j§P§r Fosmema itefüka stane 20 v.
*
lista:
K 12'—
.. e -
. . / 3*-1-20
15*—
Inserat! ali oznani
se računajo po 18 od čredne petitvrst* večkratnih oznanilih — popust
„Straža“ izhaja v deljek in petek poj
Rokopisi ce ne
3

neodvisen političen lisi sa slovensko
tjudatvo. j*
urcdaiSfvoan se more im vsak don ad M.-M. ure dag
Seidler ostave?
Maribor, 27. junija.
Cesar še Seidlerjev© ostavke ni sprejel in ne odklonil, Živimo v dobi pogajanj in čakanja. Vladar je te dni sprejel voditelje državnozborskih in gosposko-zborničnih strank, da izve od njih mnenje glede razmerja do Seidlerjevega kabineta in ali so stranke voljne stopiti v večino ter pomagati ustavnim potom spraviti pod streho državne potrebščine. Med tem, ko je cesar v gradu Eckartsau sprejemal voditelje strank, pa je imel poljedeljski minister grof Silva-Tarouca neprijetno, od Seidlerja v sporazumu z nemškimi nacionalci mu podtaknjeno nalogo, da se naj pogaja z nemškimi nacionalci, krščanskimi socialci, Poljaki, Ukrajinci in nemškimi sodatami demckrati glede sestale delazmožne večine v državnem zboru. Na kratko predstavimo razvoj političnih dogodkov :
V	soboto je Poljsko kolo zahtevalo Sei-dlerjevo glavo. Izjavilo je, da na vsak način noče imeti s Seidlerjem ničesar opraviti. Grozili so, da se bodo, če ostane Seidler na krmilu, pridružili Čehom in Jugoslovanom. V nedeljo je Seidlerjevo ministrstvo po ministrskem svetu dalo ostavko.
V	pondeljek, dne 24. junija se je vršil pod cesarjevim predsedstvom kronski svet, ki se je posvetoval o razrešitvi krize. Seidler je zahteval v kronskem svetu, da naj ministri, (Silva, Wieser, Banhans in Gayer) ki so se izrekli za brezpogojno sklicanje parlamenta, sami poskusijo razrešiti sedanji položaj in naj se sami pogajajo s strankami. Na Seidlerjev predlog je kocka padla na grofa Silva-Tarouca, kateri je dobil posebno cesarjevo pooblastilo, da se začne pogajati s strankami.
Očividno je, da je Seidler s svojimi so drugi nemškimi nacionalci že imel poprej pripravljeno to politično potezo, kot jrotisunek proti svojim nasprotnikom v kabinetu. Seid er-jevi zavezniki pa so Silvi že vnaprej zagradili pot s tem, da zahtevajo od njega garancijo, da bo tudi nova \lada se strogo držala proti-slovanskega knrza. Najprvo se je mislilo, da nastopa grof Silva kot bodoči ministrski predsednik, a pokazalo se je, da je le — mešstar med strankami in vlado. Dne 25. junija seje Silva pogajal z nemškimi nacionalci in s krščanskimi socialci. A misija se mu je pri obeh strankah ponesrečila. V seji odbora nemško-nacionalnih strank je bila sprejrta resolucija, ki pravi: „Nemškonacijonatae stranke odobravajo politiko ministrskega predsednika, mu izrekajo zahvalo in zaupanje ter smatrajo, da tvorijo stremljenja ga odstraniti, težko obremenitev političnega položaja. Nemško-nacionalne stranke zahtevajo nadaljevanje dosedanje proti Slovanom naperjene politike ter vstrajajo glede parlamenta oa svojih in Seidlerjevih »predpogojih““ Krščansko socialna, zveza pa smatia, da se samo s kabinetne krizo ne da doseči trajno izboljšanje položaja. Seidlerjev odstop smatra za obtežitev položaja. Stranka pričakuje nadaljevanje sedanjega kurza. Komunike se izreka za sklicanje parlamenta.
V sredo je konferiral Silva z voditelji Poljskega kluba. Poljake ja pozval, kakor poprej nemške nacionale« in kršč. socialce, naj opustijo za sedaj vse politične in nacionalne zahteve in naj vstopijo v delovno večino. Načelnik dr. Tertil je izjavil, da so Poljaki vsak čas pripravljeni, ne samo gladko rešiti državne potrebščine, temveč tudi stopiti v zvezo s strankami, v svrho ustanovitve delovne večine. To so voljni storiti pri vsakem ministr-
skem predsedniku, samo s Seidlerjem nočejo1 Poljaki imeti nič opraviti.
Tako je Silva prišel praznih rok nazaj. Kombinira se z ozirom na sedanji položaj, da bo cesar menda odklonil Seidlerjevo ostavko. Domneva se, da se bodo iz Seidlerjevega ministrstva poslovili ministri grof Silva, baron Wieser, dr. Banhans inHomann.
O avdijenci strankinih voditeljev pri vladarju nimamo podrobnih poročil. V torek so bili pri cesarju Nemci in Poljaki, v sredo pa sociataa demokrata dr. Benner in Seitz, dunajski žid Ofner, Čeha Stanek in Tušar, Jugoslovan dr. Korošec, Ukrajinec Petruszewicz,. Bumun dr. Isopescul in Italijan dr. Paidutti. O avdijenci Staneka, Tušarja in dr, Korošca pišejo iz Dunaja „Slov. Narodu“ : „Tudi pred vladarjem se bo posvedočila popolna solidarnost naše in češke politike. Poslanci Koiošec, Stanek in Tušar bodo cesarju povedali, da Diti jugoslovanska,, niti češka delegacija ne moreta glasovati za proračunski provizorij in za vojne kredite; vendar pa hočejo storiti, da se ohrani parlament, vse, kar ne nasprotuje življenjskim interesom jugosiovansktga, ozir« ma češi ega naroda. Jugoslovani nočejo ničesar izsiliti od države, zahtevajo pa na drugi strani, da se vpo8tavi nevtralna vlada, ki naj napravi konec nemškemu izsiljevanju in preganjanju češkega in jugoslovanskega naroda. Nova vlada naj raje posveti vso svojo skrb pametni gospodarski politiki, naj skuša zmanjšati trpljenje prebivalstva in popraviti vsaj najl ujše grehe Seidlerjevega režima, ki je izčrpal vso svo o umetnost v vsenemških načrtih.“ | ||
Nekatere vesti so domnevale, da bo park-ment sklican za dne 9. julija Da kratko poletno zasedanje. Današnja poročila pa pravijo, da je položaj še vedno neiasen in da se še
LISTEK.
JugoslmviJaf Jugoslovanom »
(Konec.)
Saj jih bodo na to silili posebno gospodarski interesi. To velia osobito glede Crnegore in Srbijo &ko se.» torej monarhija danes preosnuje v našem s-
.	, ^M;„xonip YvnpwSFfl "in 1 nih držav, a so bile konecno vse te ovire premagane
fmiSSWÄTpÄ jfajggfcg	2S» “
jmagati neprimerna večje težkoče, nego jih imamo premagati mi Jugoslovani za svoje narodno ujedinjenje. Italijani so se morali vojskovati proti Avstriji, Siciliji in Še drugim državam in šele na razvalinah zdrobljenih prestolov se je mogla dvijghiti združena Italija. Bili so poraženi v letih 1848, 1849 in 1866, a so konečno vendarle dosegli svoj cilj. V Nemčiji je bilo treba premagati odpor kakih 30 vladarjev, ozir. dinastij in držav, da so se odpovedali (gotovim svojim vladarskim pravicam in pravicam povsem samostoj-
di takoj izvedljivo. Bolgarija bi brezdvomno sledila pozneje.
Da ne bo nejsporažurna, povdarjamo ponovno, da si mislimo razmerje med posameznimi državami j monarhije nekako tako, kakor je razmerje med posa- j meznimi nemškimi državami. Enako seveda tudi med sedanjimi jugoslovanskimi državami in monarhija^ te države bi si tore» mogle obdržati svoje lastne vlanär-
ske	UM«, /.musoni vsa Jugoslovani v c-
notni državni zvezi, bi bil izvršen naš maksimalni program, vse to brez rušenja držav, brez rušenja, prestolov, brez prelivanja krvi, edino le na podlagi narodnega razvoja, ki ga bomo seveda prejkoslej Pospeševali z vsemi silami, ki nam so na razpolago.
Na delo za Jugoslavijo!
Videli smo, da so imeli Italijani in Nemci prè-
mo
jugoslovanske države ne bo treba ne rušiti prestolov, ne prikrajševati vladarjev, v njih vladarskih pravicah: vse dežele, katerih združenje v eno državo zahtevamo, so Že danes pod vlado Nj. Veličanstva cesarja Karla I.
'Seveda z združenjem Jugoslovanov monarhije v jugoslovansko državo Še ne bodo združeni vsi Jugoslovani, ker ostanejo izven te države še Srbi — v kraljevinah Srbiji in Crnigori — ter Bolgari. Toda mi smo prepričani, da se bodo te države, kakor smo izvajali vi prejšnjem poglavju, radi prostovoljno pridružile federativni monarhiji. Ako je mogoča taka zveza med Bavarsko In Nemčijo, zakaj bi ne bila mogoča med omenjenimi jugoslovanskimi državami in prenovljeno federativno Avstrijo? To pa tembolj* ker bi jima taka zveza donešla velike gospodarske koristi in zagotovila neoviran razvoj vseh gospodarskih sii. Naj stvar torej razmotrivamo od ene ali druge strani, težkoče nikakor niso tako velike, kakor bi se
zdelo na prvi hip, na vsak način pa te težkoče niso nepremagljive. Videli smo, 'da so morali drugi narodi na potu k svojemu ujedinjenju premagati mnogo večje težav© in ovire, nego jih imamo premagati mL Zato je pa tudi gotovo, da dosežemo svoj cilj, ako bomo le resno hoteli, ako bo vsak izmed nas storil svojo dolžnost.
In tu ne sme biti med nami nobene razlike: Mi vsi, ki se čutimo Slovence, pa najjsi je kdo navaden hlapec, delavec, težak, moški ali ženska, starec od mladenič, smo poklicani, da sodelujemo pri gradnji velike stavbe jugoslovanske države. Naš vse mora prešiniti ena sama velika misel: Hočemo jugoslovansko državo.
In takrat, ko bodo naši zastopniki na Dunaju, ali kierkoli zaklicali: „Hočemo jugoslovansko državo, mora odjekniti iz naroda milijonkratifi odmev: „Da, hočemo! Hočemo jugoslovansko državo!“
„(Hočemo jugoslovansko državo“, ta zahteva nam mora preiti v kri in meso in to zahtevo moramo ponavljati zopet in zopet drug drugemu.
Hočemo jugoslovansko državo — mora odmevati od gore do gore, od doline do doline, od vasi do, vasi. od moža do moža.
Hočemo jugoslovansko državo, mora klicati pa* stir na paši. ta klic morajo ponavljati žanjice na njivi, ta klic sc mora oriti pri koscih na travniku, za vozom in oralom. V gosposki palači in priprosti kmetski koči. v pisarnah in podzemskih rovih, v rokodelskih delavnicah m zakajenih tovarnah, povsodi mora doneti klic :
ni odločilo prav nič gotovega glede parlament ., in rešitve ministrske krize.
Eno pa je po našem mnenju gotovo.
Slovanov nas je v Avstriji nad 17 miis jonov, Nemcev je samo 10 milijonov. Ce libo nemško nadviadje zlomljeno že sedaj, p;-t bo vendar prišel čas, ko se bo Avstriji vladalo pravično za vse narode, če se Seidler in. Nemci še danes levijo na trhlih drogih rax burkanega poličnega morja, dolgo pa to ne bo trajalo.
Pogubna st nemškonaeionaiiui»
politike.
V Gradcu se je dne 28. junija vršilo veliko so-cialnodemokratično zborovanje, na katerem je govoril poslanec Resel, kateri je ostro bičal nemško politiko, ki stremi samo za gospodstvom Nemcev nad drugimi narodi in hoteč doseči uresničenje svojih idealov de-line za nadaljevanje vojske.
Sodrug Resel je izvajal:
Mnogi gotovo niso prezrli, da ie po govoru grofe Czernina. pred njegovim odhodom, nemško nacionalistično meščanstvo pričelo z narodnim gibanjem , ki je nevarno za ljudstvo in še bo postalo nevarno tudi za državno skupnost in nevarno tudi za mir.
Nesrečni Czernin.
Naši meščanski nacionalisti so se po govoru if rola Czernina, v katerem je tako divje udaril po slovanskih „veleizdajalcih“, „preorientirali.“ 'Prej so že postali nekoliko boli skromni (Klici: Bodo morali costati kmalu še bolj skromni!), po Czerninovem govoru pa menijo, da plavajo zopet nad vodo. Ne vemo, kako ie ta njihova vera opravičena, ker ne poznamo zakulisnih dogodkov. Avstrija je namreč država, vi kateri nikdar ne vemo, v katerih krogih se igrajo rar i vno prve gosli in kdo jih igra in po katerih sekiri- j c ah. Ministrski predsednik Seidler ni bil tisti, kina-I rekuje politiko Avstrije, Že .od Stiirgkhove dobe sem! vemo, da je ministrski predsednik bolj izvršujoč or-1 gan drugih, in gospod pl. Seidler celo ni človek, ki bi delal kako nasilno politiko. Njegova politika se da zbrati v besedah: „San ma guat mitananđ!“ (Bodimo si dobri med seboj!) Kako je kljub temu naenkrat prišlo do tega, da je grol Czernin imel pod Seidler-jem tak usodepolni govor, to še ni popolnoma razjasnjeno, mogoče bo to v poznejši dobi prišlo na dan, A ■ aši meščanski nacionalisti so s tem mislili, zdaj je ; rišel njih čas, zdaj bodo v stanu to izvršiti, kar ho-
è«*jo napraviti iz Avstrije. Seveda ne na demokratič-§ je prinesla uspeh imperijalistom, nem, temveč na potu absolutizma. (Burni medklici.) § sano na svojih zastavah
kateri imajo zapi-
Nemški nacionale! in držaVa.
Njih politika je zgrajena na stališču, da stojijo nad vsemi drugimi, njih temeljno načelo je: „Mi o- j
stanemo gos: od.e ! “ Seveda ne vzamemo mi nacionalistične politike * reveč tragično, pojsebno Če se poja-1« tako, kot zadnje dni. Gospodje so namreč zadnj čas uganjali o itiko in jo skušali med ljudstvom razširiti, katera se je gibala med vsenemštvom in malo-avstrijstvom.
Izjavili so, .da če se v državi ne zgodi, kar o-ni hočejo, nimajo nobenega interesa na in v državi. Mi vemo, kaj to pomeni v njih smislu: Ce se ne zgodi vse tako, kakor si predstavljajo v svojih otročjih giavah, tedaj pa gredo k svojemu velikemu bratu, V nasprotju s tem bi bili zopet zadovoljni s celo malo avstrijsko orientacijo. Naj bi se vsaj na videz nekaj zgodilo,-da bi se dozdevalo, kakor da bi vlada ugo-j dila njih željam. Ker pa izpolnitev njih čudnih želja | ustavnim potom, t. j. potom parlamenta ne bi bila mogoča, zato hočejo, da bi se njih „belangi* izvedli z naredbami ali potom § 14. (Viharni fej-klici,) Ö Sei-dierjevi vladi smo bili v celi Avstriji na jasnem, da ona ne bo rešiteljica, a nacionalni Nemci so raztrobili Seidlerja kot svoje posestno stanje, ker jim je op obljubil uresničenje nekaterih nacionalnih „belan-gov“, kateri se ne dajo definirati.
Temne sile.
Preko nemškonacionalne politike in njene srdite oblike, v kateri se je sedaj pojavila, bi se ložje f prišlo, če bi ne bilo treba domnevati, da so mogočne temne sile naše nacionaliste pripravile do tega, da i s< začeli s to ravnotaiko smešno, kakor tudi nevarno politiko. (Živahno pritrjevanje.)
