovoljnost mas. Boljševizem in anarhija nista eno. Ali če bi bila, tedaj bi imeli kapitalistični organi najmanj pravice zabavljati čez boljševizem, zakaj trmasti kapitalizem je najuspešnejši agent tega, čemur pravi, četudi ne po pravici, boljševizem.
Slovenski Rasputin, ki si v svoji vnebovpijoči duševni ubožnosti domišlja, da je kaj, medtem ko v resnici ni nič druzega, kakor nepoboljšljiv, zloben zgagar in intrigant, misli, da mu bo kdo pomagal do slave in veličine s tem, da bo z njim polemiziral. Malopridni kutar, izurjen v lažeh in obrekovanju kakor malokdo ,se pa radikalno moti. Kreatura, ki ima neprenehoma Kristusa na jeziku, pa intriga proti svojim bratom v Kristu, da more zasesti njih mesta, nima prav nobene kvalifikacije za sodnika ali kultu-ronosca, in najblažje, kar mu človek more privoščiti, je 'zaničljivo preziranje. Polemizira se lahko s poštenimi nasprotniki, za Rasputine pa bi bila to prevelika čast.	_
Nekateri nemški in drugi zdravniki so se i-adnji čas začeli baviti z duševnim stanjem gospoda Viljema Hohenzollerna in prihajajo do zaključka, da je paranoik in megaloman. To bi bilo prav zanimivo, če ne bi ta študij prihajal prav v sedanjem času, ko izgleda, kakor da ima deklaracija blaznosti rešiti nekdanjega kajzerja kazni. Vsi tisti simptoni, ki jih strokovnjaki sedaj opažajo na bivšem imperatorju, so bili že davno znani. Da je Viljem komponiral barbarični "Sang an Aegir", da je napackal^ neokusno sliko "Voelker Europas, wahrt eure heilig-sten Gueter!" ,da je koval nesmiselne pesmi, da je pridigal, da je bil sploh zaljubljen sam vase kakor Caligula, ki se je smatral za boga, je bilo davno, davno znano vsemu svetu. Če bi bili veliki psihiatri takrat nastopili in dokazal kajzerjevo blaznost, bi bili lahko izkazali velikansko uslugo vsemu človeštvu. Danes prihaja vse to znanstveno ugibanje pozno in zbuja opravičen sum.
Irci jemljejo svojo neodvisnost resno. John 0'Kelly je prišel kot njih zastopnik v Pariz in zahteva sedež na mirovni konferenci.
V Budimpešti so rabuke, v Pragi so nemiri, na Saksonskem je boj — i. t. d., i. t. d. Čas za zaspance!
ADVERTISEMENT
		
Slov. delavska		podporna zveza
Ustanovljena dne 26. avgusta 1908.	iHr	Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Penn.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113, West Newport, Pa.
Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main St., John-
stown, Pa.
2,	Pom. taj.: ANDREJ VIDRICH, 634 Main St., Johnstown,
Pa.
Blakajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pom. Blagajnik: ANTON HOČVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL, Bos 95, Willock, Pa.
1.	nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 1128 Fabyan St., City
View, N. S. Pittsburgh, Pa.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137tli St., Cleveland, O.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Banonga, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO: PROLETAREC.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno pro-šeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Eipresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se nastovljajo: Blaž Novak, Title Trust and Guarantee Co. in tako naslovljene pošlijajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo družtveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
Iz gl. urada S. D. P. Z.
IZ URADA GL. TAJNIKA S. D. P. Z:
Članstvu S. D. P. Z. je znano o polemiki med bivšim glasilom naše organizacije, glavnim odborom, društvenimi odbori in članstvom.
Kdor je to polemiko zasledoval, je moral izpre-videti, da je bivše glasilo ruvalo proti poštenemu poslovanju glavnih odbornikov, kar je v škodo organizacije.
Ker je zadeva prišla do vrhunca pravične meje, je glavni odbor, zbran na seji dne 11. januarja t. 1., uvidel potrebo odločnega postopanja in odločil, da se ■ mora dognati, ali je imelo glasilo v raznih očitanjih, ali gl. tajnik v njegovem dokazovanju neutemelje-nostiprav; in dalje, kdor je krivec, ga zadene opravičena kazen odstavljenja.
