BOSPODORSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61.,posamezna številka 1 liro.
Leto VI.	Štev.	5
Maj 1927
:: Upravništvo in uredništvo ::
V	GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
VSEBINA:
V	znamenju denarne krize (D. Dokto* rič).
Živinoreja in živinozdravništvo: Tu« berkuloza ali jetika domačih živali (Dr. Ravnik). Skrb za prašiče v poletnih me« secih (inž. Pegan).
Sadjarstvo: Krvava uš (P. Vallig). Te« caj za cepljenje trt v zeleno.
Mlekarstvo: Preizkuševanje melka (A. Reve).
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Prehod k zeleni krmi (G.) — Pirika in njeno po« končevanje (inž. Pegan).
Vinogradništvo in kletarstvo:	Škrop«
'jenje in žveplanje trt (G.) — Črni palež (Just Ušaj). Katera modra galica je bolj« ša? Žveplena ruda mesto žvepla (inž. Pe« San). Grozdni molj.
Čebelarstvo: Oskrbovanje čebel v A.« Ž. panjih (Fr. Donat Jug).
Zadružništvo: Pomagaj ljudstvu (D. Doktorič). Pripravljajmo se na občni zbor (Doktorič). Po občnem zboru. Dru« zbe z omejenim jamstvom. Strokovna zveza naših posojilnic. Knjigovodska te« caja.
Tržni pregled.
Vprašanja in odgovori: št. 27: Zakaj imel neuspeh s poglobitvijo zemlje?
28: Katero galico naj kupim? št. 29: ^akaj dobi na sosedovem vrtu vsako drevo raka? št. 30: Kako uničim plevel, ki mu pravimo raba? št. 31: Ali pomaga kako umetno gnojilo na mokri njivi? št. .2: Kje dobim cepiče trt, ki nimajo v Jagodah pelkov? št. 33: Je li riješeno pi« anJe srečaka »Bodenkredit«, koje je hreuzela Banca d’Italia?
Listnica uredništva:
Z današnjo številko smo pričeli ob« javljati' vrsto člankov našega rojaka in odličnega čebelarja Fr. Donata Juga: Če« belarjenje v A.«Z. panju. Opozarjamo na te važne članke vse naše čebelarje, pa tudi vse tiste, ki bi radi začeli čeibelariti, toda si ne upajo. Njim naj služijo v spod« budo, starejšim čebelarjem pa želimo, da bi nudili prijetno strokovno čtivo, s ka« terim naj se kar največ okoristijo.
Radi pomanjkanja prostora smo po« tisnili del vprašanj na platnice, precej smo jih pa morali izpustiti. Prosimo vpra« ševalce, naj z nami potrpijo. Česar nismo priobčili danes, pride na vrsto prihodnjič.
Listnica uprave:
Lanske naročnike, ki za letos niso pla« čali naročnine in smo jim ustavili posl« ljanje prosimo, da nam takoj vrnejo pr« ve tri številke, ker jih nujno rabimo za nove naročnike, ki so se priglasili.
Mlekarne!
Opozarjamo na važen članek A. Pev« ca: Gerberjev kislinski tolščomer. V njem najdete natančno opisano in s sli« kami pojasnjeno določanje maščobe v mleku po Gerbcrjevom načinu. V pri« hodnji številki bomo priobčili Hoyber« govo metodo za določanje maščobe. Kdor bi si želel ti dve štcviflki in ni naročen na »Gospodarski list«, naj nam takoj spo« roči. Cena je dve liri za obe.
KILO
■HKH (BRUH) ■■■
ozdravite zanesljivo s patentnim pasom ki ga prodaja
parfumeria E. GHflPULIN
nasproti Trgovskega doma
Restauracija Central
Gorica - Corso G. Derdi - Gorica
poslopje Centralne posojilnice na dvoriiču
Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran. Izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev.	Lastnica
Postrežba točna. Josiplna Podgornik.
T PRISTNI | ■
ropinoveg!!
dobite vedno v Dornbergu
pri ..Zadružni žganjekuhi"
-Sy--5%».^	iffž.	-gNLjs»3-s*?.Sv
m
4
jšSif
<7.1
€*!
4
#
m
A&i
«6!
TVRDKA
e
VINOUBRnHia
o	Gorici Fiazza Vittoria
(Travnih) St. » M
prodaja
sviančeni arzenat, trakce in nože za cepljenje trt, Quassia trske za škropljenje breskev, ročne in nahrbtne škropilnice in žveplalnike, posnemalnike „Diabolo“, semena, čebelar-- - ske potrebščine itd. itd.
Lastnik
JUST UŠAJ
enotehnlk In agronom
Ssrigr	^-Sar
Trgovina
manufahturnega blago in izgotovljenih oblek
Andrej Mavrič
Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica
FURLANI ALOJZIJ
SODAR
GORICA - VI« ASCOLI 23
razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne plavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila.
fllbergo-Bistorante MflHZIHI
CORSO VERDI št. I
POZOR!
POZORI
Največje shajališče deželanov. Domača kuhi« nja. Gorka in mrzla jedila. — Pristna domača vina: liriska, vipavska in kraški teran ter domače vnanje. — Prenočišča. Hlevi za živino. — Dvorišče za vozove.
Restavrator ALBERT TREVISAN.
ZOBOZDRAVNIK
D p. L. MEHM0L3A
špecijolist za ustne in zobne bolezni
ordinira v GORICI na Travniku 5/II. od 9. do 12. in od 3. do 5.
jggs Bta sn iEffif Egji	to'	to:	hm
Naša zavarovalnica proti požaru
m
i«
g
i m
p; w
M Ravnih Avgust-Gorica 1
Via B a p z e II i n i štev. Z I. nadstropje. j|j
..['UNION,,!
39K0B SULIBO]
URAR IN ZLATAR GORICR - Via Carducci št. 19
(Gosposka ulica)
Zaloga najboljših švicarskih ur „ UNfON “ in „ALPINA"
Največja zaloga vseh drugih ur z jamstvom 2 leti časa po najnlžjlh cenah.
ZLATI JELEN
HOTEL in RESTAVRACIJA
shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida.