Odločno se moramo obrniti proti temu, da se zopet hočejo pojaviti sile, katerih cilji so isti, kateri bi nam prinesli Stiirgkhovo dobo (Viharni medklici), ki je privedla do popolnega poloma! (Ponovni klici.) Obrniti se moramo proti temu, da gotovi krogi poizkušajo, izvesti svoje mnenje, da se more Avstrija v sedanji strašni dobi vladati tudi brezi parlamenta. (Viharni klici.) Proti temu se bomo borili z vso odločnostjo. (Veliko pritrjevanje.) Široke ljudske mase so morale med vojno več prestati, kot so bile pravzaprav v stanu.
Pred enim letom sKo upali, da smo blizu miru, in v jeseni bo leto dni, ko se je smelo upati, da ho mogoč mir na podlagi sporazumljenja. Pa kako bridko smo se motili v tem svojem upanju! (Pritrjevanje.) Vriskali smo, ko je ruski proletarijat napravil revoltier o in se je tako izločila vojskujoča država iz vrst naših sovražnikov ter Je prišla vlada, ki je pošteno hotela mir. A kako je bilo potem? Revolucija v Rusiji ni rodila — za kar se imamo zahvaliti imperijalistom v osrednjih državah — uspeha za mir, temveč

„H o č e m o iugosilovan<sko držav o.“
Vi vsi, ki ljubita ta krasni košček božje zemlje, ki jo imenujemo svojo slovensko domovino;
Vi vsi, ki želite, da bi na tej zemlji živel srečen, in zadovoljen rod;
Vi vsi, Jd želite, da, bi ta zemlja ostala lastnina Vaša in Vaših otrok;
Vi vsi, ki ljubite svojo otroke in jim želite lepše in srečnejše bodočnosti ;
Vi vsi, ki 1'ubHe svoj narod in želite, da bi se ta narod ohranil ter živel srečno in zadovoljno;
Vi vsi kličite glasno in neprestano:
„Hočemo jugoslovansko državo!“
Delajmo tako od moža do Doža in pripravljajmo tla veliki dobi, ki prihaja, tako. da bodo naši poslanci takrat, ko pride odločilen trenutek, mogli pokazati :
Evo, za nami je ves narod in narod hoče to in zato mu morate dati, kar zahteva.
Vsi pa imejmo neprestano v spominu besede našega velikega Kreka:
„Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mi-slite l9 eno; Kako boste združeni vjse svoje moči, f vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svo- ( je srce posvečevali naši jugoslovanski državi, za i njen procvit, kulturo in blagostanje.“
Koncert „Dramatičnega društva“ v Mariboru,
f—--«' ■
Pet lot že ni bilo v Mariboru koncerta. Večina prejšnjih pevcev in pevk je razpršena na vse vetrove Zato smo z začudenjem čitali poročilo, da namerava nastopiti zbor 70 oseb. Skrbelo nas je, alibode res mogoče organizirati v teh časih toliko pevskega osobja in ga navaditi na redne vaje ter si upati z njim na oder. In z boječim nezaupanjem smo Vstopili v krasno okrašen vestibul Narodnega doma, A že pogled na mnogoštevilen zbor, ki je kljub ozkim prostorom v najlepšem redu nastopal in odstopal od odprtega odra, je navdal občinstvo s svojo samozavestnostjo z zaupanjem. Takoj se je videlo, da vzdržuje vešča roka. red. Spored je obsegal tri točke za gosli 8 spremi] e van.iem klavirja, tri mešane zbore, 2 ženska dvospeva in eden moški četverospev.
Bruckov koncert za gosli, ki ga je igral g. Er- j Serajnik, je poleg Beethovenovih, Mendelssohnovih, $
Brahmsovih in Dvorakovih koncertov za gosli eden najodličnejših te vrste. Vsi ti koncerti zahtevajo po originalu orkestralno spremi je van j e in so bolj sindoni, e s solo-goslimi. G. Fr. Serajnik je igral Bruckov koncert s s .-remije'vanjem klavirja. Pijanisti n ja iz Dunaja je rešila svojo težko nalogo z izvanredno vir-ti oznostjo. Solista g. Fr. Serajnika smo občudovali ki t nriznanèda umetnika in rojenega muzika že pred 'iti.. Tekom zadnjih let pa kljub razmeram gotovo počival, temveč z veliko vnemo uril svoj prirojeni dar. Posebno se mu je posrečil v Bračkovem koncerni Adagio s svojo Kantileno, ki spominja na Mendels-šohnovo mehkobo, a tudi v ostalih delih te skladbe so je izkazal pravega mojstra. Nadalje je igral drugi del Dvorakovega* koncerta z velikim plemenitim glasom. Ta pristno slovanska melodika s svojo komplicirano strukturo je bila za Širše občinstvo pač tožbo umljiva. .Tem lažje umljiva je bila ljubka Kocjanova Serenada, ki je bila izvrstno igrana kljub težkim pohodom v oktavah in tercah. Ti trije komadi, ki bi zadostovali že skoraj sami za samostojen koncert, so tvorili višek koncerta in so dosegli tudi velik in trajen uspeh
Izbornemu pevovodju g. J. Trafeniku se je zahvaliti, da so tudi mešani zbori resnično izvrstno u-speli. Ce se pomisli, da je bil pevski zbor še le pred kratkim sestavljen, se res čudimo pridnosti in vstraj-nosti pevovodje in zbora. Posebno lepo so se glasili sveži ženski glasi ter globoki mogočni basi v najbolj: učinkujočem Volaričevem a capella - zboru „Molitev*“ ’ (Mogočno pesem, naj doni!) s sopranskim in altskim solom (gospa Stillar in gdč.. Stupca) in v Schwabo-vem zboru „Dobro jutro“, polnem zibajočih se valč-lrcvili melodij. Ta zelo spretno izdelani pevski valček, v kojem ima vsak glas svoj .delež na melodiji, se je moral ponoviti. Spremljal ga je na glasovirju izvrstno g. Milko Voglar.
V te večje točke je bil uvrščen moški četverospev « spretno petim bariton-solom ter dva ženska dvospeva. Solistki Šiular in Stupca sta peli iz Dvorakovih moravskih dvospevov pesem „bajata“, iz katere je donel pristni češki narodni čut, ter Vilharjevo „Na goro® z globokim Čustvom in pravim izrazom. 'Spretno ju Je spremljal na klavirju g. Stular.
Dramatičnemu društvu in zlasti njegovemu neutrudljivemu predsedniku prof. Voglarju smo prav nvaležni, da nam začenja prirejati v teh- težkih časih koncerte t«F nam nudi priliko, pozabiti za nekaj trenutkov vsakdanje skrbi	-
vojska do zmag&Ji
Dočim je bila do izstopa Rusije v osrednjih državah res pripravljenost za mir — v Avstriji naravnost klasično —, so prišli po revoluciji v Rusiji nem-ŠJri „siegfriedlerji® šele prav na višek. Pri nag to ni šlo tako lahko, moralo se nas je;omamiti, da so mora mir z Rusijo tako skleniti, ker rabimo krušni mir* TJspeh pa je bil, da sedaj nimamo
ne krulia in ne miru.
Živahno pritrjevanje.) S tem mirovnim sklepom so dobili „siegfriedlerji® zopet nekoliko sape.
In če hočejo naši nacionalci to politiko opisovati kot tako, ki je v interesu ljudstva in tozadevne sklepe in objave sleparsko razkazovati kot razglas» nemškega ljudjstva, se moramo odločno zavarovati proti takemu mnenju. (Živahno pritrjevanje.)
Nemško delavstvo, ki šteje sto in stotisoče, nima s takimi prireditvami niti najmanj skupnega (živahno pritrjevanje). Delavstvo jih odločno odklanjal (Ponovno živahno pritrjevanje.) Delavstvo — in mi govorimo v imenu nemškega delavstva — hoče slej kakor poprej mir na podlagi sporazumljenja.	iv ali-
no, dolgotrajajoče pritrjevanje.)
Samoodločba narodov.
Mi hočemo, da narodi sami odločujejo o svoji u-sodi. (Pritrjevanje.) Pomisliti moramo, da so narodi v Avstriji primorani skupno živeti in biti med seboj v gospodarski zvezi, (pritrjevanje.) Mi ne smemo pozabiti, kako daleč smo radi narodnih prepirov v Avstriji za drugimi državami v gospodarskem in kulturnem oziru, ker se je v vsako vprašanje zaneslo narodno vprašanje, (Pritrjevanje.) 'S tem se je zavrl vsak razvoj.
Mi kot demokrati ne moremo stati na stališču, da se naj drajgi narodi zatirajo. (Pritrjevanje.) Mi ne moremo biti tako nedosledni, kakor naši nacional-ci, Kateri so na Češkem za delitev po narodnostih, a na Štajerskem pa romalo k cesarju in prosjačijo, naj se to. kar so za. Češko izprosili z velikim zaželjen-jem. ne izvede tudi za Štajersko. (Velika veselost.) Kar je Nemcem na Češkem prav, to bi moralo biti prav tudi Nemcem na Štajerskem. (Klici: Prnv res!) Naši nemški nacionalci pa hočejo tam, kjer so v manjšini, samostojnost, tam, kjer so v večini, pa hočejo neomejeno oblast, da'zatirajo druge. (Klici: Tarlo A!) S temi mi ne moremo imeti nič skupnega. (Ži-\ apno pritrjevanje.)
Mi pa tudi vemo, da ti nacionalisti ne samo za druge narodnosti, temveč tudi svojim lastnim rojakom ne maralo 'dovoliti enake pravice. Kljub vsej hvali, s katero so obkladali med vojno tudi delavstvo, nismo-Še nikjer slišali, da bi bili v svojih zastopih uvedli, enako volilno pravico. (Klici; Prav. res!) V štajerskem deželnem zboru- in v graškem občinskem svet« se ne zavzemajo za enakopravnost vseh svojih rojakov«
Nemškonacionalna politika v luči številk.
Ce si ogledamo zahteve nemških nacionalistov,
in s tem primerjamo razmerje številk, pridemo do Čudnega zaključka, da imajo namero, naj mala manjšina vlada nad veliko večino. Od 28 milijonov prebivalcev je samo 10 milijonov Nemcev in 17 milijonov Slovanov. Da se 17 milijonov ne bo dalo vladati od 10 milijonov, je pač umevno samoposebi. V državni zbornici imalo nacionalci od 516 mandatov samo 185 mandatov, od katerih pa Jih še pripade 73 krščanskim socialcem, kateri ne gredo vedno skozi drn in strn za nacionalci. Tako ostane nemškim nacjonal-cem samo 110 mandatov. V ljudskem Zastopstvu, ki ima 516 mandatov, 110 zastopnikov ne more vladati* (Klici: Samoobsebi razumljivo!)
A tudi druge številke dokazujejo to. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so dobili nemški nacionalci samo 884.000 glajsov, dočim so dobili krščanski sociale! 587.000 in socialni 'demokratje 542.000 glasov. Ali imaio tedaj nemški nacionalci pravico govoriti v imenu ljudstva? (Klici: Res je!) Pa ravno radi tega ker niso večina in ker svojih zmedenih želj nikdar ne morejo uresničiti demokratičnim potom, šnekulira-Ap na absolutizem.. N|mški.^n.aoionaI.e.if ki upajo, da bo kmčahje vse ià(ia.t6,^o..-i^lìJ.%se(fe^vednój pripravi jèhi^'Wti biriči'’absolutizma. Prej" se Te. m vs*ej: pravici reklo, Cehi so policaji vlade. A to se’je preobrnilo. Že dvoje desetletji so nemški nacionalci vedno i/nova pripravljeni, da so absolutizmu za biriče ter aa vedno iznova zahtevajo. (Živahni fej-klici.)
Gospoda Orni e; in SchinMerer,
V občini so še vladarji vsled sramotne volilne pravice, ki izključuje nemške delavce. Gospodov Or-rrga in Schmidererja ne more odstaviti ljudska mar sa ker masa nemškega ljudstva v občini nima ničesar govoriti. Tako je tem gospodom mogoče, se pofcar zali pred cesarjem in izjaviti, 'da. nimajo nobenega zaupanja do parlamenta. (Klici: Drzna domišljavost!) Oni hočejo, da bi cesar brez parlamenta to napravil1, kar smatrajo, da je v interesu nemškega ljudstva, katerega niti ne zastopalo. ' katero po večini od njih mtx nič noče slišati In taki ljudje kot 'Ornig in dr* SohroileEftB, katere bi ljudstvo, «e bi v obšini imel©
kaj govoriti, s sramoto nagnalo, taki ljudje gOvOriò.-jo. da nimajo zaupanja do parlamenta, temveč samo do absolutizma. (Živahni medklici,) Povedati moramo, da se nemško ljudstvo na Štajerskem ne da zastoji od Orn-iga ali Schmidererja.
Vojna in njene strašne posledice.
Ce bi meščanski nacionalisti, ki so že v parlamentu in tisti, ki še hočejo priti tje, prisluškovali pri prebivalstvu in vojakih, ki pridejo s fronte, kako se misli o nacionalističnem meščanstvu, katero v vsem tem težkem času ni pokazalo niti najmanjšega socialnega duha, potem bi pač slišali svojo obsodbo, »jih namen je bil samo: napraviti „kšefte“ in skupaj nagrabiti, kar se nagrabiti da, Ti ljudje (nemški naei-onalci) so tudi tisti,, ki so hoteli vojsko, ki so vojsko komaj dočakali in so vriskali veselja, ko je izbruhnila, oni so tudi tisti, ki hočejo vojsko nadaljevati do „zmagovitega konca, “ (Viharni klici.)
Po vojski bomo imeli en m i 1 i j o n p o h a b 1 j e n cev in čez 100 milijard d' r-ž a v n jih do 1 g o v. (Medklici.) TjOhabtjenei bodo morali biti oskrbljeni, dolgovi pa bodo morali biti poplačani, Ce se mi ne moremo gospodarsko razviti, tedaj bomo prišli iz ene vojne bede v drugo, nič manj veliko, stalno bedo. (Pritrjevanje.) Dokler še imamo moči, se bomo branili proti uganjanju politike, ki bo šele po vlOjSki imela za posledico prav veliko bedo in stisko. (Živahno pritrjevanje.) To je velika nevarnost take politike, po kateri sporazumni mir ni več mogoč. (Viharni medklici.) Nasilni mir bi prinesel samo nova neznosna bremena in zahteval žrtve. (Pritrjevanje.) Mi pa hočemo, da je ta vojska zadnja..1 (Živalmo pritrjevanje. Medklici.)
Iz tega vzroka moramo z vso silo protestirati pioti ti|stim ljudem, ki uganjajo politiko, ki z daleka ne vodi do sporazumnega miru. (Burno odobravanje.), Iz tega vzroka si ne damo pod nobenim pogojem odvzeti zadnjega mesta, kjer še more priti ljudstvo še vsaj do nekaj vpliva. (Burno odobravanje.) Stradati in molčati, tega nočemo. (Ponovno odobravanje.) Ce se že ne moremo znebiti gladu, si vsaj drugače moramo varovati naš vpliv, da vrhutega ne bomo še tudi bolj brez pravic. (Odobravanje.) To moramo povedati ne samo na zgoraj, ampak tudi nacionalnem, da bi moralo delavstvo, če mislijo tirati to agitacijo še naprej, kakor sio delali dosedaj, podati izjavo, da bo uporabilo vsa sredstva, da pride v okom tej agitaciji in jo ustaviti na ta način, da pozovemo pravo ljudstvo, ki naj ì ove svoje, resnično mnenje. (Veliko odobravanje,)
Dr« pL Küfclmaxm o vojni im
miru«
V seji nemške državne zbornice dne 24. junija je imel nemški državni tajnik dr. pl. Kühlmann govor o nemški državni politiki, 5 vojaškem položaju in o mirovnem vprašanju.