V to svrho je gl. odbor sprejel sledečo
♦	resolucijo,
sprejeto na letni seji gl. odbora S. D. P. Z. dne 11. januarja 1919.
Kakor je dolžnost vsakega posameznega člana organizacije, da čuva in zagovarja pravice in dolžnosti organizacije in članstva v smislu pravil in dela za koristi in napredek organizacije, tako je dolžnost tudi glasila organizacije, da vrši svoje predpisane dolžnosti v korist in napredek organizacije.
Ker pa — 1. sedanje glasilo ni vršilo svojih dolžnosti s tem, da ni priobčilo:
a)	dne 12. avgusta 1918 poslanega obvestila o izredni mesečni seji za mesec september in oktober 1918 in
b)	dne 19. avgusta 1918 iz gl. urada za priobčitev poslane inicijative društva štev. 3. (Opomba: Namesto inicijative, kot je bila poslana iz glav. urada, je glasilo namenoma objavilo le svoj komentar, v katerega je vpleten del inicijative.) Ker je — 2. sedanje glasilo namenoma blatilo in
obrekovalo gl. odbornike, očitajoč jim koristolovstvo in diktatorstvo v organizaciji bodi sklenjeno,
da mora Glas Naroda v teku 30 dni po prejemu tega obvestila dokazati spodaj navedena izvajanja in ako Glas Naroda ne dokaže resničnosti vseh sledečih izvajanj, je z dnem kot poteče določeni termin (30 dni) odstavljen kot glasilo S. D. P. Z.
Od Glas Naroda kot glasila S. D. P. Z. se zahteva dokazil za sledeče:
1.	Katero društvo je predlagalo, da naj bo za glasilo list, ki potrebuje zvezine podpore, da se bo ob- _ držal na površju? (Gl. N.) štev. 195 — O glasilih in organizacijah.)
2.	Kateri gospodje delničarji predlaganega glasila so povzročili nasvet o premebi glasila, vsled česar hočejo škodovati organizaciji in pomagati sqbi? (G. N. štev. 195 —• O glasilih in organizacijah.)
3.	Od kdaj se nazivljejo inicijative v smislu pravil organizacije za diktatorstvo v organizaciji? in ako se — iz kakšnih razlogov? (G. N. z dne 27. avgusta 1918 — zadnji odstavek komentarja.)
4.	Kdo in s čem izrablja zaupanje članstva in dela z važnimi zvezinimi zadevami kot svinja z mehom? (G. N. štev. 212 — Pod prste jim glejte.)
5.	Kaj je bilo še poslano iz gl. urada pomožnemu glasilu v priobčitev namesto glasilu? (G. N. št. 212 v predimenovanem članku.)
6.	Koliko se je že izplačalo iz zvezine blagajne keteremukoli drugemu listu izvzemši glasilu za pri-občanje uradnih ali neuradnih poročil iz gl. urada? (G. N. štev. 212 v predimenovanem članku.)
7.	Ni li bil gl. urad uradno obveščen o preklicu sprejete resolucije dr. štev. 125, o čemer se glasilo ni obvestilo? (Prejimenovani članek.)
8.	Kakšno zahrbtno delovanje gl. urada je le istemu v prid in članstvu v škodo? (Prejimenovani Članek.)
V smislu te resolucije je imel Glas Naroda kot bivše glasilo 30 dni časa prinesti zahtevane dokaze, kar pa ni izvršil in je vsled tega s pretečenim tednom odstavljen kot glasilo S. D. P. Z.
S tem, da je Glas Naroda po glavnem odboru odstavljen kot glasilo organizacije, so poverjene dolžnosti uradnega glasila "Proletarcu", dosedanjemu pomožnemu glasilu.
Glavni odbor kot odgovoren faktor organizacije je s podvzetim ukrepom izvršil svojo dolžnost, kajti, ako hoče čuvati interese in pošteno upravljanje organizacije, mora pozvati vsakogar, najsibode gl. odbornik ali pa glasilo, na izvrševanje poverjene naloge; in ako pronajde, da ne izvršuje svojih nalog v korist organizacije, je dolžnost skupnega glavnega odbora, da odvzame poverjenje prizadetim.