M
ODLIKOVANA I II II II TCMII VIA CARDUCCI 6 TVRDKA	llfflll ■ t lili L	GORICA
Nožarna WlW Nožarna
V zalogi se nahajajo hrivne priprave znamke »G1LETTE«, rezila tudi brusim. — NOŽAR« NICA »SOL1NGEN«. — V delavnici so nameščeni delavci specialisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. itd. — PRODAJA TUDI TOALETNE PREDMETE. — V zalogi se nahajajo najboljše pristne in garantirane bergamaške osle za brue šen je kos. - Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov: nožev, Škarij, britev, hrivnih nožev, najelegantnejših žepnih nožev, sploh vseh rezil. — BRUSI hrivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške nože, kakor tudi razne druge nože in rezila. POSEBNOST: žepne električne žarnice iz najboljših tovarn. ZA IZVRŠENA DELA JAMČI!
■	•■■ani ■	iiaaan	■ ■■ ■ ■■	■ ■■	■■«■■■	a ■ ■ ■
Kmetovalci!	Pozor!
Gnojite njive in travnike in branite svoje vinograde pred škodljivci edinole z domačinu proizvodi.
Domača dušikova umetna gnojila so:
Amonijev sulfat z 20 — 21 % amonijakalnega dušika.
Čisti amonijev nitrat s 33 — 35% dušika, V, nitratovega, V, amonijakalnega.
Diluiran amonijev nitrat s 15% dušika, t/2 nitratovega, Va amonijakalnega.
Amonijev solfonitrat s 19.5% amonijakalnega in 6.5% nitratovega dušika.
Navedena umetna gnojila uporabljamo uspešno mesto dragih inozemskih dušikovih gnojil za vse rastline in vse vrste zemlje.
* , *
*
Domača modra galica, čistost 98 — 99%. Pristno žveplo Romagna sledečih znamk:
Acido Albani di Pesaro (neprekosljive kakovosti), Extra Albani di Pesaro (90 — 100" Chancel), Ventilato Trezza (85	— 90° in 95 — 100° Chancel),
Ventilato Italia (80	— 85° Chancel),
1° Extra Trezza (75 — 80° Chancel),
Molito Tre Stelle (70° Chancel),
Žveplo s 3%, 5% in 10% modre galice.
To	so	domača, najbolj znana,	najbolj priljubljena in	najzanesljivejša	sredstva za uspešno	pobijanje peronospore	oidija
in najrazličnejših drugih rastlinskih zajedalcev. ------------
IVInnfppnttnf - Delniška družba za mineralno in polje-iTlUiUvtaillll delsko industrijo Glavnica 500,000.000 L.
Sedež v Milanu, Foro Bonaparte IV. 35.
■■■■■■■■■■■■■■■■•a ■ ■■■■■■■■lanaia _
 n ..............
E:::::::::::::::::::	::::::::::::::::::
  ..................................................................
60SP0D9RSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61., posamezna številka 1 liro.
teto VI.	Štev.	S
Maj 1927
:: Upravništvo in uredništvo ::
V	GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
D. Doktorič.
V znamenju denarne krize.
Pripovedujejo, da noj se zarije z glavo v pesek, če ne more zbežati zasledovalcu, kakor da bi se mogel rešiti s tem, da ne* varnosti ne vidi.
Mož pa pogleda nevarnosti v oči in modro in mirno ukrene, kar zahteva res« nost položaja, da zavrne nevarnost, ki mu preti.
Naša ožja domovina preživlja te dni težko gospodarsko krizo. Vzroki so raz* lični: splošni položaj vseh evropskih na« rodov, gospodarske razmere naše države, ne v zadnji vrsti pa slabe letine, mrtvilo v trgovini domačih pridelkov, povodenj, toča, brezposelnost delavskih slojev v naših pokrajinah.
Mnoge občine niso čutile do danes splošne krize, ker so imele vojne od« škodninc. Ker smo pa s temi že pri kraju, je postalo pomanjkanje denarja povsod zelo občutno.
Naravna posledica teh razmer je, da se ljudski1 prihranki vedrto bolj krčijo. Ti prihranki obstojajo po večini iz hranilnih vlog pri raznih denarnih zavodih.
Da morejo svojim vlagateljem točno ustreči, morajo denarni zavodi zopet od svoje strani denar izterjati, kamor so ga sami naložili: ali pri bankah, ali pri tr« Sovcih, pri kmetih, obrtnikih itd.
Ker je pa denarna kriza za vse, ti dol« žniki niso v stanu ugoditi izposojevalcu tako naglo, kot bi bilo želeti. Na ta način ie prišlo do silno neljubega in neprijetne« Sa zastoja vsega gospodarskega življenja.
In vprav v tem zastoju normalnega
razvoja gospodarskih odnošajev obstoja kriza, ki jo občutimo na lastni koži.
Gospodarski odnošaji v naši sodobni družbi so silno zamotani, zapleteni, zve« riženi. Presekaj en člen napete verige, pa imaš nesrečo.
Velika tovarna je doslej dobivala od velebanke kredita, da je mogla plačevati ogromne svote delavcem za čas, dokler je sama čakala na plačilo za izdelane to« varniške izdelke. Prišla je 'križa, vele« banka je ustavila kredit, dolžniki niso plačali. Kaj naredi tovarna? Denarja ni« ma, da bi plačala svoje delavce, tore j mo« ra omejiti število delavcev. Družine od« slovljenih delavcev so izročene pomanj« kanju. Čim večja kriza, tem več brezpo« selnih. Uboštvo velikih delavskih množic upliva na vso trgovino neposredno, ker so delavci«konsumcnti prisiljeni zmanj« šati svoje najnujnejše potrebe in, če kaj kupu je jo, ne more jo plačati. Posredno u= pliva to tudi na kmete, ker z zmanjšanim konsumom (uporabo raznih Vrst blaga), padejo tudi cene pridelkov, če jih je sploh mogoče oddati. Brezposelni delavec si ne more privoščiti ne mesa, ne masla, ne vina.
Če malega posestnika zadene kaka vre« menska nezgoda, se mora zadolžiti, da more preživeti svojo družino. To lahko naredi, dokler ima upanje, da bo dolg po« ravnal ali v enem ali več letih, kakor mu bodo pač dovoljevale letine. Sedaj smo pa imeli več let zaporedoma slabe letine, povodenj in točo in še kar naši vinorod«
ni kraji pridelajo, ne najde kupca. V teh razmerah se moči našega kmeta kmalu izčrpajo in sila mu potisne potno palico v roko. Posestva se prodajajo. Cene zemljišč padajo. Zakaj? Sila prodajalca je slab posredovalec in kupcev je malo, ker ni denarja.