O razmerju do zaveznikov je izvajal med drugim tudi sledeče : Predvsem moram omeniti, da je zapustil v; sosedni prijateljski avstro-ogrski državi zunanji minister grof Czernin, in sicer iz notranjepolitičnih razlogov svoje mesto. Deloval je vedno v prijateljskem »mislu z zavezniki, kar moram posebno naglašati. Ce nas more kaj tolažiti, je pač oseba njegovega naslednika grofa Buriana, preskušenega diplomata, katerega zvesto prijateljstvo do zaveznikov >'e vzvišeno nad vsak dvom. Grofu Buri arm gre zasluga, da sta se sestala naš in avjstrijski cesar v nemškem glavnem stanu. Oba cesarja sta si v navzočnosti svojih diplomatov znova zagotovila, da se ne bosta le zvesto držala, zavezniške zvestobe, marveč da jo mislita okrepiti, razširiti in poglobiti v političnem, gospodarskem in vojaškem oziru. Tozadevno se že vrše primerna pogajanja. Glede Bolgarije je rekel pl. Kühlmann, da nam obvezna zagotovila Rado-slavovega naslednika popolnoma jamčilo, da osebne spremembe v bolgarskem ministrstvu ne bodo spremenile smeri dosedanje bolgarske politike. Kar dostar je vprašanja severne Dobru dže, ki j© sedaj kondominij, so se vršila že pred dnevi tozadevna posvetovanja in je upati, da se bo vprašanje rešilo na vsestransko zadovoljiv način. Istotako se tudi bo vprašanje meje ob Marici in kavkaško vprašanje rešilo tako, da bo zadovoljilo vsa prizadeta mesta. Nemčija in Avstrija sta se trudili, da se glede severne Doh-rudže doseže poravnava, ki naj odgovarja željam o-beh strank. Cimpreje dobi Bolgarija, vso severno Do-brudžo, tembolje za kpristi celotne zveze. V Brestu-I.itovskem je Avstrija nesebično podpirala nemško politiko, vsled česar smo našega zaveznika lojalno podpirali glede vprašanje meje v Karpatih. Nemčiji je pa morala Rumunija dovoliti zelo znatne denarne odškodnine.
Naša diplomacija se peča z zelo veliko pozornostjo z dogodki zadnjega časa v Rusiji, Ni mogoče verjeti, da privede sedaJnje silovito vrenje vi Rusiji do trajnega ravnotežja. Osamosvojila in odcepila se je cela vrsta ruskih državnih tvorb, ki go deloma že prepojene popolne državne misli, deloma se pa misel še razvija. Finska se je že proglasila za samostojno Vsled mirovne pogodbe v Brestu-Litovskem sta se Knronska in Litovska dejalnsko že ločili od ruske države.
Glede zadovoljive rešitve poljskega vprašanja
so vrše trajna in temeljita pogajanja in posvetovali- j NemČurji pri dunajskem županu so na mestna ja z Avstrijo. Toda rešitev tega vprašanja nudi veli-	|	stroške ob	priliki svojega romanja zastonj dobro	loko težkoč in zadeva se ne da rešiti kar čez noč. >	A	■	dii in pili,	med lem ko ubogo dunajsko ljudstvo	Or
prepričan sem, da se bo rešilo tudi to vprašanje še] maguje pomanjkanja. „Štajerčevi“ kalini širokoustno pravočasno, to se ■ ravi, rešeno bo še predno se bo- j pripovedujejo, kako so se na Dunaj zastonj vozili in do pričela splošna mirovna pogajanja v Evropi.	j	pri županu	na dunajskem rotovžu zastonj jedli in	pir
Glede vojaškega položaja sledeče: Znan je	si-	;	ii. Pravijo,	da niso nič prav vedeli, za kaj se je šlo,
jajni potek vojnih podvzetij na zapadnem bojišču. Ta j reklo se jim je, da bo vse brezplačno. Mnogi so pač potek vojnih pojdvzetij je ustvaril tak položaj, da se ! šli, da bi se med vojsko enkrat dobro najedli in nar sedaj nahaja inicijativa popolnoma v rokah našega i vrhovnega armadnega poveljstva. Upam, da bo naše j orožje še letos polet] ali jeseni doseglo novih velikih j
vspehov. Tudi Avstrija je dosegla na italijanski črti j vi Nemci pri obedu nemčurjev in obrekovalcev oe-novih lepih vspehov ter vezala nase velike in važne sovražne bojne sile.
Sedai Pa najvažnejše vprašanje: Ali bo po člo-	. -
veški sodbi trajala ta vojna še čez jesen in zimo do j smo poročali, so priobčile celovške do prihodnjega leta? V vojno zapletene države se v-j z dne IS, Junija natančnejše poročilo o ..	.,
enomer oborožujejo in sicer edno bolj. Kljub našim Volkstaguvp Celovcu. V dotičnom, poi očilu pravijo, da
pni. Hm! Na tuje stroške se torej lahko tudi v lem strašnem času na Dunaju prav imenitno živi. Dober, tek, gospodje nemčurji! Kako so se neki počinili pravi Nemci pri obedu nemčurjev in obrekovalcev cesarju in domovini od nekdaj zvesto udanega slovenskega lhihstva, Pate rena, io vrtina nai trnje, ranila?
\jSe enkrat: Siajerčijanci na Dunaju, Kakor ze
, Freie Stimmen“ nemškem
sijajnim vojnim vSpehom pa Še nikjer pri sovražnikih ni opaziti najmanjšega sledu, da bi hoteli stopiti v mirovna pogajanja.
Ker se v sovražnem taboru toliko govori in piše o nemških vojnih ciljih, češ, Nemčija hoče gospodovati celemu svetu, izjavljam opetovano:	Zahteva-
mo, da živi nemško ljudstvo na svetu — to seveda velja tudi za naše zaveznike — v okvirju naših mej,
je mariborski Franci Gìrstmayr imel povodom znane avdijence nemškutarjev pri cesarju na Dunaju (sledeč i ogovor s cesarjem:	Francelj Gir.stm.ayr: „Veličan-
stvo ! Vzrok, zamuti katerega vse to doživimo, je amnestija!.“ Nato je potegnil France! Girstmayr podobo Koroščevo iz žepaNtor rekel: „Veličanstvo, dovolite , da s to podobo seznanim Vaše Veličanstvo z veleizdajalcem. Veličanstvo,\om;siite, kaj je ta mož proti
katere nam je zgodovina ustvarila, popolnoma varno, .j svojim nahujskanim kmetpm dejal na, nekem zborova-svobodno, močno in neodvisno. Na morju hočemo le | nju: Duhovni gospod se Je namreč hvalil, gotovo po toliko gospodovati, v kolikor zahteva naša velikost, !' krivem, da hodi pri Vaiši thjs.iej soprogi nepriglašen bogastvo in naše dokazane kolonijalne: zmožnosti, I- even in noter, kolikorkrat se meti hočemo možnost in prostost, da na prostem morju izvršujemo neovirano našo trgovino z vsemi • deli
sveta.. Povdarjam, da Nemčija ne prične poprej nobenih mirovnih pogajanj, dokler se ji ne zajamči, da ostane njeno posestno stanje nedotaknjeno. Izjavljam na odločno in to povdarjam, da nemška vlada ne drži zaprtih duri zoper korake za Časten mir. Naj se nam od katerekoli strani stavijo jasni predlogi, ki
nu poljubi.“ Cesar mu je odgovoril: „Das glaube ich picht“ (Tega ne ver-iameni) in je obrnil — hrbet.
Oči se jim odpirajo. Pretekli pondeljek je naš mestni magistrat alarmiral vse melstno prebivalstvo, ceš Mariboru se bližajo italijanski zrakoplovci. U-boge kmetice, ki so na trgu prodajal© različno zelen-J lavo, so morale v vsej naglici za slepo ceno poprodati 1 ! svoje blago in takoj zapustiti trg. Z mrzlično nagli-
bodo temeljili na trdni podlagi, zagotavljam, da ne s co SQ razganjali ljudi na vse strani, češ, mesto je v Lodo našli gluhih ušes. Da je pa možno povoljno re- j veii'ki nevarnosti. Ce si vprašal mestnega policaja šdi^ ves kompleks raznih svetovnih vprašanj, ki se- | a|j kakega drugega mestnega uslužbenca, iz katere gaj'o druga v drugo, je neobhodno potrebna izmenja- % >smeri itd. ge bližajo sovražniki, se ti je povedalo, da va misli, kajti pribito je, da se s samo strofeo vojašk i ;yag natančneje „o tem čital zvečer v „Marbui ~erci.“ kimi odločitvami brez poprejšnjih izmenjav misli, m s Umevno, da. so radovedni vsled tfefea čakali zvečer brez vsakih poprejšnjih diplomatičnih pogajanj le J n0j§} nemški Mariborčani na. tozadevno poročilo v prav težko doseže absolutni konec vojne, vsled naše- - ,5j\iarburger Zeitung“, vsled česar se je nekaj sto ga položaja na bojiščih, vsled naših ogromnih rezerv | Vtisov te.ga lista več poprodalo, kakor sicer, kar se in vojaških sredstev in vsled našega notranjega po- j jma ta list zahvaliti reklami mestne policije. Toda ložaja smerno upati, da bodo nasprotniki uvideli, da j dotično poročilo pravi, da so baje italijanski zrako-i®	misel na ententino zmago zgolj sanjarija in j plovci pripluli do Ljubljane, vrgli nekaj slov eniških
iInaija.	.	f	leiakov na tla	ter se vrnili. Ljudje, ki so zvečer ra-
.	Nuhlm*nnovuh	lavajanjih	se je razvila v z-}	dovedno Čitali	„Marburgerco“, so se silno jezili, ker
boriaci	živahna	debata.	I imenu	socialnih	demoi-ira-	$	so tivideli, da	so jih vodili za nos z namenom, da bi
tov je kritiziral	poslanec David postopanje	z vzhod-	|	^Marburger Zeitung“ napravila nekaj več „kšefta,“
nfmi narodi, fi so pnši pod n<|vo suženjstvo, katero t	hi še ne bila največja nesreča. Poročilo o
ubija njihovo duševno in gospodarsko življenje. Kon- . zrakoplQvoih v omenjenem listu tudi pravi, da so me-servativcu ;grofu Westarpu ne ugajajo Kuhlmainnove : ta]i SOvražni zrakoplovci v slovenskem jeziku tiskan besede, češ, s samo vojašzimi vspehi urez diploma- j ne letake sporazumno in dogovorjeno z dr. Korošcem ličnih pogajanj in razgovorov ni mogoče priti do traj- ; jn dr. VerstovŠekom nad Liubliano na tla. V teh lenega miru.	j iakih
so baje sovražni zrakoplovci pozivali slovensko
Eno	je	pribito: Kuhknannov govor ni nudil nič	•	](Udytvo na upor. Da so se pokrili stroški za te sov-
novega.	Q	zvezi narodov ni izusSil nooene besede,	j	razne letake, sta po mnenju	„Marburgeroe“ uaMra-
istotako nobene besede o razoroženju: in o iv.zsodis-- s ja priSpevfce imenovana poslanca v raznih Narodnih ču, nobene^	besede, da se vrne Belgiji neodvisnost.,	|	domih kot v Mariboru, Celju,	Ljubljani itd, Ipienova-
ter da se	ji	poravna povzročena škoda. Nič ni rekel	j	na poslanca sta torej poslala	nabrani denar za le!a-
o kaki ponudbi za mir, marveč je samo kratko izja- j ke menda po zrakoplovu v sovražno deželo ! Ö tem vil, da bi ententa ne našla gluhih ušes. Toda tudi j .joročilu se je Mariborčan-Nemec izrazil: „Ta je pa ta hladna Kuhlmannova izjava ni zadovoljila nemš-ge preveč debela!“ Verjamemo mu popolnoma! Cudi-kih aneksijomstov, zadovoljila m ne konservativcev , « mo se je dobremu želodou nemškutarskih backov, ki ne narodnih liberalcev, ne junkerstva m mdi ne - ] mora]o prebavljati take budalosti!
vojnah liferantov in vojnih veleindustrüeev, umevpo i '	i „ „?„-i -i, XT__
da tudi ne neneralov ki nočelo nobeneea mehkega 5	Sanje in domišljije kranjskih Nemcev. Pešcica
m1ru",T	’	nobenega „menicega * kranjSkih Nemcev je priredila v nedeljo, dne 23. ju-
Zato je državni kancelar grof Hertling dal Kühlmannovhn izvajanjem glede na mir, ki se ne bo dosefeel samo z vojaškimi vspehi, marveč tudi
nlomatičnimi pogačami, ki so potrebna, za te kroge- . . . „	„	^	. .
zadovoljivo razlago. V seji nemške državne- zbornice	^ nadomestijo z nemšknm,
dne 24 junija je rekel: Ne more,biti govor o tem, da <Nič Čudne^ bi ne bilo. da niso ti sanjarji še tud* bi se naše upanje na zmago zrahljalo. Slejkoprej sto- . zahtevali, da se ini8nu.,e cesarja, Viljema, za v jvo o je tejsno skupaj in polni zaupanja' cesar in država, f 'slovenske Kranjske..
knezi in narodi. ZauDajo našim brez primere junaš- ì organizirana iiujskarija. Kako je na Koroškem kim četam, zaupajo našim armadnim poveljnikom, za- | organizirana hujskanja zoper Jugoslavijo od dezel-upajo na nago enotno in neomajljivo ljudstvo, na nega 0t 30]’a h°r dol do najzadnjega nemškega, ozi-njegovo vzorno zadržanje, katero že štiri leta obču- f I'0Jina nemčurskega društveca, kaze tudi sledeče:	V
dujemo in smemo upati, da bo Vsemogočni, ki nam je Celovcu je dne 17. junija^ zborovala v netì zakotni pomagal dosedaj, ki nas je vodil od zmage do zmafee, f «°stilni „obvezna zveza obrtnih zadrug , ki šteje le
aija v Ljubljani shod, na katerem so zahtevali, da se napravi prosta pot nemštvu do Adrije, da postane V.u s nemščina državni jezik, da imenuje vlada za Kranj-z 1_ * sko samo nemške uradnike ter da se vsi slovenski
komaj 18, zadrug ter je imela v minulem letu celih 120435 K prejemkov, celih 793.63 K izdatkov in ima premoženja celo 603,52 K, Na tem obvezno-zadruž-nem shodu torej je celovški mizar, proč-od-rimovec Egger predlajgal „jostro“,resolucijo zoper (Jugoslavijo in zborovalci so „s povdarkom“ zahtevali odstranitev „des Hetzgeistlichen Smodej“ iz Celovca. — Nam seveda prepovedujejo shode, na obribih sSitadÜh pa u-ganjajo vsenemšlko poliitiko, kakor jim kaže. Kako Zahteva u- | dolgo Še?1
proste vsa- | Celovški Nemci, združeni v podružnicah Süd-ketra narodnega gospodstva tujcev pod žezlom habs- j marke, so kresovali kakor «naznanjeno, dne 22. juni-bnrško-lorenške dinastije, da nam bo zasiguran ver- | ja zvečer, a brez kresa in navdušenja. Kljub temu bki in narodni obstoj ter gospodarski napredek. Izra- j je govoril učitelj .Sekora „slavnostni govor “ Gledal
poplačal zvestobo nemškega naroda.»
Politične vesti
Občina Buče za jugoslovansko deklaracijo. Občinski zastop občine Buče, politični okraj Brežilce , toplo odobruje jugoslovansko deklaracijo z dne 80. maja 1917 ter se ji soglasno pridružuje.