S tem, da ni Glas Naroda kot bivše glasilo dokazal lastnih izvajanj v javnosti, je v nasprotnem dokazano, da je prinašal organizaciji škodljiva izvajanja in izzivanja le v lastno korist, ne ozirajoč se, kako podlo je v konfliktu z resnico.
Tajniki krajevnih društev bodo torej v bodoče prejemali list Proletarec, kateri bo prinašal vse organizacije se tičoče zadeve.
Toliko za enkrat v pojasnilo, da društva vedo, zakaj prejemajo Proletarca kot glasilo organizacije namesto Glas Naroda, katerega je gl. odbor odstavil iz zadostnih razlogov.
Z bratskim pozdravom
Blas Novak, tajnik.
LISTU V PODPORO.
Prispevatelji v Herminie, Pa.:
A. Ivodrič.............................$ 1.00
Alois Kveder ...........................50
Jacob Kokalj............................90
Anton Krežer...........................50
J. Koncilja.............................25
Henrik Vrele...........................75
A. Prepančič...........................25
Ignacij Preme..........................25
John Mihelič............................25
Andy Bračar........................... 1.00
Jacob Johnson...........................50
Frank Vrzel.............................50
John Kaus •.............................50
Anton Zornik............................32
Kolekta kluba.......................... 1.53
Skupaj nabrano v Herminie, Pa.............$ 9.00
B. Kajtna, La Salle, 111....................70
Skupaj v tem izkazu.....................$9.70
Zadnji izkaz ...........................$15.50
Skupaj ..............................$25.20
Vesti i zstarega kraja kažejo, da je dr. Tavčar monarhist. Temu se ni čuditi. Vse svoje življenje ni bil nič druzega in ves njegov liberalizem je obstojal le v sovraštvu do farjev. Njegova "stranka je pač lani sprejela demokratično ime; značaj ljudi pa ni odvisen od imen in od zagrizenih kanservativcev je težko pričakovati, da bi postali resnični demokrati.
Iz Washingtona, D. C., poročajo: Položaj postaja resen, ker se število zaposlenih delavcev krči. V tednu, ki je končal dne 25. januarja, je bilo v šestih državah več delavcev, kot jim je bilo mogoče preskrbeti delo. Po poročilih, ki jih je sprejela zvezna posredovalnica za delo iz 26 držav, je od 21. decembra v devetnajstih državah več delavcev, kot je dela.
Dne 21. decembra 1918 je bilo v vseh mestih le 12,000 delavcev brez dela. Zadnji teden se je število brezposelnih delavcev pomnožilo na 210,000, v tekočem tednu pa na 265,000. Število mest, ki izkazujejo prebitek delavcev se je povišalo od 44 na 50%; nasprotno se je pa število mest, v katerih primanjkujejo delavci, znižalo na 1%. Cleveland s prebitkom 65,000 delavcev, izkazuje 10,000 več brezposelnih delavcev, Detroit 33,000, Buffalo 17,000. V teh mesetih je največji prebitek. Pas brezposelnosti se prične v Illinoisu, se vleče proti vzhodu skozi Indiano, Ohio, mimo Velikih jezer do Buffala, od tukaj pa v Mas-sachusetts ob atiantiški obali doli do Floride in nazaj proti Illinoisu, skozi Tennessee in Virginijo, ne da bi se dotaknil Kentuckyja.
Zvezna veleporota v Chicagi je pričela s preiskavo proti profitarjem, ki so izrabili vojno in dražili živila. Državno pravdništvo zastopa Frederick Dick-inson.
Pozvanih je bilo šest prič, da jih zaslišijo po kakšni ceni so prodajali kokošja jajca in sirovo maslo. Veleporota bo napravila detajlirano poročilo in najbrž bo izrekla tudi nekaj obžalob proti trgovcem na debelo.
NAROČNIKOM.
Kadar se preselite .naznanite nam vselej poleg novega tudi vaš prejšnji naslov.
Vse stvari, ki se tičejo poslovanja lista, kot naročnine, naročila knjig in koledarjev, oglase itd, pošiljajte na naslov:
PROLETAREC, 3639 W. 26th ST, CHICAGO, ILL.
Ako imate kake pritožbe glede nerednega poslovanja ali drugih uzrokov, ki so v zvezi s tem listom, jih pošiljajte nadzornemu odboru J. D. T. D, na naslov:
Philip Godina, 2814 So. Karlov Ave., Chicago, 111.