Če pa ljudstvo ničesar ne zasluži, ne more imeti prihrankov, če ni prihrankov, ni hranilnih vlog, blagajne denarnih za*
Tuberkuloza ali jetika domačih živali.
(Konec.)
Drugo obliko jetike (na prsni in tre« bušni mreni) spoznamo le težko. Krava mnogokrat tuli, spolni nagon je povišan, poja se vsake 3 tedne ali še večkrat in se ne oplodi, včasih zakašlja, sicer pa ni opažati na živali nikakih bolezenskih znakov. Po nekoliko mesecih se pojavi* jo na živali izpremembe: žival močno in pogosto kašlja, hitreje diha, pritisk na prsni koš ji povzročuje bolečine, dlaka ji štrli, koža je suha in trda, na trebuhu se vidijo včasih vodene otekline. Žival končno tako shujša in oslabi, da pogine.
V	notranjosti zaklane živali najdemo neke sive izrastke ali nove tvorbe na raz* ličnih mestih: na trebušni in prsni mre* ni, prečni opnici (preponi), jetrih in pljučih. Te nove tvorbe, tuberkuli ali grčice, kot proso ali oreh velike, so ru* mene ali rdečkaste barve ter posamne ali skupno ležeče. Tudi mezgovne žleze so iz* premenjene, Zabrekle. Če prerežemo te grčice, ali mezgovne žleze, vidimo v no* tranjosti sirasto ali zvapnelo tvarino.
Opisanim dvem oblikam se lahko pri* ključi še — jetika na vimenu. Te vrste jetika se lahko spozna. Včasih nam služi kot opora pri spoznavanju ostalih dveh oblik jetike. Ena ali tudi obe zadnji če* trti vimena sta zabrekli, neboleči, trdi, često zelo povečani. Spočetka je mleko normalno, toda pozneje vodeno, kosmi*
vodov se izpraznijo — in zopet smo pri začetku naše verige.
V	tako težkih časih se mora vsak član človeške družbe, večje ali manjše, zave* dati, kaj je svoji družbi dolžan. Proklet* stvo trpečih nad sebičneža! Sedaj naj po* kaže naša družba, ali ima še kaj praktič* nega krščanstva v sebi, ali je vredna, da obstoja. Le medsebojno potrpljenje z ve* liko ljubeznijo bo moglo omiliti trpljenje.
často in polno jetičnih bacilov. Na pre* rezanem vimenu se opažajo grbice različ* ne velikosti, ki vsebujejo sirasto ali zvapnelo snov.
Včasih je torej otežkočeno določenje jetike na živem telesu. Vendar neko sredstvo, nazvano tuberkulin, ki ga vbrizga živinozdravnik v živalsko telo, povzroča v jetičnem telesu svojske — specifične — spremmbe, ki' so merodajne pri določanju zdravstvenega stanja ži* vali.
Zdravljenje tuberkuloze je brezuspeš* no. Bolne in sumljive živali je treba za* klati, dokler preveč ne shujšajo. Včasih se jih pred zakolom še lahko opita.
Važnejše je preprečevanje jetike. Bo* di previden pri nakupu živaii, sumljive živali daj preiskati po živinozdravniku, jetično žival moraš osamiti ali jo daj za* klati; živini pokladaj dobro in redilno krmo. Hlev ne sme biti1 temen in pre* majhen, temveč zračen in snažen. Dobre molzne krave moraš skrbno negovati in dobro krmiti. Pogosti porodi oslabijo ži* valsko telo. Živina, ki se v naravi nič ne giblje, je zelo podvržena okuženju. Mia* diči jetičnih krav se včasih ne okužijo, če jih takoj osamiš. Redkokdaj namreč podeduje zarod tuberkulozo po starših, pač pa ima veliko nagnjenje za to bole* zen. Zato loči takoj novorojeno tele od jetične krave, hrani ga s prekuhanim mlekom ali pa z mlekom zdravih krav.
Živinoreja in živinozdravništvo
Ne uporabljaj jetičnih krav za pleme. Če si kupil jetično kravo za zdravo — pogodbo lahko razveljaviš.
Uživanje mesa in mleka jetičnih krav človeku lahko škoduje; samo dobro pr e* kuhano meso in mleko sta užitni hranili. Otroci se najlažje okužijo s pitjem ne« prevre tega mleka.
Živinozdravnik Dr. Ravnik.
Skrb za prašiče v poletnih mesecih.
Bližajo se vroči meseci, ki so prašičje« reji najbolj nevarni. Razne prašičje bo« lezni, predvsem rdečica naredijo v top« lem poletju največ škode. Temu so v prvi vrsti krivi slabi hlevi, v drugi pa neza« dostna skrb za prašiče.
Naši kmečki svinjaki so razen malih izjem vsi majhni in nizki. Mesto zračne« ga, velikega okna imajo ozko in majhno strelno lino kot so jih imeli vojaki za obzidjem, dal so skozi nje lahko streljali. Nčkateri svinjaki imajo kanal za odtok gnojnice, mnogi pa niti tega ne, in če ga imajo, je po navadi zanešen z gnojem, tako da sploh ne požira gnojnice. Ali je čudo, če v takem svinjaku žival oboli? Pač ne, čudo bi bilo, če bi ostala zdrava. Mislimo si toplo poletje, ko solnce pri« peka z vso silo. V majhnem in nizkem svinjaku postane neznosna vročina. Gnojnica vsled tega izhlapeva in ves prostor je napolnjen s smrdečim amoni« jakom. Žival, ki mora biti cele dneve v takih prostorih, oslabi radi prevelike vročine. Amonijakovi hlapi delujejo ze« lo škodljivo na nje zdravje, zato izgubi tudi odpornost proti boleznim. Če se po« javi potem rdečica, žival oboli in ker ni cepljena tudi pogine, če ni pravočasno zaklana.