A an ovite v lastne jugoslovanske države,
ža globoko hvaležnost Njegovi Svetosti papežu Benediktu XV. za neumorno delovanje za mir. Zahvaljuje se presvitlemu cesarju Karlu L za njeeov trud . da se konča krvava vojna in se doseže tako zaželje-ni pravični in trajni mir. Občinski zastop Buče, dne
16.	junija 1918. — Podpis župana, svetovalcev in odbornikov.
je v nemško preteklost in pravil, da vse prejšnje vojne ostanejo v senci v primeri s sedanjo borbo, v kateri je ves zemeljski krog zoper Nemce. Nemci !so tudi v tem brezprimernem boju ostali zmagovalci in že se upira pogled v novo bodočnost, že se porajajo novi upi . . . Ravnatelj Ludovjk Jahnes je govoril nemški „Feuerspruch“ ob umetälnem ognju, ker kresa ni-
sa niso mogli zažgati — saj Celovčanom prìmanjku-jo drv. Prepeval je protestantovfeki cerkveni pievski zlior.
«J tigoslovajiska social demokraška stranka sklicu ie za due 21. julija v Ljubljano vseslovenski delavski da n Kot govornika sta naznanjena Ant. Kristan in Josip Petejan. Strankino vodstvo je pridno na delu, da reorganizira stranko. Določilo je strankin davek: 70 vinarjev na mesec, od tega pripade 20 v za centralo, 10 v za volilni sklad,, 10 v za deželno organizacijo, 20 v pa ostane krajevnim organizacijam. — Vse stranke poglabljajo svoje organizacije. Maša sveta dolžnost je, da storimo vse za čilost in jakost naše štajerske pokrajinske organizacije Slov.
■ Kmetske Zveze.
Hrvatski sabor sklican. Na dne 26. junija je bil hrvatski sabor zopet sklican- Na dnevnem redu je posvetovanje o proračunskem provizoriju. Razprave utegnejo biti precej burne.
Ogrska zbornica. V ogrski državni zbornici je vprašal poslanec Deziderij Abraham, iz katerega v-zroka armadno poveljstvo pošilja ravno madžarske polke v prve vrste ironie ter da se zbornici nazna- t nijo izgube, katere je imela naša armada ob umiku i z desnega brega Pijave na levi breg. Na prvo inter-pelantotvo vprašanje ni dal honvedni minister S žur- : may iz umevnih razlogov nobenega odgovora, ker je znano, da interpelantovo vprašanje ne odgovarja re- j snioi, na drugo vprašanje je odgovoril, da, so na- > še čete v dveh nočeh brez vsakih izgub izpraznile | desni breg reke Pijave, Da je bil v . tej ofenzivi vspeh j na naši strani, najboljše sVedočijo številke, ki pravi- l jo, da smo vjeli '50.000 Italijanov, a Italijani samo 3000 Avstrijcev.	j
Poljski državni, svet se je v soboto sestal na ■ rodno zborovanje. Izvolil se je najprej glavni odbor ; 20 članov in 4 tajniki. Za pođmaršala so bili izvolje- j ni elani državnega sveta Mikulowski, Zamorski in ] iWodzinski. Otvarjajoč zasedanje je maršal državnega ; sveta Pulaski v svojem govoru podal zgodovinsko sli- ; ko zopetnega vstajenja poljske države ter povdarjal j radost in skrb, katero je rodil zgodovinski preobrat j Svetu bomo dokazali, tako je končal maršal, da zar j moremo v korist evropskemu ravnotežju, zlasti pa na- \ ših zaveznikov, ustanoviti državo, ki zastopa varstvo ] kulture in zdravegv napredka. — Poljski drž. svet ì zahteva združitev vseh pokrajin, kjer prebivajo Pol- I jaki. v enotno samostojno poljsko državo,
KüMmanu odstopi? Nemškemu državnemu ja j- j niku za zunanje zadeve dr. pl, Kühlmannu so vse-nemški „siegfriedlerji“ zelo zamerili, da se v svojem j zadnjem govoru ni postavil odločno na, stališče anek- S sijonistov in podaljSevalcev vojske. V berolinskih li- l stih se namjgava, da bo pl. Kühlmann v kratkem — jj odstopil.
Italijansko bojišče.
Več levno deževje in silni nalivi so poplavili velike dne beneške ravani. Piava in njeni pritoki so visoko narasli Poprej mirno žuboreči potoki so se spremenili v hudournike, kojih valovi so razdirali jezove, odnašali mostove in cele naselbine — izgledalo je kakor ob vesoljnem potopu. Polo žaj naših čet na desnem bregu Piave je postajal vedno bolj nevzdržljiv. Promet med desnim in levim bregom je bil silno oviran, deloma nemogoč. Naše čete na gorovju Montello so bile brez težke artilerije ter ispostavljene sovražni težki artileriji. Primanjkovati je začelo municije, živil, in drugih potrebščin, dokler ni končno vsega zmanjkalo. Naši so se borili kot levi in junaško naskakovali, ne meneč se za smrt, sovražne postojanke. Armadno poveljstvo je uvidelo, da bi blip spričo takih naravnih sil vsako nadaljnje vstràjanje naših čet na deinem bregu Piave brezuspešno in brez pomena r je odredilo, da so naše čete v dveh nočeh neopaženo izpraznile desni breg Piave. Med drugimi sta tudi padla dva naša junaška častnika generalni major Bolzano in brigadir Schimmerer. Ni zmagal Italijan, ampak Piava, ni nas prisililo k umiku sovražno orožje, ampak neizprosne naravne sile — velikanska povodenj. Italijanska poročila pravijo, da smo izgubili na tem umiku 6607 mož ter ogromne množine orožja in drugega vojnega gradiva, ki še pa niti ni prešteto.'|	USI
Umik čez Pijavo.
Italijansko uradno poročilo z dne 25. junija se glasi: Tekom današnjega dne so naše hrabre Čete tretje armade zopet popolnoma zasedle desni breg reke Pijave ter so prisilile sovražne zadnje čete, da so se morale udati. Vjetih je bilo 6607 mož in 18 častnikov. Na severnozahodni fronti Grappe so naše čete .ifizadjale sovražniku velike izgube, so pridobile veliko ozemlja ter vjele 7 Častnikov in 826 mož, vple-nlle pa 16 strojnih pušk.
Ofenzivo smo začeli radi Nemčije.
Vojaški kritik razpravlja v dunajski „Neue Pr.
Presse“ o namenu in pomenu avstro-ogrske ofenzive proti Italiji. Pozno v jeseni, pravi omenjeni kritik, j po porazu pri Kobaridu, je ententin vojni svet poslal | v Italijo dve armadi Italijanom v pomoč:	angleško .
Plumerjevo armado in francosko Payoll.erjeyo, sk<fj> I no 10 divizij. Tekom bitke pri St. .Quentiuu jo bilo ! odpoklicanih ß divizij v Francijo. Vsled. dogovora s med Parizom in Rimom je odšlo kot'nadomestilo za vi Benečiji puščene francosko-angleške čete pet laških, f rh vizij v Vogeze. Franeosko-augleško armadno vod st- | vo je tako oslabilo desno krilo enotne fijo.rijte za 10 divizij. Ako bi ne nastopila tako hitro avstro-ogrska' f ofenziva, bi bila odšla v drugi, polovici junija še o- f men j ena dva armadna zbora aii nadaljnjih pet itali- | jonskih divizij v Francijo. Za armadno vodstvo oen- j tratnih držav je nastala iz tega položaja potreba, da f treba vezati desno krilo' ententine fronte, to je laško ] armado. Naš cilj je bil vezanje italijanske armade v f študiju vojne, ki je za entente najbolj kritičen, Ane-f ksijonističnih namenov ni bilo. Sedanja osemdnevna | bitka v Benečiji je dosegla, da je italijansko arma,d-1 no vodstvo izgubilo najprvo inicijativo, opustiti se je f morala misel nadaljnjih, transportov Kalifatasfelth čet | v Francijo in genera,lisiinus Djaz je Še zahteval od- ;> poklic italijanskih divizij iz Francije. Nameravani odvoz francosko-angleških zborov je preložen.. Ang- j lija in Franerà nimata -pričakovati pomoči; od Italije, • odločitev v vojni’pa-pade na Francoskem.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišča nobenih posebnih spre-! memb in vojnih dogodkov. Iz ogromnih priprav in ; iz soglasnih poročil angleških, ameriških in francoskih listov kakor tudi iz izjav angleških vodilnih državnikov je sklepati, da bo prišlo v najbližjem ; času, morda že v nekaterih dneh do velikanske bitke.
Tedenske novice.
Duhovniške vesti. Prestavljeni so Častiti gosp. kaplani: Henrik Skore z Ribnice na Pohorju v Dramlje, Franc Rampre iz Sevnice ob 'Savi v Kamnico pri Mariboru, Anton Zupanič s Sladkegore v St. Jakob v Slov.! gor., Ernest Vidic s Prihove v Vuzenico. Na novo nastavljena sta kot kaplana čč. gg. se-meniška duhovnika: Stefan Stiper v Ribnici in Ferdinand Poprask v Vitanju.
Častni občan. 'Občina Sv, Lovreno na Drav. polju je imenovala č. g. kaplana Alojzija Sagaj v znak zaslug, H si jih je pridobil kot dolgoletni vzorni vodja naših tamošnjih organizacij, častnim občanom. Diplomo častnega občanstva je izročil s primernim nagovorom župan g. Napast slavljencu na obč. zboru Posojilnice dne 16. t. m. Čestitamo!
Cerkveni shod pri Mariji' Snežni v Slov. gor. Dne 2. julija, to je prihodnji torek, na praznik Marijinega obiskovanja, priredi šentiljska Marijina Dekliška družba veliko romanje k Mariji Snežni na Velki. Romanja se Udeležijo letos tudi drugi župljalni. Vsak je dobrodošel, posebno pa so vabljene Marijine dekliške družbe iz Slovenskih goric, da pridejo ta dan k Materi božji na Velki. Oh desetih predpoldne (po novem času).je pridiga (pridiguje vlč. g. župnik Ev Vračko), potem sv. maša in med mašo darovanje in skupno obhajilo deklet. Služba božja se vrši tudi ob slabem vremenu.
Iz deželne stavbne službe. Deželni stavbni ravnatelj Avguštin Herwelly je pomaknjen v 5, Činov-IV razred deželnih uradnikov.
Iz Jnstične službe;. Deželnosodni svetnik dr. A, Rojio v Celju je imenovan za sodnijskega nadzornika justiČnega ministrstva.
Peter Rosegger umrl. V Krieglachu na Gor.-Stajerskem je dne 26. junija umrl v visoki starosti 75 let znameniti nemški pesnik in pisatelj Peter Rosegger. V svoji mladosti je izvrševal krojaško obrt, pozneje je bii pa naslovljenec v neki graški bukvami,
Franc Keim umrl. Dne 216. junija je v visoki starosti 78 let umrl v Brunnu am Gebirge eden naj-večiih nemških dramaturgov sedanje dobe, Fr, Kenn. Izpod njegovega peresa imajo Nemci Keimovo najboljšo dramatično igro „Die Spinnerin am Kreuz“ , ki je bila uprizorjena že na vseh nemških odrih.
Šolska vodstva, ki ne mislijo obdržati pripo-slane jim knjižice gdč. Stupce „Učna snov za pouk o alkoholu v ljudski šoli“, se prosijo, da knjižico Čjim prej vrnejo, ker ’je zaloga pošla. Kjer pa knjižico ob-drže, naj blagovolijo poslati znesek 53 v od komada, da se poravnajo tiskovni stroški. ~ „Sveta vojska“ v Mariboru.
Za 8. vojno posojilo. Velikov&ko o. kr. okrajno glavarstvo vabi na predavanje, ki ga bo imel v nedeljo, dne 30. junija, popoldne nek ‘dr. Ernst Hampel v meščanski šoli v Velikovcu za. n abir atelje vojnih
posojil in zaupnike. Udeležencem plačajo vozne stro»'
ške ter dajo dijet 20 K.
Matura na °- kr, realki v Mariboru, Dodatno se nam še poroča, da je poleg že imenovanih maturiral na tukajšnji realki Slovenec g. Mirko Horvat, sedaj c. kr. enoletni prostovoljec, katerega brat — g. Frano Horvat — je maturiral kot Slovenec že 1,1(916 na tem zavodu. G. Franc Horvat služi sedaj kot poročnik pri nekem bosanskem polku in ima že 4 vojna odlikovanja. Oba sta sinova g. Franca Horvata, slikarja v Mariboru.
Premestitev domačih polkov. Kakor znano, odhaja 2. gorski Istrelski polk iz Ljubljane v Fans, 97, pešpolk pa iz Radgone na Madžarsko in sicer v Se-kesfehervar, Premeščena sta tudi 17. pešpolk in 7. lovski batajljon in sicer na Tirolsko. Prvi odijde v. Tohnezzo, drugi pa v Dogno. — „Arbeiter Zeitung“ piše. da so se te prestave odredila za kazen.
Iz učiteljske službe. Za nadučitelja pri S;v. Duhu-Starago.ra je imenovan Ivan Fürst, okrajni pomožni učitelj v Ljutomeru ; Ivan Lešnik, začasni nadučitelj v Vurbergu, je imenovan za «talnega nadučitelja i štet am ; Božidar Mahorčič, stalni učitelj v Vojniku, je imenovan za nadučitelja pri Sv, Vidu pri Planini, Za stalne učitelje so imenovani Rudolf Rakuša, začasni učitelj pri Sv. .Lenartu pri Veliki Nedelji; začasni učitelj Rudolf Predao je imenovan za stalnega učitelja za Novoeerkev pri Ptuju; začasni učitelj Karel Mavrič pri Sv. Križu je imenovan za stalnega učitelja pri Sv. Petru pri Radgoni ; stalni liciteli pri Sv. Venčeslu Rudolf. Gobec je imenovan za stalnega učitelja na okoliško šolo y Brežicah; začasna učiteljica Olga Rakuša pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji je imenovana za stalno učiteljico isto-;am.
Promocija. Maks Kovačič, rodom od- Sv. Trojice v Slov. goricah, bo dne 4. julija 1918 ob 12. uri opoldne na e. kr. Karl Francovem vseučilišču v Gradcu promoviran za doktorja filozofije.
Sädmapkke vžigalice za slovensko šolo. Na-I odnozavedni trgovec Anton Stergar v Kamniku je ; prejel do poslani mu zaboj Siidmarkinih vžigalic, ker ljudstvo rabi vžigalice. Da pa stvar ne ostane nema-I ščevana, se je dalo natisniti listke z napisom:
„Ne nemški zid, ne nemška marka
*' naj nam ne brani v skrajni sili, da ne bi šoli naklonili za deco našo tega darka.“
Te listke so nalepili na škatljice in ista .so prodajali po 20 v, oziroma po 2 K. Tako se je nabralo za slovensko šolo v Mariboru 1009 K. Največjo zaslugo za to ima gospa Nežika Stergar, ki je to originalno misel sprožila ter vžigalice prodala. Rodoljubna zahvala!
Na obletnici ' majniške jugoslovanske deklara-eije je daroval Spodnji Velovlak pri Ptuju 254 K za slovensko šolo v Mariboru, Živijo!
Za Slov. Stražo je daroval vlč. g. Janez Lenart, nadžupnik v Smartnu pri Slovenjgradcu 100 K, j G A. Kadunc, Trbovlje, znesek 12 K, kojega je na-I bral bivši člani trboveljskega Orla, sedaj topničar ' pri havbični bateriji v Turčiji. — Živeli posnemo-; .vaici!
Naša gospodarska udruženja zb. Narodni Bla?
' godan. Iz Zagreba nam pišejo: Mnoga naša gospodarska udruženja, posebno mnogi denarni zavodi poljedelske in kmetske zadruge so si zbrale v nekate-• rih letih lepte imetke. Radi tega je umesten in opra-; tečen predlog, sprožen v( ravnateljstvu neke naše za-: druge, da se o priliki Narodnega Blagdana (dne 5;. julija) nakaže večja svota v podporo gladne in osirotele naše dečioe, za temelj naše narodne moči in bodočnosti. Posebno b-i bila dolžnost naših močnejših denarnih zavodov, da v tem prednjačijo in da primerno dokažejo svojo zavest za svoje. Vojska je uničila tisočim in tisočim življenje, zdravje, obitelj, i-metle, vse, pa zato onim, koji so Še ostali ohranjeni, treba da bodo prvi, da doprinesejo svoje darove. Vršimo samo svojo dolžnost in bodočnost je naša! — Središnji zemaljski odbor za zaštitu porodica mobìli-zovanih i u ratu poginulih vojnika iz kraljevina Hrvatske i Slavonije u Zagrebu, Kipni trg for. 9.