VAŽNO ZA NAROČNIKE!
Zakon zahteva, da mora vsak naročnik imeti list plačan v naprej. Ne na nas, temveč na vas je ležeče, če hočete imeti vse številke Proletarca. Vi imate na svojem naslovu v oklepaju številko, ki pomeni, do kdaj imate list plačan. Prihodna številka lista je (599) in če je Vaša številka na naslovu taka ali pa še manjša, tedaj takoj obnovite naročnino, ker smo drugače po zakonu prisiljeni, da Vam takoj ustavimo list
Našli so se oderuhi in špeku-lantje, ki kupujejo zadolžnice svobode pod dnevnim kurzom. Ti ljudje imajo svoje agitatorje, ki spodbujajo k prodaji zadolžnic svobode, da jih potem kupujejo po zelo nizki ceni.
Teh oderuhov in špekulantov se vsak posestnik zadolžnic svobode najtežje ubrani, že obdrži zadolžnice svobode, dokler ne postanejo zrele, ker dobi zanje polno vrednost, do njih zrelositii pa še vleče obresti.
Če človeka zadene nesreča in je prisiljen prodati zadolžnice svobode, naj jih ne proda pod dnevnim kurzom, ali naj se pa obrne za nasvet na odbor za posojilo svobode in vojno-hranilnih iznamk, ki postoji v vsakem zveznem rezervnem distriktu.
Slovenski delavec, ki hoče biti duševno tak, kakršen je telesno, kadar se je okopal, mora citati "Proletarca " In kakor se je treba redno kopati, je treba tudi redno čitati.
"POSOJILO ZMAGE".
Pred kratkim so listi poročali, da je vlada opustila načrt kampanje za peto posojilo svobode, mesto tega pa bo izdala note kratkega termina. Zakladniški depart-ment dementira te vesti in izjavlja, da bo vodil kampanjo za peto posojilo svobode (Victory Liberty Loan) natančno po določenem programu. Ta kampanja se bo vršila po istem načrtu, kakor prešnje kampanje za vojna posojila. Zakladniški tajnik Glass apelira na razne Liberty Loan organizacije, naj se ne ozirajo na gori omenjena poročila v dnevnem časopisju, nego naj nadaljujejo s svojim delom.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega soc. .kluba se vrševsak drugi in četrti petek v mesecu v Illirija dvorani", 310— lst Ave. Ker so vedno važne stvari na dnevnem redu, zato Vas veže dolžnost, da pridete vsi na sejo. Pripeljite s sabo tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji.
Ant. Jeraj, tajnik, 495 Park Str.
Ako čitaš Proletarca, pa spo-tedaj ga pokaži še tovarišu in mu se učiš ti. To bo duševni dobiček del, kar izveš ti in se naučil, česar ga priporoči, da bo tudi on to izve-znaš, da je dober list in te zanima, zate in zanj.
Ali je vojska minula?
Gotovo se zadovoljno nasmejete ko slišite Harry Lauderjevo pesem; ITura! minula je vojska, hura bitka je dobljena. Toda tudi druga vojska je, ki ne bode nikoli končana — naša neumorna bitka z strupni zbirajoči se v drobovju, ter proti delu bakterije, ki se vedno zbira v našem telesu ter se mora odstraniti kar prej mogoče. Tri-nerjevo grenko vino je zdravilo, ki očisti naš drob popolnoma. Tu Vam je eden iz med mnogih slučajev naših mnogih bolnikov: Leadville, Colo., Jan. 28. 1919. Ko bi ne imel ravno Triner ievega grenekga vina pri rokah, bil bi danes mrtev. Vaš Giovanni Pietti. Dobi se po vsili lekarnah. $1.10.— Rervmatizem, nevralgija, putika, boleči udi in druge slične bolečine trpinčijo človeka in zahtevajo hitro olajšanje se najhitreje odpravijo z Trinerjevim Linimen-tom. Po lekarnah 35 in 65c po pošti 45 in 75c. Jos. Trnier Company, 1333—1343 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
SLOVENCI
pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTI.
Naročite si dnevnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $4.00, pol leta pa $2.00.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, 111.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE Z V ANE "CLEARING HOUSE". Kaj to pomeni za ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom "Clearing Housa".