Druga napaka, ki jo zagrešijo pogosto naši ljudje, je nezadostna skrb za praši« če. Ni to mogoče iz nemarnosti, ker bi ne hoteli skrbeti za prašiče, vzrok tiči v tem, da na pravilno oskrbo prašičev ni« so navajeni. Kako se na primer naš kmet briga za obolelega prašiča! Vsakih pet minut je gospodinja v hlevu, mu prinese dobre, z mlekom mešane krme, če ima še veselje do jedi, če ne mu vsaj dobro
postelje in 'mu daje raznih domačih zdravil. Če ima vročino, mu priklada mrzlih obkladkov in tudi po' cele noči prebdi pri njem. Toda kaj vse to poma« ga, kaj pomeni vsa njena skrb, kaj ko« risti vsa oskrba, ko pa po večini ni pra« vilna.
Opozoriti hočem samo na glavne za« h te ve letne oskrbe prašičev.
Držimo vedno svinjake v redu. Skidaj« mo jih pogosto in skrbimo za reden od« tok gnojnice. V soparnih dneh, ko je v majhnih svinjakih dušljiva vročina, zai« menjajmo ponoči lesena vrata (ali vsaj en del) z mrežo, da se zrak v hlevu ohla« di. Tega seveda ne smemo storiti, če so noči mrzle, ker bi se prašiči prehladili.
Naredimo za prašiče tekališče, kamor jih lahko spuščamo po dnevu. Tekališče je ograjen prostor, ki leži v senci in kjer je po možnosti tudi voda, da se prašiči lahko v njej okopajo. Najnavadnejše te« kališče je pri nas ograjeno dvorišče. Če nimamo tekališča in ga tudi ne moremo narediti, spustimo vseeno prašiče na prosto, kamorkoli moremo. Prašič, po« sebno mlad, ni zdrav, če je vedno zaprt. Živali, ki so vedno le v hlevu, so slabše razvite in bolj podvržene boleznim. To velja predvsem za naše hleve, ki so maj« hni in malo zračni. Če prašič nima vode, v kateri bi se okopal, ga lahko polivamo z vodo. Voda v poletni vročini zelo do« bro vpliva na zdravje prašičev.
Poleti mora dobiti prašič poleg druge krme vedno tudi dovolj zelenjave. Zelo zdrava je za prašiče lucerna, ki je pri nas ne manjka, toda ni samo zdrava, ampak tudi redilna. Pokladamo jo sirovo, sveže nalkošeno. Izmed mnogih napak pri let« nem krmljenju je najbolj razširjena ta, da dajejo gospodinje prašiču preredko krmo. Poln škaf vode, pest otrobov in nekaj zelenjave, to je »obloda« za pra« šiče poleti. Res je, da so prašiči žejni, toda topla voda v oblodi ni najboljša za ugasitev žeje. Mnogo boljše je, dati pra« šiču najprej surove zelenjave (detelje), potem malo oblode, ne mnogo, ampak do« bre, in nato naliti v korito čiste, sveže vode, 'ki prašiču najbolj prija in tudi u« gasi žejo. Če prašič ni bil na to navajen,
bo prvi dan malo nezaupljivo gledal in stikal rilec v belo in prazno »juho« v koritu, toda kmalu se bo navadil nanjo.
Neprecenljive važnosti za našo svinja* rejo je cepljenje prašičev proti rdečici. Koliko se je že govorilo in pisalo o tem, vendar še sedaj velika večina naših kme* tov ne da cepiti prašičev. Če jih vpraša« mo zakaj, pravijo, da je predrago. Res je, da je predrago, če pride živinozdravnik radi enega prašiča v vas, vse drugače pa je, če jih cepi 20, 30 ali 50 naenkrat. V tem slučaju stroški' ne bodo tako veliki, da bi jih ne zmogel tudi vsak revni kmet. Zakaj se bati in biti v večnem strahu pred rdečico! Ali ni boljše dati tistih par lir za cepljenje in biti brez skrbi? Ne sc zanašati na gospodinjo, »ki ima pri pra* šičih srečo« in jih vedno dobro vzredi, tudi se ne zanašati na razna domača
zdravila — pri rdečici vse to odpove. Mas lokateri prašič se ohrani in še tisti, ki preboli, ni navadno potem nič več vre« den. Vedno ostane kržljav in najboljša hrana ga ne odebeli.
Zapomnimo si: Redno čiščenje in zras čenje svinjakov, gibanje prašičev na prostem in pravilno krmljenje, to so tri stvari, od katerih je odvisno zdravje prašičev. Da se zavarujemo proti rdečici, pokličimo živinozdravnika, ki nam bo prašiče cepil. V slučaju, da nam prašič oboli, je živinozdravnik še vedno cenejši kot vsa domača zdravila, ker nam bo dal zdravila in točna navodila, s katerimi bot mo lahko prašiča ozdravili, medtem ko vse domače zdravljenje konča navadno s tem, da dobi prašič nož v grlo.
Inž. Pegan.
Sadjarstvo
Krvava uš.
Iz Amerike sta prišla k nam krompir in koruza in sta naredila konec strašnim lakotam, ki so vladale v Evropi v sred* njem veiku. Toda novi svet nam je dal tudi mnogo slabega. Trtna uš in peironoss pora, ki sta resno ogrožali našo vinorejo, sta prišli iz Amerike. Iz Amerike se je priseila k nam tudi krvava uš, ki: dela ve* liko škodo našemu sadjarstvu. Krvava uš je strah sadjarjev. Radi velike škode, ki jo povzroča, je dobila opravičeno ime kuga jablan. Na napadenih delih drevesa, na vejah in na defolu vidimo belo, volne* no prevleko. Toda niti korenikam ne prizanaša, tudi na njih jo najdemo'. Pod tem belim plaščem se skriva majhna uši* ca, ki srka iz drevesa hranilne sokove in ga tako slabi. Volneni puh ji služi za plašč, ki jo varuje pred dežjem, mra* zom, vročino in drugimi vremenskimi neprilikami. Kjer je napadla drevo krva* va uš, se koža zgrbanči in napolni s kra* stami. Uš se množi neverjetno hitro in
kamor pride, prinaša uničenje. Če jo zmečkamo v roki, se pojavi iz bele, vol* ncne prevlake majhna krvava kaplja — odtod je dobila uš svoje ime. Napadena drevesa so vsako leto1 slabejša in če jim ne pomagamo, usahnejo v par letih.
Pokončevanje krvave uši.