Duhovščina za Narodni praznik. Duhovščina vseh veroizpovedanj na našem jugu se pripravlja, da rim dostojneje proslavi Narodni praznik dne 5. julija. Ta dan se bo duhovščina v vseh cerkvah ▼ svojih molitvah in pri službi božji spominjala tistih ; nalih sirot, ki jih je beda pognala od doma, kakor tudi tistih blagih družin, ki so našo osirotelo deco sprejele pod svojo streho in jih rešili trpljenja, ki ga povzroča lakota. SHS narodna duhovščina tekmuje med seboj v prizadevanja, da bi bil gmotni ia moralni uspeh narodnega praznika čim lepši in obilnejši. Darove sprejema: Odbor SHS žena za siročad, Zagreb, Kipni trg 9.
Izkaz darov za povratnike iz ruskega vjetništ-va> Pri Rdečem križu celjskega okraja so se za rečeni namen nabrali sledeči prispevki: Šolska vodjstva v Rečici pri Gornjemgradu K 22.12, Gotovi jo K 14, deška in dekliška šola v Hrastniku K 40.50, nemška Šola v Hrastniku K 12.50, Pristova K 10.37, Bočna pri Gornjemgradu K 32.22, Vransko K 5l).76, Petrovče K 20.06, St. Lovrehe ob Prožinu K 14.12, Trbov-Ije-Vode K 6.36, Laški trg okolica K 10,35, deška Šola v Trbovljah-Vode K 15, Turklošter K 13, Si Pavel pri Preboldu K 35.77, Ponikva K 200, Polzela IM-04
Ljubno K 13.41, Vojnik K 25.63, 'Žalec K 14.57, St, Jurij ob južni žel. deška šola K 19.14, Vojnik K 9.22, St. Vid pri G'robelnem, K 100, dr. Josip Ser-nec, odvetnik v Golju, K 10; Ferdinand'Golograno, posestnik in zidarski mojster v Gaberju pri Celju K 500; skupaj K 1204,19; k temu še pride iz nabiralnika pri c. kr. okrajnem glavarstvu po tajniku Jož. Ferk K 324,14; skupaj K 1528.33. — Pojasnilo o načinu porazdelitve: Povratniki dobe najpoprej na takozvanih vstopnih postajali vzhodne fronte: okrepča-vo kot darilo Rdečega križa, razglednice; takozvano „prijavno karto o zdravju“, na katero se napiše sarmo naslov in podpis in katera med drugim naznani dan vrnitve v domovino. V prestaniščem taboru (raz-Iruževalnici) v „vojaškem domu“ dobi zopet vsak tobaka in po eden posebno priljubljen predmet kakor: krtačo, zrcalo, zobno ščetico, pipo, lasno šeetkjo, nož, mehur za tobak, škatljico za cigarete itd, Z razdelitvijo se je že pričelo.
Iz slovensko šol« v Maribora so darovali: An ton in Mežika Stergar, trgovca v Kamniku K 1000 kot predplačilo za prodane »Südmarkine« vžigalice pod geslom: »Ne nemški zid, ne nemška marka, naj nam ne brani v skrajni sili, da ne bi šoli naklonili, za deco našo tega darka«, neimenovan po g, dr. Verstovšek K 20, Ivan Dobsršek, župnik v Sevnici K 30, Fr, Rampré kaplan v Sevnici K 20, Hinko Šiško, c. kr. poštni- oficijal v Selcih pri Sv. Lenartu od poroke Ivančič Šiško K 50, Ana Štiberc v Pušincih K 100, Rozika Cajnko pri Sv. Tomažu, na godovanju dež. poslanca Ant®na Meško v ve-veli dražbi v Lit merku K 40, odvetnik dr. Ivan Zabukošek v Šmarju pri Jelšah iz dveh kaz, poravnav K 70, Julka Rajšterjeva v Šoštanja, zbrali Šoštanjski Slovenci pri »Janezu« K 100, upravniš ivo »Slov, Naroda« K 290, Drago Lunder v Ljubljani, zbirka deželnih uradnikov 14. junija povodom sestanka pri »Mraku« pod geslom: Za slovensko šolo, ki rešuje našo deco iz močvirja renegats-tva K 66, uprava »Sio venca« in sicer zbirka F mila Pleskovič, c. kr. davčnega upravitelja v Laškem trgu K 150 ter Antona Kalan v Škofjiloki K 125, dr. Franc Jurtela v Ptuju K 50, upravništvo »Slov. .Naroda« K 82, Amalija Pušenjak, učiteljica v Te-panjih nabrala pri učencih 1. razreda 14 K in sama darovala K 6, is pušice v Narodnem domu ob priliki koncerta Dramatičnega društva dne 23. junija K 18 i'8S, Franc Gregorevčič v Malem vrhu ori Brežicah K 100, Marica Gselman, gostilničarjeva hči v Hočah K 102 90, Jožef Gselman v Hočah K 10, Jernej Frangež v Bohovi K 10, pet narodnih S ovencev iz Hoč skupaj K 10, Jurij Bezenšek, župnik v Čadramu, darovala v veselem spominu na 10, junija z bratskimi češkimi pozdravi Benec kt Hertl in dr. Josip Hrušak K 100, dr. Simon Golar, c. kr. profesor v Kranju v imenu pridnih ii- požrtovalnih dijakov enega razreda v prid slovenske trdnjave v Maribora K 300, L. Jelenc v Ljubljani, zbirka ačiteljiščnikov moškega učiteljišča v Ljubljani K 73, dr. Anton Mrak, nadporočnik-avditor v Zagrebu K 10, dr. Joraj Mikuličič, praktikant pri voj. sodniji v Zagrebu K 10, Vatroslav Kropanj akcesist pri voj. sodniji v Zagrebu K 10, Zinka Cerjak v Prevorja K 10, Hugo Roblek, lekarnar na Bledu K 50, Franc Kokol po č. očetu frančiškanu Bernardu v Maribora K 10, Alojzija Reisman z Pačeniku pri Sv. Jakobu v Slov. gor., K 30, Janez Medvešek, župnik v Tinjah K 50, Ro za Miklavc, posestnica v Arlici pri Pibnici K 30, Franc Urleb, kaplan v Rajfaenburgu, darovala dražba Iz Krškega, v Rajhenburga, zbrana pri g. Pleterski, K 34, M. Štular, župnik v Trbojah pri Smledniku no upravništvu »Jugoslovana« K 6, Milan Germo väek, nadučitelj v Pilštanju, nabral povodom zbrrovanja kozjanskega učiteljskega društva v Podsredi K 62. Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice sv. Cirila in Metoda v Maribora (blagajnik Franc Pišek.)
Gimnazija v Mariboru. Sprejemni izpiti za I. razred za prihodnje šolsko leto 1918-19 se pričnejo v poletnem roku dne 1. julija 1918 oh 10. uri dopoldne. Vpisovanje se vrši dne 30. junija od 9. ure naprej v ravnateljski pisarni (Elizabetina ulijca 16). Zadostuje pa tudi, Če se vpošlje do tèga dne krstni list in zadnje Šolsko spričevalo ravnateljstvu (tudi po pošti) — v tem slučaju naj pridejo dotični učenci naravnost k izpitu dne 1. julija ob 10. uri predpoldne. — Naznanilo o sprejemnih izpitih v jefeeni se objavi Še pravočasno.	y t
I I Slovenska meščanska šola v Žalca. Na novoustanovljeni trirazredni deški meščanski šoli se vrši vpisovanje in vsprejemni izpit v I. razred dne 15. julija t. 1. pričenši ob 8. uri zjutraj. Pristop imajo tudi deklice kot hospitantke. Učni jezik je slovenski, vendar je tudi preskrbljeno za temeljito pri-Učenje nemščine kot drugega deželnega jezika. Ta
I ,lčni zavod ima trgovsko-obrtno smer ter je prva I š )la te vrste na Slovenskem Štajerju, ki bo nudila j našemu naroda višjo in širšo naobrazbo, za prak-
1 lično žMienie.
Važno za matere nezakonskih otrok na bojnem I pollai se nahajajočih očetov. Po vzdrževalnem zakonu 1 iz lesa 1912 smejo nezakonski otroci na bojišču se I nahajaipčih očetov; računati samo na oni prispevek,
1 katerega je oče takega otroka dokazano plačeval kot 1 alimente. To pa v mirnih časih, kakor znano, ni bill io mnogo in to je premalo zlasti za čaja vojne, ker { so se vsa živila in potrebščine tako grozno podražili le. Z zakonom z dne 1. avgusta 1917 se je določilo I zboljšanje za take matere za 50 % in z zakonom iz I marca 1818 se je prispevek zopet zvišal za 50%, toil rej vsega skupaj za 100%. Slednje zvišanje se spiar j ča šele meseca julija. Lansko leto so bili dobili davil čni uradi ukaz, da izolačujejo za vsakega nezakon-i skega otroka od 1. avgusta na dan provizorično K 1.60, Ta znesek se je na mnogih krajih tudi v resnici izplačeval,do konca januarja 1948. Kako pa šobile matere presenečene, ko se jim je v mesecu februarju v 'davčnih uradih povedalo, 'da se jim je pomotoma izplačalo preveč in da ne bodo dobite nikakega I vzdrževalnega prispevka toliko časa, dokler se ne po-.
I krije ono, kar se je preveč izplačalo. Na razna po-* sredo van j a Pa so dobili davčni uradi sedaj zodlokom I domobranskega ministrstva z dne 14. aprila 1918 u-1 kaz, da se ima strankam od 1. januarja t. ■!. nahna- . dno izplačati ivjse vtedrževialne prisbeMke in ustaviti j vse odtegljaje.	__	\
Vojni album 87. pešpolka. V dosedanjih ob] ar j vah za, i, julij določeni rok za naročbo vojnega al- l burna celjskega domačega pešpolka se je preložil na dan 1. septembra. Po preteku tega roka se zviša ce- ! na naročenim izvodom za celih 20 K pri ljudski in ) krasotni izdaji, nakar se posebno opozarja, ker se je ; na naročilnih listih izraz „po povzetju“ pogosto tol- \ rnačil napačno v poštnem smislu. Z ozirom na tako , j pri sedanjih težavnih razmerah tiskarstva nizko ceno ; knjige, ljudska izdaja 30 K, krasoto a izdaja 40 K , I naj ne zamudi nikdo, ki se le količkaj zanima za u- j sodo 87nikov, zagotoviti si s predplačilom izvod tega j vojnega albuma, katerega I. zvezek ima iziti koncem | tega leta. Dopisi in vplačila naj se pošiljajo na: U- jj redništvo vojnega albuma 87. pp., Celje.
Poštni promet z Bukovino. Trgovsko ministi- I stvo razglaša, da je v polnem obsegu zopet 'dovoljen f poštni promet z Bukovino, torej je tudi dovoljen pro- j met z zasebnimi poštnimi zavoji, toda z omejitvijo, j da zavoji z označbo vrednosti, z označbo ekspres, z j označbo poštnega povzetja niso dovoljeni. Tudi višina ali širokost zasebnega poštnega zavoja ne sme znašati več kakor 60 cm.
draški prekajevaici pred sodnijo. Dna 26. t. m. se je pričela v Gradca kazenska razprava proti 138 prekajevalcem in njihovim pomočnikom, ki so razpošiljali meso iz Gradca v južne kraje po ogrom nih cenah kljub prepovedi. Tako je n. pr. tvrdka (Merer od 1. avgusta lani do 31. januarja t. .1 razposlala 62.550 kg prekajenega mesa v vrednosti skoro enega milijona kron in sicer na Gornje Štajersko, v Trst, Pulj, in Trident. Zapleten je bil v posle tvrdke Osterei tudi Viljem Angel, operetni pevec, prijatelj omenjene družine. Gospa (Merer jeva mu je dajala mesne izdelke na razpolago za prodajo. Stopil je v zvezo s tržaškim agentom Gvidonom Gortanom, s katerim je sklenil več kupčij. Iz razprave se vidi, da so prodajali prekajevale! dvakrat prekajeno meso, klobase, v katerih je bilo 73 odstotkov vode, pokvarjeno slanino Lt.d. Razprava se nadaljuje.
Gradec brez kraha. Prijatelj nam piše: V Grad ca imamo vedno manj kruha. — Do zdaj smo bi-il po nedeljah brez njega — no zanaprej pa borao ob torkih in petkih! Bogata Ukrajina najbrže sama nič nima. Hudo pa resnično!
Bodimo varčni! Rodoljub od Sotle nam piše: Težka nesreča je zadela češki narod, ko je ogenj v-ničil skoraj dogotovljeno Narodni 'divadlo v Pragi, A češko ljudstvo je Mio že takrat dobro vzgojena in jeklene vpije in češki narod nS izgubil poguma, Že pri gorečih ruševinah je prinašal nove žrtve, da postavi vnovič svojo „kapelico ob Vltavi“, in nabiralo se je po vsej češki domovini. Narodno dijaštvo se ie z vnemo poprijelo dela. Od hiše do hiše po mestih in po deželi se je pobiralo, vsak je moral prispevati po svojih močeh. Tajko so pobirali tudi v neki vasi. Povsod sp dobili petico ali 'desetico, dokler niso prišli pred hišo nekega sicer premožnega kmeta, ki na je bil razkričan kot skopuh, ki cepi žveplenfce, ako hoče* užgati ogenj. Obstali so in se posvetovali, ali bi ali M n©. Kmet jih gleda iz okna. Končno so krenili proti hiši, Potrkajo In povejo namen svojega, obiska. Kmet mirno seže po listnico in poda, nabiratel-jem — lOgoldinarski bankovec. Osupli gledajo darovalca, ne verujejo svojim očem. Toliko niso nabrali v celi vasi. Smehljajoč jim reče kmet: „Znam vaše misli, opazoval sèm vas pred hišo, vem, kaj se o meni govori. Pa če ne bS jaz varčeval in kakor rečejo cepil žveplen ko, ne bi vam mogel danes toliko podarjati.“ — Slovenci. Slovenke! Posnemajmo tega češkega' kmet#,! Va-rčujmo. varujmo se nepotrebnih iz-
tiatkov, varčujmo z malim, da moremo žrtvovati veliko za narodne in dobrodelne namene. Mladenič, odreči |si eno svalčico, mož, odreči se kozarcu vina, in mladenka, žena, manj nakita, manj trakov, manj la-h komiš], je nos ti, več resfnpsti! Zrno do zrna pogača, I kamen do kamina palača. Prinašajmo tudi mi vsak ; svoj kameD na palačo drage nam 'Jugoslavije. Slov. t Straža, Tiskovni dom, slovenska šola v Mari koru,
I Dijaške kuhinje - in mnogo drugih slovenskih narodnih organizacij nam kliče: Spominjajte se nas bratje in sestre Jugoslovani!
S ©»g##«sy*km mmiee •
Očka Ornik in njegova skrb za okraj. Vinogradnik nam piše: Letos je dobil okrajni zastop lepo množino bakrene galice pravočasno, pa- iste ni pustil razdeliti, temveč je Čakal tako dolgo, dokler se je to memu poljubilo in šele v zadnjem trenutku je galico razdelil in je narekoval, da mora kar cela župnija priti na eden in isti 'dan po modro galico. Pomisliti se mora, kako zlo je bilo tov čakanje je bilo brez konča in kraja. Pa tega še ni dovolj. Okrajni zastop je prve dni kar dajal galico, kolikor je kdo hotel imeti, Ni se brigal za ito, da se prav lahko pripeti, da galice zmanjka,. In ta nesreča se je tudi zgodila. Kar naenkrat so se gospodom pri okrapnem zastopu oči odprle in dalo se je galice samo 4 kg na oral. Ta množina niti ni zadostovala za prvo škropljenje. Že je grozdje ocvetelo in skrajni čas je, da se v drugič škropi, ker se je peronospora že pokazala. Kje naj dobi vinogradnik sedaj galico? lOkrajni odbor je nima. in tako pride veliko vinogradnikov v prežalosten položaj, da- ne more škropiti svojega vinograda vsled brezbrižnosti okrajnega zastopa. Sedaj pa še na.? kdo reče. da 'Ornik skrbi po očetovsko za okraj ! Tisti, ki ne bodo mogli škropiti, bodo si ga gotovo dobro zapomnili. Daj Bog skoraj priti do volitev, da pridemo do nove metle !