Vse banke, ki imajo zvezo s Chicago Clearing House, so podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavo-
da. Pregledovanje tačunov in imetja se mora vršiti najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preštejejo, pregledajo vse note, varščine, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune, če najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne štejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah, če banka drzno špekulira in se ji pride na sled, mora Fo takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirano, se mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljšim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House. •
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če nt sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. • Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je šlo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspešen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako • leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Hlinois.
Napravite NAŠO banko za VAŠO banko in Vaš denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam naših First Gold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Blue IslaDd Av% vogal Loomis in 18.
66
99
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mienih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 44 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas",' 2711 So. Millard Ave., Chicago, 111., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Kašelj v Februarju
kakor kašelj v drugem času izgine hitro, ako se takoj pravilno zdravite. Nikdar vam ne bo žal zaupati v zdravilo, ki je bilo od leta 1881 priznano kot prijetno zdravilo proti Njegovo ime je
Severa's
v	Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča). Dobi m se v vseh lekarnah. Kupite ga lah- g ko kadar ga rabite. Dobro je pa da p ga imate steklenico vedno v hiši. g Zavarovanje je proti kašlju, pre- g hladu, hripavosti in bolečine v grlu. g Poskusite ga danes. Cena 25 in 50 gj centov.
W. F.	SEVERA	CO.
CEDAR	RAPIDS,	IOWA
Previdne gospodinje
imajo doma vedno eno steklenico Dr. Ricliterjevega
PAIN-EXPELLER
Zanesljivo sredstvo za vtrenjo pri revmatičnll bolečinah, prehladu, zavstavljenju itd.
Jcditio pravi s varstveno znamko sidra.
35c. in G5c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 \Vashington Street, New York, N. Y
Delavec, ki ne čita svojega glasila, je nepopoln delavec. On je hlapec svojega gospodarja, nikdar pa in v nobenem oziru m sam svoj gospod.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BR0AD STREET Tel. 1475 J0UNST0WN, PA.
PAZITE IIM HRANITE
Narodni izrek pravi: "Pazite na vaš beli denar za črne dneve." To pomenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste še zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za stara in onemogla leta.
Vsak človek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, se lahko ceni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamen na kamen palača". Najtežje je početek ali brez početka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vaš denar še danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vašo bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega.	,
Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Francosko.
Prodajemo prvo posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Sprejemo upise za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Avenue, Chicago, I1L
Kapital, vloge in prebitek znaša nad $6,000,000.
I
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, II«.
Mi tiskamo V Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:- -:• "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni

J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
E. KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.
Vse delo garantirano

Slovenski Rudarji!
Tu je vaša prilika postati sam svoj gospodar.
Tukaj se vam nudi prilika, da postanete solastnik enega najboljših premogovnikov v Ameriki, kjer je ena najboljših premogovih žil od 8 do 10 čevljev visoka, čisti premog, dobra streha, z dobrim vhodom, ni vode ne plina. Rudnik je opremljen z dvigalom in se nahaja v New Genova, Fayette County, Penna.
SLOVENSKI RUDARJI ! ! ! ! še je čas, da se zdramite in si prihranite nekaj sami zase. Ta rudnik se je organiziral za vas in nihče od vas ne sme izostati, da ne bi postal solastnik. Delnice stanejo 1 po $50.00 in vsakdo jih lahko koupi kolikor hoče.