Boj proti krvavi uši je zelo težak, ker je s svojim puhovim kožuhom dobro za* varovana. Stara drevesa iin pa taka, ki so močno napadena na korenikah, kaže vsekakor posdkati. Mlada drevesa pa škropimo po napadenem deblu in po ve* j ah s 5% oljnato katranovo zmesjo. Zelo napadene veje, ki so od uši že vse po* habljene, odstranimo. Pri škropljenju pa« zimo, da pride raztopina tudi v razpokli* ne drevesnih vej in debla, da se tam uši ne morejo skriti. Boljše nego škropljenje je mazanje s primerno ščetko. Za par dni pregledamo drevje in ga še enkrat poškropimo, kjer je potreba, da uničimo še tiste uši; ki so nam prvič ušle.
Vrste jabolk, ki so proti krvavi uši odporne.
Raidi težkega pokončevanja uši in radi volikih škod, ki jih povzročajo, so začeli sadjerejci iskati takih jabolčnih vrst, ki bi bile v večji ali manjši meri odporne proti napadu krvave uši. Iz raznih opa* zovanj, ki so bila izvršena, sledi, da so nekatere vrste, ki jih krvava uš ne napa* da, oziroma ki vsled nje toliko ne trpijo. Med nje'spada po izkušnjah, dobljenih v provineiji Raveni, kanadska reneta, ana* n asova reneta, roža mantovanska in dru* ge. Zelo je podvržena napadu krvave uši grafenštajnska jablana, Carla, zlata par* mena itd. Na odpornost jablan itna tudi zelo velik vpliv okolica in podlaga. Jabla* ne, ki' SO' cepljene na divjaku, so bolj odporne.
Moderni način pokončevanja.
Zadnja raziskovanja glede obrambe jablan pred krvavo ušjo so zavzela popol« noma drugo smer. Na srečo je bil odkrit v Ameriki zelo zelo majhen metuljček, ki je smrten sovražnik krvave uši. Iz Amerike se je seveda kmalu razširil po
Evropi in že pred nekaj leti so ga uvozili v Italijo. Ta metuljček odloži svoja jajč; ka na ušeh in črviček, ki se izleže iz njih, uniči svojega gosta. Metuljček ima v e? nem letu več generacij (rodov) in se zato širi precej hitro. Kamor pride, kmalu za* gospodari nad krvavo ušjo. Metuljček, ki se imenuje z znanstvenim imenom As phelinus mali, je žal še premalo razšir* jen. Kdor bi ga hotel imeti, se lahko obr* ne na Kmetijsko šolo (Cattedra di Agri* coltura). V aprilu in maju je najugodneje ši čas za njegovo razširjenje.
Letos bo napravila ž njim Kmetijska šola poizkus v občini Ajba, kjer je krva* va uš zelo razširjena.	P. Vallig.
Tečaj za cepljenje trt v zeleno.
Vinorejskossadjarski odsek Kmetijske šole v Gorici priredi v pondeljek, dne 16. maja v Gorici v državni trtnici (Via Trieste 43) teoretično praktični tečaj za cepljenje trt v zeleno. Tečaj začne ob 9. zjutraj. Udeleži se ga lahko vsak vino; rejec, ki se za to zanima. Priporočamo, da naj prinesejo udeležcnci s seboj ce; pilne nože.
	Mlekarstvo	
		
		
Anton Pevc.
Prei^kitiševarije mleka.
4.	Določanje maščobnosti.
Maščobnost mleka določamo 1. s po* močjo smetanomerov (kremometrov), v katerih se izloči smetana na površju sa* mn od sebe, 2. z izločenjem smetane s pomočjo sredobežne sile — centrifugi? ranja (Bjergov laktoskop, Fjordov^ apa* rat), 3. s centrifugiranjem čiste tolšče, za kar zaznamujemo v teku razvoja mle* karske tehnike Marchandov laktobutiro« meter, Adamov galaktometeT, Soxhle* tov aparat, Babcockov in Gerberjev kis*
linski tolščomer, Hoybergovo metodo in še mnogo drugih, za mlekarskega praks tika manj pomembnih načinov. Težnja mlekar j a*praktika je, dobiti za preizkus šanje mleka tak aparat, ki bo zahteval čim manj stroškov in čim manj dela in vendar ugotavljal maščobnost mleka kar najnatančneje. Vse mlekarne, majhne in velike, maslarne in sirarne morejo izbi* rati v glavnem med 3 načinii določanja maščobe, ki so v naslednjem opisani.
1.	Lužninski smetanomer (alkalikremo* metrija).
Smetanom ere, steklene cevke s pod* stavkom ali brez ri jeta, za vsebino 50 do 200 cm3 mleka in zgoraj opremljene z lestvico, je najti v vseh naših starejših mlekarnah. Uvedel jih je v mlekarstvo Francoz Chevalier. Pri smetanomerih
Lužninsld smctanomer Chevalicr»ov.