Bilanca južne železnice. V preteklem upravnem letu je imela južna železnica 13.3 milijonov K izgube, katera je pokrita z izvanredno rezervo. Upravni svet je sklenil, da vnovič zviša vise tariie.
Umetna gnojila za jesensko setev. Za Štajersko ima vsled pooblastila poljedelskega ministrstva in štajerske Kmetijske družbe edino Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu pravico razdeljevati umetna gnojila. Gnojila se naj naročajo potom občin, posojilnic. zadrug ali podružnic kmetijske družbe. Cap za vlaganje naročil je od 25. junija do 15 julija 2918.
V naročilu se naj navede natančen n asi* v naračeval-ca, za-Željena vrsta gnojil in količina, izmera njive, m vrsta žita, kateremu se bo gnojilo. Na naročila posameznikov se zveza ne bo ozirala. Naročevati je torej treba izključno le skupno po občinah in prej o-menjenih. organizacijah. En naročevalec naj naroči gnojila samo potom ene organizacije, ker bi se sicer na nobeno njegovo naročilo ne moglo ozirati. Gnojita se bodo razdelila na vse naročevalce jednakomer-no z ozirom na došle množine gnojil. Cene se bodo naznanile pozneje. Gnojila se bodo razdeljevala pravočasno pred jesensko setvijo. — Pozivamo slovenske občine, posojilnice, zadruge in kmetijske organizacije, da takoj organizirajo v svojem delokrogu naložitev umetnih gnojil. — Naslov Zveze je sledeči:« Zvoza gospodarskih zadrug (Verband), Gradec, Bis-marekplatz 8.
Nadzorovanje vinskih cen. Dunajski urad za nadzorovanje navijanja cen je uvedel obširno preiskavo glede vedno rastočih cen vinu. — Ta odredba ne zadeva naših krajev, temveč samo mesto Dunaj.
Plačevanje davkov. Deželno finančno ravnateljstvo nam naznanja: V III. četrtletju 1918 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli, ©ziro--ma plačni, v najslednjiih dnevih :	I. Od zemljarline,
hišne razredovine in najmarine ter od Sodstotnega davka od najemnine onih poslopij, ki so prosta n,ammarine: 7. mesečni obrok dne 31. julija, 8. mesečni obrok dne 31. avgusta, 9. mesečni obrok dne 30. septembra,. TT. Od občne nridobnine in' pridobnine podjetij podvrženih javnemu dajainju računov : 3. četrtletni obrok dne 1. julija 1918.
Dopisi,
Maribor. Dne 23. junija je tukaj umrla gospa Ivana Krambergar, mati tukajšnjega slikarja g. F. Horvata in g. Janko Horvata, slikarja v Ljutomeru. Stara je bila 75 let. Svetila, pokoDniei nebeška luč! Horvatovi obitelji naše sožalje!
Maribor. V torek, dne 25. i. m., je od kapi zadet na Betnavi pri Mariboru umrl dolgoletni vetetni in zvesti oskrbnik knezoškoiovih posestev, g. J. Baumann, star 73 let. Pogreb se je vršil včeraj popoldne na pokopališče v Radvanje. Svetila mu večna luč!
Maribor. V petek, dne 28. t. m., ob pol devetih zvečer, bo c. kr. okrajni komisar dr. Ernst Mayrhofer v kazini, I, nadstropje, predaval o pripravah za mirovno gospodarstvo v znamenju elektrike.
Maribor. Dne 9, junija, ob treh popoldne, je pes mesarja Filipiča, velik, rdeče in belolisasti bern-hardinec moškega spola, ko je bil na verigi pripet, ogrizel pri Trebšeju stanujočo Vračko. Pes je potem pregrizel svoj' usnjat ogrljak, s katerim je bil na verigi pripet ter ogrizel, ko je bil prost, drugega manjšega Filipičevega psa in potem zbežal v smeri proti Pobrežju. Med potoma Je, kolikor se ga je moglo zar sledovati, ogrizel več kokoši trgovca 'Prehtlerja* . te-
fcel stozi pokopališke ter potem izginil v smeri proti Brezju. 'Sumi se, da je pes stekel in da je to tisti pes, \ ki je v ptujskem okraju obgrizel več oseb.	\
Središče. Na Petrovo, dne 29. t. m., ima Sv. l voiska mesečni shod. Na sporedu so važne in zani- \ mive točke. Vse društvene člane. in tudi druge vabi j k najobilnejši udeležbi — odbor.
Le vanj c j pri Ptuju. 500 K na roko in z odpad- j niki na Dunaj, za to Stajerčijanec zataji tudi domo-vino.i Naš Jože se še je pred pel letom priduštal, kar ko bo on Orniku pokazal, ko mine vojska, kako on zdaj vse zna, kako se dela pri okrajnem zastopu in kako bo napravil on red in pravico. Zdaj pa je šel z Ornigom Slovencev grdit. In naš župan Zelenko? Da, saj sodi popolnoma med Stajerčijance. Pa tam le menda več potroši, kakor dobi, ker se je delal tako obupnega, ko bi moral pokazati denar, Zmiraj jasneje, kako družbo je 0'rnig peljal na Dunaj. Pa saj se maščujejo tudi narodni grehi!
Št. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, 30. Janija, popoldne po večernicah, bo v šoli važen gospodarski shod. Govorilo se bo o novem načinu rekvizicije in o drugih gospodarskih zadevah. Gospodarji in gospodinje ter mladina naj pridejo na zborovanja polnoštevilno !
St. Janž na Dravskem polju. Na Petrovo, dne 2*. t. m., se vrši popoldne po večernicah v šoli gospodarsko zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o novem načinu rekvizicije ter o raznih gospodarskih zadevah. Nuj se ga gotovo udeležijo vsi gospodarji in gospodinje, pa tudi mladina.
Konjice. Dekliška Zveza ima svoj shod dne 29. junija, popoldne po večernicah. Predavala bo gosp. A. Stupca iz Maribora o dolžnostih ženstva v sedaj-nih bojnih časih»
Št. Junii ob južni žel, Politični shod se vrši pri nas prihodnjo nedeljo, dne 30. junija, ob 3. url popoldne v prostorih ute g. Iv. brežnika blizu kolodvora. Govori poslanec celjskega okraja, dr. Anton Kcrošec in deželni odbornik dr. Karl Verstovšek.
Dobrna. Kmetijska podružnica na Dobrni priredi dne 30. junija v hotelu Union zborovanje, pri rate rem bo govoril g. potovalni učitelj Franc Goričan. Oasi so resni, treba se bo marsikaj pogovoriti. Zato vsi člani in sploh vsi kmetje pridite na zborovanje, ki bo popoldne ob treh. Zglasite se za umetna gnojila in plačajte še zapstale udnine,
Vransko-Sv. Uršula. Na Ciril Metodovo, dnegjB. julija zjutraj bo odtod romarsko sv opravilo na Sv. Uršuli, kamor dospemo dne 4. julija Čez Ho mec na Sv. Ulr hom, Sv. Duha, skozi Suhodol ns Piešivčnika. — O polnoči se bo žgal velikanski kres.
Gomilške. V nedeljo, dne 30. junija, priredijo dekleta na Gomilskem v. Društvenem domu gledališki sgri „Durška pastarioa“ in humoristično „Pri gospodi.“ Cisti dobiček je namenjen v prvi vrsti za slovensko oslepele vojake in za druge dobrodelne namene. Torej, rodoljubi, vsi na Gomilsko! Začetek točno ob štirih popoldne.
Savinjska dolina. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino prične po preteku štirih let zopet <n oje delovanje ter priredi svoje toletno prvo poučno predavanje v nedeljo, dne 30. junija, ob treh popoldne v Št. Pavlu pri Preboldu pri čebelnjaku g. Pečarja. Čebelarji, pridite zopet radi v obilnem števil« n* naš sestanek.
Braslovče. Na splošno zahtevo ponavljajo bra-telovški diletantje dne 30, t. m., ob pol štirih popoldne, igro s petjem „Vnukinja čarovnice.“
Celje. Tukajšnji poštni kontrolorji Anton Mirnik, Franc Natek, Jožef Hack! in G. Gollitsch so i-rnemovani za višje poštne kontrolorje 8. činovnega razreda. — Vpisovanje v tukajšnjo javno trgovsko šolo za deČjke in deklice ‘se vrši dne 28. junija cd 10. de 12. uri predpoldne in od 2. do '4. ure popoldne. — Umrl je tukajšnji mizarski mojster M. Urško.
Sv. Peter pod Sv. gorami. V sredo, dne 26. inolia. je umrl v starosti 44 let tukajšnji posestnik g. Janez Hohnjec, zvest pristaš Slovenske Kmetske Zv. že od njene ustanovitve, brat profesorja vlČ, g. dr. Jos. Hohnjeca v Mariboru in Ö. ,g. Fr. Hohnjeca, kaplana na Rečici in g. Antona Hohnjeca, c. kr, kaz-nilničnega, učitelja, sedaj poročnika. Umrl je v,sled bolezni, ki si jo je večinoma nakopal v vojaški službi. Pogreb ie bil v petek, dne 28. junija. Svetila pokojniku nebeška luč! G, dr. Hohnjecu, HohnjeČevi, s križi in skrbmi obloženi mamici in celi ostali Hoh-niečevi obiteDi naše odkrito sožalje,!
Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo, dne 7. julija, priredi Katoliško slovensko politično društvo za šmarski okraj ob 3. uri ponoldne v 'gospodarskem poslopju Marije Kregar političen shod, na katerem bota poročala poslanca dr. Korošec in dr, Jankovič o svo'em delovanju.
Sv. Ema. Kat. slov. izobr. društvo Je imelo svoj redni občni zbor dne 30. ma’a ob oosebno obilni udeležbi. Občni zbor je otvoril domači preč. g. žuy> nik Plenelec. Nato je podal tajnik k. Strašek poroči- j lo o delovanju društva v vojnem Času. Društvo še tJiub hudim razmeram vedno vstraja, V odbor so bili izvolieni: J, Anderlič, predsednik; preč. g. župnik j joŽ. Plenelec, podpredsednik; Matevž Strašek, tajnik? ] Jože Vostnik, tajnikov namestnik; Martin Canžek , f blagajnik; Franc Vostner, blagajnikov namestnik; j Valentin Voga, odbornik; Jurij Kovačič in Jak, Po- f itfšek, revizorja. Sledila je tudi volitev odbora Mia- !
denišfce in Dekliške Zveze. Nato je preč. g. župnik Bozina iz Podčetrtka živahno in ljubko orisal veliko ; vrednost in korist izobraževalnih društev ter je v ; krasnih, v srce segajočih besedah bodril ljubo mla-I dino, naj ostane poštena, vrla in požrtvovalna v teh j hudih časih. Naj si išče razvedrila z branjem lcato-= liško-narodnih časnikov *in knjig, naj zahaja v dru-I štva, ne pa v slabe, pregrešne tovaršije, ki nam samo vojsko nadaljujejo. Čestital je tudi društvu k njegovi desetletnici. Končno se je še odbor izjavil ža jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917. K sklepu je še g. župnik Bozina povzel besedo in je želel s celim zborom srečo in blagoslov našemu pre-Ijubljenemu cesariu Karlu in preblagi cesarici Ziti.
Sv. Ema pri Pristavi. „Stajerc“, ti oslinjeni polž, ki si se razvlekel po šentemski župniji, si menda. domišljuješ, da si celo župnijo obkolil s svojim limom. Pa Sentemčani nismo tako nezavedni, da bi se vsedli na vsak lim. Smo dobro spoznali stoletno suženjstvo, torej ne verjamemo nič oslinjenim besedam „Stajerčevim.“ Vemo pa tudi dobro, leje da ima le-ta polž svoje zalimano ležišče. Prišel bo kmalu čas, da bo lepa zarja Jugoslavije odpravila tega polža z njegovega ležišča. Mi smo vsi za izjavo od dne 30, me-< ja 1917. Vsi hočemo Jugoslavijo po načrtih nepozabnega in najdejavnejšega slovenskega moža, rajnega dr, Kreka in vseh poslancev Jugoslovanskega klub«,
Najnovejša poročila.
Najnovejše avstrijsko uradne poročilo»
Dana], 27. jun. Italijansko bojišče.
Pri Bezzecci, v doline Adiže in na Zugni so se italijanski poizvedovalni sunki izjalovili. Col del Rosso, za katerega so se bili tako vroči boji in katerega je dne 15. junija z naskokom zavzela naša slavna divizija planink in ga od tistega časa
v	najbujših bojih zmagocosno cbd žMa v svoji oblasti, so včeraj po zelo hudem bobnečem ognju zopet močne sovražne Čete napadle. Početje je bilo za sovražnika brezvspešno, da bi meril svojo hrabrost z našimi Solnogradčani, Korošci, Gornje in Nižje Avstrijci, kojih junaštvo je odbilo vse napade
Amerikanci se pripravljajo, da vkorakajo v Nemčijo.
Član severeanuriške zbormce poslanec Bot land je izjavil:	ameriška armada pr pravlja, da
prekorači reko Reno n vkoraka v Nemčijo. Obo rožene bodo ameriške čete t ko, da bodo kijube vale strupenim plinom in tudi mnogim drugim nemškim vojnim sredstva m
Bivši «ar Nikolaj umorjen?
Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve Či Čerin, je brzojavno sporočil vebko vojvodski hiši hesenski, da je bil bivši car Nikolaj v železniškem vlaku na progi med Jekaterinogradom in Permom umorjen Zabodel (ali ustrelil) ga je član rdeče garde. Usoda carice in prestolonaslednika ni znana.
S&aevisaäsacW.'*-^	%
Pari amen tarni položaj
Včeraj se je grof Silva pogajal tudi z zastop niki Čehov, Jugoslovanov, socialdemokratov jn Ukrajimev. Nato je gr«f SiRa poročal cesarju o usoehu svoje misije. Položaj je še vedno nejasen, — Jugoslovani in Čehi bodo baje imeli prihodnjo sredo skupno zborovanje, na katerem bodo določili svoje stališče.
Jugoslovansko vprašanje v hrvats-skero »ab ru
V seji hrvalskega sabora dne 26 jnnija je stavil poslanec Starčevičamc, dr. Ante Pavelič in tovariši glede rešitve jugoslovanski ga vprašanja sle deči predlog; da sab r sklene sledeče :• 1. Sabor kraljevine Hrvatske kot tisočletni predstavitelj hrvatskega nare da profostira proti temu, da name ravajo vlade na Dunaju, v Budimpešti ter zunanji minister rešiti jug« slovanska vprašanje v Berolina, ne da bi poprej vprašali merodajne in prizadete činitelje kot dalmatinsko hrv tsko slavonski sabor. 2 Narodni zastopniki hrvatskega tabora kot sino
vi	edinstvenega naroda Slovencev, Hrvatov in Sr bov zahtevajo, da se reši jngoslovaasko vprašanje na temelju prava samoodločevanja. kar dandanes prisnavajo vse velike in male, svobodne in demo-
I kratične države celega sveta. V isti seji je stavil po-I slanec Lukinis sledečo interpelacijo: Dne 22. juni-j ja je prišla madžarska domobranska stotnija štev.