Tu jc imenik našiti delničarjev:
Tony Tursich Frank Pristavec John Svete Chas. W. Soika Nick Cindrick Fred Kaminsky Louis Omerzu Frank Hachevar Tony Dragar John Beve Louis Cvelbar Luka Biondlc Toma Sorc John Stecklacie John Prince Geo. Studer Joe Turkaly Frank Taufer Anton Stritoff Atilio Santerilli Alberto Pace Fr. Steckladicic Joe Yerman Anton Bachany Andy Drobnic John Modic
John Novak Joseph Okicky Louis Petak Mat Silich Matey Rudin Ivana Debinca Ben Peretin Steve Radula Pete Solatovich Andy Gurjel Marton Fulop John Babinecz Matt Pristavec Tony Zalar Matt Hunik Frank Petan Tomas Simon Mich. Budinsky Steven Nartos Mike Popivchak Joe and Iren Popivchak Tom Zamiska George and Sophie Kubovcik Joseph Kustra
Steve Sokolovich Vince Kiss Frank Zahradnik Sandor Dely Adam Pajska John Szinkovich George Petty John and Pavline
Szabidish Mike Krevenko Steve Hadchin Martin Hanchak Steve Komar Chas. Glemba Anton Korcek Joe Tentarich John Polla Joe Lofesany Michael and
Anna Kozma Sam Gaydos Geo. Kozma Paul Bisko John Bogdon Mary Svete Joe Studer
Felix Hudar John Krubik John Varga Joseph Kališ Mellie Ordoch Mike Lengyel Laszlo Fekete John Mester Elizabeth Esszy Pete Nagy Steve Vince Joe Hader Mary Turjanicza Steve Matyos Emery Laszlo Steve Soss John Ribar Joe Pofsga Andy Kotroco Sandor Dely George Hornyak John Harapko,Jr. John Dobos Lorincz Kupecz Mike Kupecz Chas. Harapko
Peter Chesko Mike Slanina Jacob Novak Andy Yenk Tom Vanik Samuel Spisak Joe Ivanicky Silvester Letky Chas. Meszak Matt Buday Mike Petak Peter Bukovic Frank Zebrinich Max W. Steiner Johann Rolich Frank Jordan John Lindis Louis M. Molnar Wm. Felder E. Klug Jos. P. Paal John Uichdich James Caruso Tony Nichene Mariano Peca Frank Jacopetta
Vinc. Jacopetta John Lestvany John Androsec Albert Pace Atilio Santereli Stephen Kiss Michael Petty Mary Turjanicza W. H. Ulery C. C. Goss H. R. Norman T. O. Armstrong Dorothy Fulton Donald Fulton John W. Fulton Lucy Fulton Andy Ribar Dudley Electric
Machine Co. W. E. Dudley E. T. Norton Mike Kussele Urban Kussele Frank Kristan Ignac Stijlošek John Pindrok
Kadar želite delnice, potrudite se odrezati tu spodnji kupon in pošljite ga nam v priporočenem (registriranem) pismu in priložite denar ali poštni Money Order.
Ako želite še več natančnosti ali nadaljših pojasnil, tedaj nam pišite ali pa se osebno oglasite v našem uradu v Pittsburghu, Pa.
NAROČILNI KUPON
Priloženo najdete $.............za kar mi pošljite
.................. . .delnic Atlantic Coal Company,
Inc., po $50.00 vsaka.
1	delnica
2 5
10
$ 50.00 $100.00 $150.00 $500.00
20 30 50 100
delnic
$1000.00 $1500.00 $2500.00 $5000.00
Atlantic Coal Co.,
Incorporated
203 Union Bank Bldg., Cor. 4th Ave. & Wood St.,
PITTSBURGH, PA.
SPRINGER PUBLICITV SERVICE, House Bldg., Pittsburgh, Pa.
16
PROLETAREC
I Slovencem priporočamo v posedanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S. R. Z. in Proletarca.) ^ Dobra kuhinja
n i
n

:::::: Dol ^ nostrežba.
KARLGLA fc—
Dr. W. C. Ohlendort, Bi. .
Zdravnik za notranje bolezni in ranoceinik.
Zdravniška preiskava brezplačna — plačati je le zdravila. 1924 Blue Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po-pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicaga živeči bolniki naj pišejo slovensko.
1EIE1EIG
Največja slovenska zlatarska trgovina
Frank Cerne
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Q
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
CARL STROVER
Attorney at Law«
Zastopa na vseh sodiščih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Ali veste za letovišče Martin Potokarja? S«7eda. To je "VIL-LAGE INN" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
u 460 GRAND ME., KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island Ave., (Adv.)	Chicago, 111.
Z71
£3EH
Pišite po ceniki kateri se Vam pošlje brezplačno. Najboljše blago.	Najnižje cene.
H3C
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.	'
TRINERJZVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker iičini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodcu. Triaerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavo-bola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh
lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Prix—Panama 1916.
JOSEPH TRINER
MANUFACTURING CHEMIST
1333-1343 South Ashland Ave.	Chicago, 111.