je enoličnost izločevanja smetane odvis* na od mnogih okoliščin (velikosti tolšč* nih kroglic, gostote mleka, toplote, kisa« nja itd.), zato so v natančnosti premalo zanesljivi. Dobijo pa svoj praktični po* men, čim v mleko prilijemo primerno lužnino (alkalij), s katero raztopimo sir* nino mleka in zakasnimo kisanje ter ta? ko zmanjšamo ovire, ki sicer preprečus jejo osobito manjšim tolščnim krogli* cam, hiteti proti površju v smetanino plast. Tudi potem še ni natančnost naj* boljša, vendar za mlekarne, ki ne name* ravajo plačevati mleka po tolščobi, po« vsem zadostna — in poglavitno: pošto* panje je zelo enostavno in z enim apara* tom (s kipelno omarico) določimo tol*
ščobnost mleka, njegovo kipelno silo in z reduktazo njegovo vsebino bakterijev. Postopanje je sledeče:
Izberemo vedno cevke (epruvete), ki držijo točno 60 cm1, s premerom 18 do 20 milimetrov, spodaj zaokrožene, kakrš* ne uporabljamo za kipelno poskušnjo. Pri vsebini 50 cm:i je v steklu vrezan obroček in od tega obročka navzdol je prostornina za 10 cm:i razdeljena v 10 vrezanih črtic za 20% smetane. Razdalja med eno in drugo črtico je torej enaka 2%. Navzgor od obročka je najti tudi še par črtic v enaki razdalji kakor pod obročkom. V cevke nalijemo točno 50 cnv' mleka, torej brez vsakega merjenja natančno do obročka in pridamo nato z merilnim kozarčkom 1 cm:i Quesnevillc* jeve tekočine, ki obstoja iz zmesi 225 cnr1 amonjaka s spcc. težo 0.93 in 32 cm:i natronovega ali kalijevega luga s spec. težo 1.34, kar nudi zmes s spec. težo 1.000, vse tehtano pri 15° C. Cevko za* mašimo nato s palcem in vsebino z zmernim tresenjem dobro premešamo. Sedaj pokrijemo cevko s stekleno ali pločevinasto ploščico, da amoniak ne iz* hlapeva in da se mleko ne onesnaži. Po* krite jih postavimo v stojalo in s stoja* lom vred v vodno kopelj odnosno v ki* pelno omarico ter ohranimo 12 ur pri 40n C, nakar zmerimo plast izločene smetane. Po obširnih francoskih preiz* kusih stoji smetana po lužninskem sme* tamomeru naipram tolšči po Gerberjevem tolščomeru v razmerju 3 na 1 odnosno 3% smetane odgovarja 1% tolšče; Dor* nic navaja te*le primerjave:
	Mleko nepretvarjeno	Mleko nepretvarjeno	Mleko nepretvarjeno	Micko posneto	Mleko z vodo	Mleko nepretvarjeno
Smetane % 		14	10	17.4	6.5	8	9
Tolšče (preračune) % •	4.67	3.33	5.80	2.17	2.67	3
Tolšče po Gerberju % •	4.70	3.50	5.50	2.05	2.10	3.15 j 1
Iz teh številk je razvidno, da se luž*	sah skoraj izključno uporablja. Lužnin*
ninski smetanomer prav dobro drži v	ski smctanomer predstavlja zato za
natančnosti napram kislinskemu tolščo*	manjše mlekarne zelo priporočljivo po*
meru, ki se v Evropi tudi v laboratorijih	stopanje za ugotovitev tolšče v mleku,
za preizkušanje mleka v številčnih ma*	Da se pri kipelni omari porabi manj špi*
»GOSPODARSKI LIST«	91
-----------------.---------j-----	;
rita v svetiljki za gretje, osamujemo stene na en ali drugi način.
2.	Gerberjev kislinski tolščomer.
Ima to prednost, da je radi centrifugi« ranja poskušnja v krajšem času izvršlji« va in da je zaenkrat uporabljiv za vse mlečne proizvode (maslo, sir, zgoščeno mleko itd.).
Gerberjev aparat Zett L 1 za 2 poizkušnji.
Gerberjev aparat Zett L 3 za 4 do 8 poizkušenj.
Gerberjev aparat Zett O v ročni škatlji.
Pri Gerberjevem tolščomeru potrebu« jemo: centrifugo, butirometre, pipete, žveplovo kislino s 'spec. težo 1.820 do 1.825 in amilalkohol s spec. težo 0.815 do
0.818. Ako si ne nabavljamo vsega od zanesljivih tvrdk ali potom svojih za« družnih central, naletimo cesto na buti« rometre, ki ne kažejo prav in na pipete, ki ne merijo prav. Žveplova kislina se uporablja tehniško čista. Mora biti brez« barvna in vedno hranjena dobro zama« šena v steklenicah s steklenim zamaš« kom. Istotako mora biti tehnično čist tudi amilalkohol. Preizkusimo ga lahko na zelo enostaven način na morebitno vsebino maščobe: v butirometer odmeri« mo 11 cm1 vode, 1 cm3 amilalkohola in
10 cm3 žveplove kisline in centrifugira« mo 2—3 minute. Če je amilalkohol po« rabno čist, ne izsledimo nobenih znakov maščobe na njegovi površini v bufiro« metru.
Pri Gerberjevem načinu postopamo tako«le:
1. Mleko, ki ga preizkušamo naj bo to« plo 15—18.° C. Shranjeno mleko, ki je iz« ločilo gosto plast smetane, segrejemo na 40—50° C in ga nato shladimo na 15° C. Formalina ne uporabljajmo za ohranje« valno sredstvo, ker napravlja s sirnino spojine, ki so v normalni žveplovi kislini neraztopljive in motijo čistoto meje nad tolščobnim stolpcem.
2. V butirometer odmerimo 10 cm:i žveplove kisline, nato 11 cm3 mleka in končno 1 cm3 amilalkohola, ne da bi pri tem zmočili vrat butirometra in ne da bi se tekočine med seboj zmešale.
Avtomatične priprave za točno odmerjevanje kislin, amilalkohola in drugih reagenčnih sredstev.
Mleko in alkohol spuščamo zelo počasi proti steni butirometrovega trupa. Spuš« čati amilalkohol pred mlekom kar na žveplovo kislino ni dobro, ker lahko na« stanejo neraztopne spojine (amili, Cr,
H,o) v škodo natančnosti preizkušanja, običajno vedno, ako je alkohol stal nad 15 minut na površini kisline. Istotako opazimo včasih neraztopne spojine pod tolščobnim stolpcem, kadar je žveplova kislina prefnočna. Včasih nas utegnejo neraztopne spojine, toliko motiti, da je treba.poseči po šibkejši kislini s spec. težo 1.810.
3. Ko smo odmerili tekočine, zamaši* mo butirometre z nerazpokanimi gumi* jevimi zamaški in jih nato krepko stre* samo, držeč palec na zamašku. Odprtino butirometra držimo od sebe obrnjeno, da ne dobimo pri morebitni nezgodi žveplove kisline v obraz. Med stresa* njem butirometre parkrat obrnemo, da se tekočina iz enega konca zmeša s teko* čino na drugem koncu in da je žveplova kislina v stanu vso sirnino mleka razto* piti. Pri spojitvi žveplove kisline z vodo mleka doseže tekočina v butirometru približno 80° C. Zato ovijemo butirome* tre pred stresanjem s cunjo ali jih damo v stresalno stojalo. Od razpokanih za* maškov preidejo drobci pod toščobni stolpec, kar moti natančnost prcizku* sanja.