I 29 v Popovič brdo iskat beguncev. Brez vsakega j povoda je začela streljati na domačine, ki niso bi-\ li ne begunci ne vojaški zaveaanci ter je ustrelila t 17 letnega Radakoviča, 50 letnega Vukmiroviča pa ! težko ranila. Interpelacija zahteva pojasnila, iz kak-I šnega vzroka in s kako pravico je smela priti madžarska stotnija na hrvatska tla in tamkaj streljati na osebe, ki niso bili ne begunci in tudi ne vojaški zavezanci, ali si je to madžarska domobranska stotnija nameravala zaslužiti hrabrostnih kola n j ali zlatih križcev s tem dejanjem. (Medklici: Iztirajmo vse Madžare iz Hrvatske!)
Razne novice*
Kako so merili čas brez ur. Dokler človeštvo ni poznalo ure, je moralo meriti čas z drugimi pripravami. Imeli so takozvane peščene ure» Peščena ura ima dva stožčasta prostora, ki se v špicah stikata. En prostor je poln najdrobnejše siipe, ki lečo skozi malenkostno luknjico v drugi stožec. Kadar izteče vsa sipa iz enega stošča v drugega, se ura o-brne in sipa teče zopet narobe. Po veličini stošcev je bila različna doba-., ki jo je rabila sipa, da se je iztekla in tako so imeli uro, ki je kazala 1, 2, 3, 4 m več^minut. Grki so imeli vodene ure; tako uro so i~ menovaii klepsydra, ki so jo dobili baje od Asircev, Te ure so bile cilindraste; dva cilindra sta stala drug vrhu drugega. V enem je bila voda, ki je curljala v spodnjega. Sužnji so cilinder polnili in par žili, koliko cilindrov vode je izteklo. Po številu teh! cilindrov vode so šteli ure. Casa pa niso začeli šteti s poldnevom, nego s solnčnim vzhodom., )T’p je bilo: torej zelo različno, a s solnčnim vzhodom so začenjali delo, kar je bilo za ljudstvo poleti zelo koristno*' S solnčnim zahodom so holdili spat. Peščene in vodene ure so uporabljali ljudje prav do 17. stoletja* čeprav so že poznali ure s kolesjem. Početnih danar Šnjih žepnih ur je bil Peter Henlein, ki je že okoli leta 1500 iznašel svojo norimbieriško jajce, kakor so zvali prve žepne ure, ki so bile sevjeda silno drage in iih je imel le redko kedo. Galilei je že leta 1640 iznašel nihalo, a Š,e le leta 1657 je znal Huyhens u_ porabiti nihalo za regulacijo ure. Solnčne ure so pa tudi že davno znane in so jih zvali „‘gnomone“, to so bile navpik stoječe palice ali drogi. Cesar Augustas je postavil celo vitek obelisk. Po senci, ki jo je delala palica, so označevali čas. Kitajci so poznali te solnčne ure baje že pred 3000 leti. Ce stoji palica v smeri zemeljske osi in kaže proti severu, kaže baje solnčna ura zelo natančno.
Stare drobtinice. Ko je špartanska mati izročal0' ščit svojemu sinu, ki je odhajal v vojsko, je govorila:	Vrni se na njem ali z njim! — Sinu, ki so
ga dolžili bojazljivosti, je dejala mati: „Slaba govorica se širi o tebi. Napravi konec tej govorici ali pa sebi!“ — Ko so Argileoni, materi Brasidovi, Trapani pripovedovali o slavni smrti njenega sina, ki se je v vojski postavil vedno na najbolj nevarno mesto, je hrabra žena odgovorila: „Tujci, moj sin je bil res hraber in priden, toda Sparta ima vendar še mnogo-mož, ki so še mnogo hrabrejši nego on.“ — Druga mati je usmrtila svojega sina, ki je iz vojske pobegnil, z besedami: „Ti nisi moj sin; taki niso vredni naše domovine!“ — Sin, ki se jo vrnil iz vojske, jo z vznesenimi besedami slavil svojega brata, ki je padel, pa ga prekine mati, rekoč: „Ali se nič ne sramuješ, da ga nisi spremil v smrt; kako leno je v takem spremstvu potovati!“ — Ko je mladenič pripomnil, da ima prekratek meč, je dejala mati : „Stopi korak bliže k sovražniku!“ — Neka mati je pri. mestnih vratih radovedno čakala vojnega poročila. Tu prisopiha poročevalec in ji naznani, da je padlo petero njenih sinov. „Tega te nisem vprašala“, odvrne neustrašena mati, „ampak to hočem vedeti, ali ste zmagali ali ne.“ Ko le-ta pritrdi, vzklikne junaška veselo: jDobro, sedaj pa rada slišim, da so padli tudi moji sinovi!“1 — Argivci, mejaši Spartancev, so f nekoč naj dolgo in široko govorili o državnih mejah.
I Spartanec Lisander je pa potegnil meč iz nožnice in.
I dejal; „Kdor ima tega v oblasti, najlažje govori o I mejah svoje dežele.“ Ko so potem nekateri zahle rali, f da naj s;e argi/vska, državica popolnoma uniči, so de-I j ali efori, Šnartanski ministri: „Bolje je. da še osla-I ne, kajti tako bo brusilni kamen za našo mladino.“ f — Ko je Arhidnmos prvič videl katapulte, ki so jo I pripeljali s Sicilije in ki je pri starih nadomestovala : naš top, je nevoljen zaklical: „O Heraklej, zdaj smo* pa pri kraju s hrabrostjo naših mož!“ — Ko je kralj j Pir Spartancem za žugal z vojsko, so mu odgovorili: „Ce si ti Bog, se te ne bojimo, ker ti ne delamo krivice; če pa si človek, potem pa vsaj boljši nisi kakor mi!“ — Marsikdo se je čudil, zakaj Sparta nima obzidja, Antalkidas pa jih je zavrnil, rekoč: „Njeni zidovi so mladeniči in njeni mejniki so osti njihovih ščitov!“ — Solona, so-vprašali, kdaj ne bode vojska na svetu. „Takrat“, je odgovoril modrijan, „ko bode vsak prejel, kar mu pripada!“
Dopisi«
Sv. Rupert v Slov. gor. [No, nabiralke podpisov za .iu^oslavijo, kedaj pa pojdete na Srbsko? Ne vem, oh \kem, an samo meni grozijo s tem i omanjem. Saj se mi je reklo v nemškutarskili hišah: „To vašo prokleto Jugoslavijo Še bote vsi skupaj slavili v srbskih ječah.“ Sem našla ljudi, ki znajo dobro govoriti nemško, pa so se podpisali, dobim ge je marsikateri butnež, Id bi morda cel teden skupaj zbiral nemško abecedo, odločno in bahato izjavil: „Jazste-mi Slovenci nimam'nič in sem za Nemce.“ Taki so popolnoma podobni piškavemu orehu, ki ima samo lupino, a jedra nič. Ta sad izvira iz tega, ker namesto v naše liste tišijo svoje nosove rajši v njim tako pri-hubljenega in naše poštene duhovnike in vodite!.,e sovražujočega „Štajerca.“
ftornja Radgona. V tukajšnji okolici na vse pretege razširjajo zadnjega „Štajerca“, v katerem se poroča o romanju Ornika in njegovih kimoveev na Ouna . O priliki zaidniega izplačevanja cestarjev je ovehovski Bračko razdeljeval v okrajni pisarni kar cele bale te gfiiijusobe cestarjem in vsakemu, kdor mu; je prišel v bližino. Toda Bračko ni računal na narodno zavest in poštenost svojih cestarjev. Velika večina ga je zavrnila in teiga šnopsarskega ubijalca sploh ni hotela sprejeti, le nekateri so ga vzeli iz strahu in radi dozdevne odvisnosti od Bračka. Vendar pa ga tudi ti niso čitali, temveč ga nesli skrbno skritega pod suknjifoo domov, tajni pa ga razdelili: eno polovico gospodinji za podkuriti, drugo polovico pa nazaj za hišo v „kanclijo.“ Za take vporalje nam je ta list vedno dobrodošel in priporočamo Bračkom, da nam ga 'prihodnjih še več razdeli. G. BraČkota pa vprašamo, ali je pisarna okrajnega zastopa za to in aii se plačuje za to najemnina za isto, da se le-tam hu iška proti nam davkoplačevalcem, ki moramo to pisarno \ zdrževati ? Ce še bodo gospodje pri okrajnem zastopu nadalje tako postopali, se Jim lahko zgodi,, da jim odpove g. Karbaš prostore in okrajna pisarna bo zopet na c-esti, ker se ni nadejati, da bi g. ivarbaš trpel tako gnusno delovanje pod svojo streho. Tudi bi najs zanimalo vedeti, na katere stroške se je naročil ta kup „Štajerca “ Ali ga je plačala Siid-marka, ali ptujski pek Ornig, ali naš župan in šam-puslabrikant Francoz Bouvier, ali se je naročil morda celo na račun — okraja? Bračko, vedi, da mi za to gnusobo nočemo plačati niti ene&a vinarja davka! Bračko in njegovi pristaši so sedaj tudi zato tako delavni, ker dobro vedo, da se nagiblje čas njihovega gospodstva in slovesa, h koncu, kajti pri prihodnjih OKrajnih in občinskih volitvah bodo jih vrgli naši boj ava; eni možje in fantje, ki se vrnejo iz vojne in ki so ravno tam spoznali vso hinavščino, zlobnost in gnjusobo nemškutarjev in Nemcev ter dunajskih po-tovalcev, čeravno so bili mnogi izmed njih pred vojno še sami njih pristaši, z njih no 'krivici zasedenih mest.
Sv. Peter pri Radgoni. 'Gornjeradgonski župan francoskega pokoljenja Bouvier, ki ima v naši župniji več ducatov viničarij in katerega baje Süd-marka mečno podpira, je naročil — kako je plemenit in dober — vsem svojim viničarjem preljubeznjivega smrdljivega „Štajerca.“ Bouvier, ki je mislil, da je storil s tem nam, njegovim viničarjem, kako dobroto in da mu bomo za to hvaležni, nas pač ne pozna in se je v nas hudo varal. Vsi njegovi viničarji, od prvega do zadnjega, in vsi naši svojci ter vsi njegovi delavci smo zavedni Jugoslovani in med prvimi smo bili, ki so podpisali jugoslovansko deklaracijo in še eeio pri drugih so pobirale naše hčerke podpise. Zato ste prišli s svojim „Štajercem“ nekoliko prepozno, ko smo že vsi, od starčka do otroka v zibelki prisegli. z estpbo Jugoslaviji. Naši listi so „Straža“ in pa „Slovenski Gospodar.“ Vaš „Štajerc“ pa gre že na tem svetu y — rekel, namreč v. peč. G. Bouvier, poživljamo Vas, da v prihodnje ne boste preveč politi-čni zagrizenec m da nas ne hodite več tožit na Dunaj, ker pomisliti morate, da Vas redimo in vzdržujemo samo mi, Vaši slovenski jugoslovanski viničarji. In če boste šli še nadalje po teh stopinjah, sp Vam lahko pripeti, da si poiščemo einige gospodarje in Vas lepega dne zapustimo, potem pa Vam lahko kopajo Vaše gorice Vaši barbarski ... Pa ge na eno juvaležno dele Vas opozarjamo. Vašemu glavnemu mestu Pariza preti velika nevarnost, ta strašna nemšl a vojska se mu bliža od vseh strani, Ce .sto tak '.net in hraber bojevnik, pa hajd na noge in branit Vaše r restoliee — Pariz.
Velilranedella. Med bojnim gromom in bliskom razletujočih se in vse uničujočih granat krvavega vojnega leta 1918 smo obhajali dne 2. junija 25. povratek ustanovitve bralnega društva „Mir.“ Viharna je bila tudi ustanovitev tega prepotrebnega društva: Velikonedeljskim rodoljubom so napovedali narodni in društveni, nasprotniki boj, ki pa se je za, pjrve Še dobro iztekel, kajti naši vrli narodni buditelji narekovali so kot zmagovalci „Mir“, ki je bil dne 29. aprila 1893 tudi potrjen. Doba 1893—1918 bila je z malimi presledki res doba pravega kulturnega, dela, ko je naše bralno društvo prav posebno pri mladini v-sadilo tiste vrline, po katerih se zdaj odlikujejo nar št hrabri vojaki kakor levi Narodna zavest, združena z neprimernim, od vseh občudovanim junaštvom in trdnim katoliškim prepričanjem. Božja Previdnost nam je naklonila, da smo to redko slavnost obhajali sicer v skromnih razmerah, ali vendar zelo svečano, ebenem združeno z obletnico majniške lajave v krogu
U*th še živečih soustanoVnikov društva, katerim so j se ob tej priložnosti izročile častne diplome in sicer j vlč. g. Jakobu Menhart, domačemu župniku, kot čar j stnemu predsedniku, vlč. gg. Florijanu Kuharič in J Ivanu Veselič kot častnima članoma bralnega društva. V vsej udanosti zre društvo k velecenjenim star rostim društva, v. hvaležnosti klanjajo se jim tudi na bojnem polju prekrasne cvetke naših vrlih veliko:: e-deliskih mladeničev. K prav lepemu izidu te izvanredne slavnosti pripomogel je domači pevski zbor z ubranim petjem.
Sv. Marko' niže Ptuja. Prebivalci občine Prvenci premišljujemo in vprašamo, zakaj je neki poslal naš župan g. Krampergerja na Dunaj, da bi tam govora in prò. ràeval, kot da smo prebivalci o črno 1 Prvenci res nemškega (nemčurskega) mišljenja. Pioti j temu naša občina odločno protestira, kajti mi smo se 1 vsi enoglasno ra/en župana podpisali za jugosiovan- | sko deklaracijo, s1 katero se popolnoma, strinjamo. |
, Saj nam je pripovedovala ona navdušena slovenska imadenka, ki je zbirala podpise pri občanih, kako je bilo \se staro ia mlado veselo, in navdušeno za našo zlato Jugoslavijo. Sedaj b:i pa rad naš župan nas prodal nemčurjeu. Drugokrat, ko bodo zopet marširali gospodje na.Dunaj, naj govorijo samo za tistega moža, ki drži z Crnikom, ne pa za našo skozinskoz ! slovensko občine. Naš župan Tinek pa naj se najprej jj nauči nemški, da ne bo pri vsaki stvari potreboval | pomagača, ki mu prebere in razloži listine, potem naj se še le druži z nemčurji. Potem mu tudi ne bo trebalo tolikokra- plačevati kazni. Če nas bo tako orodab),! Nemcem, kakor sedaj, bomo mi tudi začeli drugače. Vemo za razne lepe roči, Id pa jih še dar | nes iz usmiljenja do njeiga ne izdamo javnosti. Zu- 1 panov al nam pa tudi ne bo dolgo več, čeravno se bo Ì zopet volil sam, kakor se je to zgodilo pri zadnjih j volitvah. — Prvenski občani.
Od nekod s Pohorja, Napravimo kolikor mogoče kratko. Na muho vzamemo Jaka, kako postopa z ljudmi pri prodaji mesa, Ako si njegov stalen gost in ga vsaj soboto popoldne ter na večer podereš kak liter, ■ ti bo Jaka gotovo tudi mesa privoščil, Drugače pa je ■ Jaka trd bolj kakor obcestni kamen. Pošlji po meso desetkrat, prosi na vse načine in če imaš tudi bolnika v hiši, bo vse zastonj; napodil te bo praznepa in še opsoval povrh, 'Seve, prinesi jajc ali smetane, por ; tem bo že šlo, Ali če si tako srečen, da imaš pri žagi par sto desek ali v gozdu kup plohov na prodaj; ; oh, tedaj je pa Jaka postrežljiv bolj* 'kakor sama sv. Marta. Natlačil te bo z mesom, zasul s koruzo, pove-žil s cukrom, razveselil s icavo, posvetil s petrolejem: dobil boš vse, bolj kakor v štacuni. Da bo pri obračunu cena na eni strani majhna, na drugi prav velika, tako, da boš pri jasnem vremenu videl oblake plesati, je postranska stvar. Koliko mesa in špe-ha spravi Jaka, na tihem v Maribor in kdo ve kam, | vedo samo trije: Bog, on in njegov voznik. Eno pa je ] resnično,, tehtnica njegova je pravična, vsaj njemu j nikdar ne vleče v izgubo. Tudi delavci ga ne morejo prehvaliti, kajti 'Jaka, dobra duša, plača včasji sko-1 ro polovico več kakor je obljubil. — Jaka, ne pozabi, da je tudi revež človek, da si mu po svoji vesti za ; gotov denar dolžen poistreči! Ali te je takrat, ko sij bil prisiljen iskati pomoč tudi pri malih kmetih, iej eden tako neusmiljeno odpravil, kakor ti zdaj toliko- \ krat storiš? Koliko pa krivično blago izda, to si že ] skusil, končno pride povračilo tudi za tvojo pristra- ! nost in trdosrčnost !