4. Čim postane vsebina butirometrov radi stresanja enolično tekoča, jih posta* vimo za 5 do 10 minut v 60—70° C gorko kopelj. Nato jih 3—5 minut centrifugira* mo (s hitrostjo 900 do 1200 obratov na minuto) in položimo zopet za 5 minut v enako gorko kopelj. Ako se butirometri pri stresanju niso ohladili, lahko prvo kopelj opustimo in takoj centrifugiramo. Pri centrifugah, ki jih lahko s pomočjo pare ali špiritne svetiljke grejemo, odpa* deta obe kopelji.
5. Merjenje tolščobnega stolpca mora* mo izvršiti naglo, da se tolšča ne ohladi, sicer bi se skrčila in nam nudila pre* majhne rezultate (izide).
Pri merjenju tolščobnega stolpca mo* ramo paziti na polkrog (meniskus), ki ga gornja stolpčeva površina napravlja. Pri navadnem mleku se meri le do spodnje* ga dela meniskusa, pri posnetem in pi* njenem mleku ter sirotki pa se vzame mera do sredine polkrogove višine.
Spodnji rob tolščobnega stolpca sp ra* vimo s premikanjem zamaška na eno izmed daljših, s številko opremljenih črtic. Prostornina med eno in drugo črti* co, kjer stoji številka, zaznamuje 1% tol* ščobe, vsaka vmesna črtica pa 0.1% (eno desetinko odstotka). Prostornino, ki jo zavzema celotni tolščobni stolpec zme* rimo po vseh črticah,ki jih krije in zapi*
šemo ali kot svoto vseh črtic, na primer 38", ali pravilnejše z desetinsko piko kot odstotke, na primer 3.8% tolšče.
Pri dvakratnem vzporednem preizku* šanju iste poskušnje ne sme razlika med obema prekoračiti 0.05%.
6. Po izvršeni preizkušnji očistimo bu* tiromctrc, pipete in zamaške s ščetkami v gorki vodi s sodo in ponovno oplakne* mo v čisti vodi. Zamaške hranimo v čisti, mrzli vodi, da jim kislina kar najmanj škodi.
7. Pri centrifugah ne smemo pozabiti, da sc morajo od časa do časa v tečajih mazati s strojnim oljem kakor vsaki drugi tekoči stroj in redno snažiti tudi znotraj.
				jll|l|'|i	ili|l|ili 2		
III lili
v' K;,
Pracision5-Bulyromefer
: !■>■ Im jr Im |
FiachHutyrsmprf>p
Na sliki vidimo Gcrbcrjcvc tolščomcre in sicer stoje od spodaj navzgor: 1, navadni tolščomer s ploščatim vratom /,a mleko, 2. tolščomer z okra* glim vratom, 3. prccizijki tolščomer za posneto mleko, sirotko in pod., 4. tolščomer za mlečni prah, 5. tolščomer za sir, rt. tolščomer za smetano (Mammerschmidt), 7. tolščomer za smetano (Kb* hlersFunke).
Posneto in pinjeno mleko ter sirotka, se po Gerber ju preizkuša v posebnih bu« tirotrih z zelo ozko prostornino v vratu ali v večjih za dvojno količino mleka in kemikalijcv. Postopanje je enako kakor zgoraj, le centrifugira se dvakrat po 5 minut. Med enim in drugim centrifugira* njem postavimo butirometer v 60—70° C gorko kopel j. V splošnem nudi enako kakor Hoybcrgova metoda prenizek res zultat.
Smetana se preizkuša v Hammer« Schmidtovem butirometru. Odmerimo jo s kozarčkom, ki je za to umeščen v za« mašku širšega butirometrovega vratu. V butirometer odmerimo 10 cm3 žveplove kisline, 5 cm1 vode in 1 cm3 amilalkoho« la, ter nato umestimo zamašek s smeta« no. Stresamo, centrifugiramo in grejemo kakor pri polnem mleku. Ali pa se sme« tana razredči z vodo in preizkusi z na« vadnim tolščomerom n. pr. takole: pipe«
Prehod k zeleni krmi.
Kako ga naredimo pri nas? — Zelo enostavno. Dokler je nad hlevom seno, dobi živina seno, ko ga zmanjka, se jo zapodi na pašo, ali pa se ji nakosi in prenese v hlev. Tako se je delalo pri nas od pamtiveka in se dela seveda še danes. Toda kdo bi tudi drugače delal? Slamo« reznice ni pri hiši, zato je nemogoče, me« šati svežo krmo s senom in jo zrezati na drobno. S celim senom se pa zelena krma le slabo meša in žival jo takoj izbere. In še to: danes Vin zelene krme in "/m sena, jutri a/10 zelene krme in 8/,n sena in tako naprej. Kdo bi to delal, saj to niso zdra« vilne kapljice.
Take in podobne izgovore imajo naši ljudje. Ali je pa res vse tako? Skoro da ne.
Na kaj moramo paziti, ko spreminja« mo živini krmo?
Edino pravilo, ki se ga moramo držati j«, da se mora izvršiti prehod iz ene kr«
tiram 11 cm3 smetane, pustim 2 kapljici smetane kaniti stran, odmerim z isto pi« peto 2 krat po 11 cm:! vode in dobim ta« ko »razredčilno število« 3. Dobljeno zmes 1 dela smetane in 2 delov vode preizku« sim po pravilih za mleko in najdem n. pr. 5.35% tolšče, dobljeni odstotki mno« ženi z »razredčilnim številom« 3, dajo 16.05% tolšče v smetani. Z ozirom na razliko v spec. teži mleka in smetane sta holandska kemika Keestra in Tijmstra ugotovila, da se mora tako dobljeni pro« dukt (torej v našem primeru 16.05) za« okrožiti na celo število (torej na 16) in množiti z 1	0.001.	Tako	dobimo »raz«
redčilni faktor, ki znaša v našem prime« ru: 1 + 0.001 X 16 = 1.016. Pravo tol« ščobnost dobimo, če množino dobljeno tolščobnost z »razredčilnim faktorjem«.
V	našem primeru: 16.05 X 1.016 = i6.3% tolšče.
me na drugo počasi in ne naenkrat, kot smo bili navajeni delati dosedaj. Kdor ne more trave kositi, ampak žene živino na pašo, naj ji prej položi v jasli nekaj sena, tako da gre na pašo na pol sita. Če pa dobi živina zeleno krmo v hlevu, po* mešajmo jo s senom. Tudi v tem slučaju je dobro, če ji damo prej nekaj samega sena. Kdor ima slamoreznico, naj naredi iz sena in zelenjave sečko. Množino ze« lene krme vsaki dan večamo, sena pa da« mo vedno manj. V 10 do 14 dneh nado« mestimo lahko seno popolnoma z zeleno krmo.