Pilštanj. Gradnja ceste 'Lesično—Prevorje— j Sv. Urban počasi napreduje. Ker ni. živil tudi del ar- \ cev ne morejo dobiti zadostno število, ne domačinov, ! ne vojnih vjetnikov. Misel za to cesto se je pred 50J leti sprožila' na, primernem mestu. Vendar je vse sku- ■ pa.i spalo do leta 1913?. Tedaj Le prišel nek inženir in j premeril ves svet. Leta 1915 sta prišla zopet dva go- ; sp oda, ki sin, natajnčno določila smer LesičVao—Pre- j vorje. Oktobra istega lata je prišlo 40 Rusov in ti so | med velikim hruščem in truščem začeli zidati novo ; cesto. Decembra so nam poslali še GO Rusov in delali so cesto z našimi delavci vred. Kmalu so se pa i pokazale razne ovire pri delu. Začelo se je poman j- j kanje hrane. Posledica je bila, da so vojni vjetniki ] dvojica za dvojico romali v tabor. Na ta način naj bj.; se ostali vjetniki dalje časa hranili. Drugi jso si poiskali z begom v druge kraje boljša mesta. Na drugo oviro so naleteli pozneje. Ko vjetniki niso mogli več zmagovati težkih del, so kupili dva. konja. Top, seveda ni zadostovalo pri takem podjetju. Konji so vsled napornega dela pešali, ker s krmo so moral; štediti, ker drugih zalog niso mogli nikjer kupiti'. Obiskala jih je vremenska nezgoda pri građenju nekega mostu. Delali so celi teden in v soboto M bilo ; še kaki dve uri dela za varnostne priprave v slučaju. da p ridere voda. lin res je drugi dan naliv raz ar! mukapolno delo. Pozneje je vojaška uprava zahtevala od peščice delavcev 10 zdravih za zafrontno 1 delo. Ostalo je še osem vjetnikov, M so pol leta životarili na cesti. Letos marca je prišlo pa 40 Lahov, ki sc cesto malo podaljšali. — Cesta bi se bila lahko že“ v mirnem času brez vsakih stroškov zgradila. Pioni-rii in enako vojaštvo je iskalo v mirnem Ča|su pro- ; slorov, kjer bi se lahko vadili. Včasih se je pri tem delala tudi škoda. Ali bi ne bilo umestno, ko bi bili ti vojaki zgradili cesto? Vojaki bi lahko bili ravno-tako izurjeni in zraven bi bila v trgovskem oziru važna cesta izvršena. Zakaj morajo vjetniki v tabor ? ; Ab tam le zrak uživajo? Mislim, da bd bilo boljSe.
I akt m tista Bran» pripeljala s«*», da bi lahko x-
jetniki delali cesto naprej. Kakor sedaj dòlo napreduje, bomo morali še dolgo čakati na to potreb.,o in važno cesto.
Razne novice.
Brivci zvišajo pristojbine. Zveza avstrijskih društev brivcev je sklenila, da zviša, brivske pristojbine za celih 100%.
Ogromne zaloge kave in sladkorja v Ameriki. „Financial Times“ poročajo, da so v Braziliji pridelali letos 18 milijonov vreč kave. Ker manjka ladij za prevoz, so skladišča v glavnem izvoznem pristanišču Santos prenapolnjena. Podobno je na -Mandli in Iloilo s sladkorjem. Novi pridelek že spravljajo , a po raznih skladiščih je še na tisoče ton starega blaga, ker primanjkuje potrebnih ladij za prevoz. — Kar imajo v Ameriki preveč, imamo pri nas žalibog tremalo.
Katoliška cerkev v Združenih državah Severne Amerike, V letu 1917 je bilo v Združenih državah Severne Amerike 393,425 katoličanov več kakor leta 1916. V Združenih državah in v njenih naselbinah živi sedaj milijona katoličanov. Menda v nobeni državi na svetu ne napreduje katoliška cerkev tako, kakor ravno v Severni Ameriki.
Denarna pisma v zasedeno italijansko ozemlje. Vrhovno armadno poveljstvo je odredilo, da je pošiljanje, oziroma nromet, z denarnimi pismi in sploh promet z vrednostnimi poštnimi pošiljatvami v loško ozemlje, zasedeno po naših četah, dovoljen. Pošiljati se 'pa sme samo italijanski denar in tudi na ovitku mora biti napisana vrednost v italijanski veljavi, — Denarno pismo, poslano v zasedeno italijansko ozemlje, se sme zapečatiti samo v navzočnosti postnega uradnika dotičnega poštnega urada, kateremu se izroči za odpošiljatev. Ta odredba pa ne velja za uradne denarne pošiljatvo.

Odločitev,

I SP
. mir
savisita od naie
»P, " : i

gospodarske
pripravljen osti
$
Krepite 'o s podpisovanjem
a vojnega posojila
jčebelnij vosek
ter vosek kupi veletrgovina Anton Kolenc v Celju vsako množino in sicer vosek po K. 20’—, voš
NAZNANILO.
Ker nii manjka potrebnega osobja, uradujem za zdaj le ob delavnikih od 8. do 12. are dopoldne. Ob popoldneh
in ob nedeljah in praznikih pa je pisarna zaprta.
pr,, Henrik Haas
780	odvetnik t jTVtri&^ru,
«.i*..>	i(i«»ntn>nv«win
Vsem, ki so naši nepozabni materi
izkazali toliko ljubavi ob smrtni postelji, ter jo v tolikem številu spremljali k večnemu počitku. izrekamo tem potom našo aajprisrčnejšo zahvalo. Pokojnico pa priporočamo v molitev in blag spomin.
Maribor, dne 26. junija 1918. m Žalujoča rodbina Horvat
Enonadstropna hiša
▼ Maribora a velikim ia lepim rrtom in hlevom se takoj proda. Naslov v upiavništvu.	112
Kupim kobilo
4 do 7 let staro, 14 do 15 pesti visoko, sicer lepega, ne pretežkega života, za enovprežno vožnjo vajena, pohlevna in v vsakem ozira brez napake. Kupim tudi še dobro ohranjeno konjsko opravo za lahko vožnjo. Takojšne ponudbe s popisom kobile oziroma konjske oprave in z naznanilom cene naj se pošljejo na, npravni-štvo Straže pod M. V. Z. P. 111
Dekle
aa vse, ki razume tudi dela na vrta, se takoj sprejme. Maribor, Göthestrafie '.9/1.	125
dobro ohranjeno z dobrim gnmijem se zamenja za prase ali se pa proda. Domašnian Maribor, Gerichtshofgasse 25, I. nadstr.	122
Slovenske gospodinje
so povsem znane kot modre in varčne in vendar se dado glede na čistilna sredstva t. j. nadomestila za milo prevarati od naših škodljivcev, podpirajo s tem nam nasprotne narode v dvojno škodo.
—	Namenil sem se s tem naše e.
gosp. opozoriti na to, da je bolje zanesti se na domačina, podpirati slovensko trgovino in industrijo, kar je tem bolj mogoče, ker jamčim, da postrežem vsakega a kar najboljšim nadomestilom mila po zmerni ceni. Razpošiljam po povzetju kar najboljši pralni prašek v zavojih po 5 kg za K KV— Prosim Vas Vašega zaupanja ter naročite še danes eno poštno po-šiljatev tega sredstva. B1 a g o j e izvrstno. Mnogi, našim ciljem sovražni so že od nas Slovencev obogateli; mogoče se odločite dati svojemn domačinu vsaj skromen zaslužek Naročite takoj dokler še traja zaloga. Edvard Laekner, trg. agentura Celje (poštni predal.)	128
x xxxxx
Pri pomanjkanju moke
je najboljši pripomoček „Mehlata“
—	moka; je k vsem pekarijam, močnatim jedilom, krnhn, juham za pridodati, ker potem lepo izglodajo, narastejo, hranljivost, na sitnost, izdatnost pridohé; je sredstvo preti rasi. boleznim, zdravniško priporočeno, Vsebuje 10% sladkobnih, 10% mastnih snovi. Dobi se najmanj 1 karton s 25 zavitki K 75*— ; pri 5 kartonih še 10 odst. popust! (Mala prodaja 3 f0 K) Za event, vprašanja znamko se prosi. Commission M» li-lata, Gradec, Steyrcrg. 60 II. 180
XXXXXXXXXX
Noto!
Noto!
Bam za «Meke!
Oblet» pobarvana, izgleda in nadomesti samo tedaj, če se le resnično z najboljšo stanovitno I a barvo pobarva. — Vsak si sam lahko brez truda in stroškov doma pobarva obleko ali kar si bodi drugo in naj bì lede iz kakršnega koli že blaga. Najmanj se že pošilja 10 zavitkov pošt. in navodilom 10 20 K. Trgovci 100 zavitkov K .40—, 1000 zavit. K 85’—, — Coinmis-sion „Mehlata“, Gradec, Stejrerg. 80/II. »	____128
Sveče in sukanec
dobavljam, tod» le proti predpla Čilu (vsaj V» ostalo pozneje) parafinske in voščene 1 60 — 2č0 K komad, najmanjša pošiljatev 100 košev v zabojčka. — Sukanec znamk» „Silberstern“ na lesenem kolesa in znamka „Kolo“ >000 Yards dot, K 400—, 500 Yards K 200 —, 225 m K 120—, 150 m K 90 —, Za event, vprašanja znamk» se prosi. A. Postr-žin, Gradec, Stsyrerg. 60/11, 129
FEODÄM
8 konje in sicer 2 4 letna žrebca 18 pesti visoka in eden 16*2 pesti visok. Cena po dogovern. Izve se pri g Ivanu Lampreht v Breznu pri Ribnici, Štajersko.	130
Ž\ ep o
za sode 1 zavoj 20 kosov K 7*— Ima v zalegi A. Krepek, Maribor, Bismarkstr. 19.	129
Barvi* za oblaka
črna, temnomodra, temnorjava, temnordeča, temnozelena in tem-nosiva za domače barvanje platna, volne in svile v zavojčkih ä 50 vin; pošilja na zunaj franko če se pošlje naprej znesek ali pa proti po»zet)u: H. Billerbeck, Maribor, Gosposka ulica 29.	116
NADOMESTILO MILA
ža pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nabajsjoče izdelke. 1 Zavoj t, j. 5 kg K 12 —, 1 za voj z 10 kg K Z 3.— Preproda jalci dobe popust pri naročb' celega zaboja z 50 kg. Belo mineralno milo za čiščeme rok in finejšega perila, 1 zavoj 3*3 ko sov S 14.—, Nadomestek za toaletno müo v raznih barvah lepo dišeč, ! zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo roza barve, 1 zavoj 2* kosov K18. Razpošilja po povzetju. Pri večjem n, ročila naj se polije polovica zne ska naprej. Najmanj se mo=e naročiti en zavoj vsake vrate. Izvozno podjetja M. Jiinker v Zagrebu št 36 Petrinjska ulica 3 , lil, telefon 23- #7.
TvrdliTomGötz
tovarna za vnovčevanje sadja in ze lecjave v Mariboru ob Dravi kupi
«salto množino borovnic.
Večje množine v bližnji okolici bi iah ko odvozila z lastnimi vozili. Prevzame in izplača se takoj v tovarni Maribor, Tegetth off-ova cesta št. 3. 115
Kislo vodo
in vino
razpošilja
A. Oset, p. Guštanj,
Koroško.
7C
IAA
i
Slovenci ! Naročajte in razširjajte
Stražo!
Ustanovljeno I 1893-
Ustanovljeno I. 1893.
V LJUBLJANI
registroyeìna JE*Actr«».gj,a z omejeplm jamstvoun.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi žavljenskih polic, pesestev, vrednostnih papirjev ali xaznsmbt na službeno prejemke,
Vračajo se posojil» v »'/„ 15 »11 S*7a letih v odsekih «11 p» v poljubnih dogovorjenih obrokih.
M r želi posojilo, noj se olirne na pistrnt j LJUBLJANI,
KONGRESNI TRG ŠTEV. 19, i\ leje Tsa notrelma jojasiila.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4V4o/0.
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848'40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezen-tuje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron.
Edina šinferska staklarska narodna trgovina
Ma đaMol	11« ära&m!
FRANC STRUPI
Graška cesta
• •0
000
CELJE
eenafe svojo hegst© xatof# Mw i» pw& ««Ksiraste poso*«, svetilk, «gledal, vsakovrstnih SI« Ss	Ä
««Ms» —• Provzotj« vsoh steklarskih del pri ssrkvsli fm
üaisoiidneffca in točna postrvih«*
y.XXXXIXXXXX
na» fendutine in mmiltüiiKi*
Goričar & Leskovšek
===== Celie =====
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko iabero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Zrn gasfilniiaric:
Papirnate servijete vsled
novih predpisov namestnije i Gradcu po zelo nizkih cenah.
Gostilna
v Narodnem domu v Celju se odda v najem. Ponudbe sprejema do 1. julija 1^18 Posojilnica v Celju.	io®
Lesna trgovina L Cater v Celju
kupo je v<ake vrste les in sicer: žagan les, mehak in trd stavbeni ali tesar les, les za jame, okrogel les, hrastov in kostanjev les ter se mu naj pošiljajo ozadevne ponudbe.	io&
XXXXXIXXXXX
Mot sEiiéeliiik
se toplo priporočam preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za vse v mojo stroko spadajoče deio:
fl\lloi Hohnjec, «
kipar in zlatar v Celju*
Gaberjt 18 (pri domobranski voj.)

Spodnfeètai» ljudska posojilnica v Maribora
rt® wmS. s smotrn, tam.
Hranilne vloge tESt —
Za aaiag»)« p® feM m	tewsÄ» “

srafe® §e	snsSi
tospSw m sgm$mm te»«
m	©bircaM se	I taÄte
la M s» *|9» ebsastwaisj® taj pMA
Posojila se «lajajo SÄTSSW
jiavssme poca$fain v mm last pevU po?ms*»	stsa&m, M fa
a*
H®
vmmtö i>®	as riwpi» «S* p» §%%, m vknjižb# h frnuism f»-
nriw> n mftm -miaosta» p^wta». Srigw# pri dragih daasra*. «»» te«. Psssfejs s» vkajiÄ# äda	bwssjkSao,	jWs fa teifc
B888aB8S8*WSatS88BB83aBa!86aiaMS3ta»»BsgaB«3aaBsaw!B88a83>sBa«s»aBB«8as»
Uradne nrC SÄ
» varim «rede is 6muk ed ». A» Ä/tsse ésfgaMm la ■
ed 8. io SS. a»
gKMttft». V eradslh *xa& n «frah*®-
sswsss»
Pojasnila sc tìafajo ^9tatoit
«d 8. è» 13- uro dofriiss ia od 3. it 6. sere
Posojilnica ina indi na razpolago Sonai« hranila« asafeìralaike.

Ina ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)
izdaj a/el» in založnik : Ronsorcij „Straža.“
Ddgovonai maänik:: lakoslav Stupam»
tiskarn« «v, Cirila * MariBomu-