Zakaj ne smemo živini naenkrat za; menjati sena z zeleno krmo?
Odgovor jc lahek in vsakemu razum« ljiv. Zato ker je seno suha in trda krma, zelenjava pa mlada in sočna, z veliko množino vode. Če se izvrši sprememba nenadoma in pride v želodec, ki je dobi« val do sedaj samo serno, kar naenkrat večja količina sočne, mlade krme, nasta«
i
Poljedelstvo in vrtnarstvo - ■
ne v prebavljanju nered. Krma se začne kvasiti in razvijati pline. Žival postane napeta in lahko dobi kolike, grižo in raz* ne druge bolezni. Posledica je seveda shujšan je, ki se da le počasi zopet odpra* viti. V najboljšem slučaju dobi žival sa* mo drisko in shujša. To pa je neizogibna posledica.
Zeleno krmo pokladajmo vedno le svežo!
Pri pokladanju zelene krme pazimo, da je vedno sveža. Ugreta krma živali škoduje, ravno tako tudi mokra krma, bodisi od jutranje ali večerne rose, ali pa od dežja. Zeleno krmo kosimo dopoldne, takoj ko se je rosa dobro posušila, ali pa proti večeru, predno pade rosa. V dnev* ni vročini ni dobro opravljati tega dela, ker se krma, ki je bila košena opoldne spoti in zapari in postane vsled tega rav* no tako zdravju škodljiva kot mokra krma.
Nakošeno zeleno krmo moramo takoj raztrositi v hladnem prostoru po tleh in natanko. Ne dogodi se redko, da nema« ren hlapec (pa tudi gospodar) nakosi krmo in jo pusti po celi dan na vozu, včasih še celo na solncu. Če potem žival dobi drisko ali pa ujed, ni nič čudnega. Prehod iz suhe krme na zeleno izvršiti počasi, zeleno krmo pa polagati vedno le svežo, to sta dve pravili, ki jih moramo vsekakor upoštevati, če si hočemo ohra* niti živino zdravo in če nočemo, da nam bi shujšala.
G.
Pirika in nje pokončevanje
Pirika, raba, rava, škrada (latinski tri* tieum repens), že ta množina imen kaže, da je plevel dobro poznan in zelo razširi jen. Kdo bi je tudi ne poznal! Še celo otroci vedo, kaj je raba. Kako so veseli, ko se posušijo kupi pirnice, ki leži izne* šena kje na kraju njive, ker jih potem zažgejo, da lahko občudujejo ogromne stebre gostega dima, ki se vali iz njih proti nebu. Tudi ženske jo poznajo do* bro. Ko zaslišijo njeno ime, se takoj pri*
mejo za roko in spomnijo na otekle pr* ste, ki so jih imele radi neprestanega tr* ganja brezkončne množine njenih kore* nin. Pri spominu nanjo nagubanči gospo* dar čelo, v misli na trud in denar, ki ga bo' stalo oranje, brananje, neprestano pletje in okopavanje, vse radi tega nič* vrednega plevela. Piriko pozna vsakdo, zato je nočemo opisovati. Povedati hoče* mo samo v kratkem, kako jo najlažje zatremo.
Pirika se širi najhitreje tam, kjer je zemlja večkrat in dobro obdelana, kjer so posejane rastline redke in rastejo le počasi. Vse te pogoje ima med okopani* nami, peso, repo, koruzo, krompirjm i. t. d. Okopanine rastejo počasi, pirika pa, ki ima dovolj zraka in solnca, se hitro razvije in jih preraste. Okopavanje in pletje ji ne škodi, po njem se le še bolj razraste.
Proti piriki se moramo začeti bojevati takoj ko poberemo: plod z njive. Brez od* lašanja preorjemo njivo na plitvo (kakih 8 cm) in poberemo iz zemlje vse koreni* ne pirike, kolikor jih pač moremo. Delo moramo izvršiti vestno in natančno, po* vršno narejeno ne pomaga nič. Ko orje* mo njivo globoko za prihodnjo setev, jo pobranamo in zopet poberemo vse kore* nike. Mnogo lažje izvršimo to delo tam, kjer njivo kopljemo. Pletje in okopava* nje moramo tolikokrat ponoviti, da za* držimo še preostalo piriko v rašči, tako da se prej razvijejo vsajene oziroma po* sejane okopanine in pokrijejo vso zem* Ijo. V senci, brez zraka in solnca se po* tem pirika ne razširi več. To delo mora* mo opravljati z vso vestnostjo več let, dokler nismo pirike popolnoma iztrebili.
Če nam ni uspelo uničiti na ta način pirike, posejemo njivo z deteljo ali lu* ccrno. Njiva naj bo dovolj pognojena, da se lucerna kmalu razvije. Gosta dete* 1 ja in lucerna ne pustita piriki do svetlo* be in jo zato udušita.
Uničujmo piriko takoj ko smo jo opa* zili na njivi, ne šele takrat, ko se nam je razpasla.
Inž. Pegan.
Vinogradništvo in kletarstvo
Škropljenje in žveplanje trt.
Gospodarski list je posvetil temu vprašanju vsako leto cele strani, zato se hočemo letos omejiti samo na par važ* nih opomb.
Čas škropljenja in žveplanja.
Obe sredstvi, galica in žveplo, bolnih trt ne ozdravita, ampak samo prepreču* jeta širjenje bolezni. Zato moramo trte škropiti in žveplati predno so obolele. Kdor odlaša in čaka, da se bo na trtah pojavila bolezen, ne bo imel nikdar veli* kega uspeha.
V	toplem in vlažnem vremenu se raz* vije peronospora v 4 do 14 dneh. V mrz* lejših legah zadostuje, če se škropi 10 do 14 dni po prvem toplem dežju to je kon* cem maja meseca. V naših južno ležečih krajih je zrak topel že tudi v začetku maja, razen tega imamo mnogo padavin, zato moramo biti na prvo škropljenje pripravljeni že v polovici maja. Če je vlažno vreme, mladje hitro raste in tudi peronospora ima ugodne pogoje za sir* jenje. V tem slučaju moramo drugo škropljenje izvršiti že koncem maja ali v prvih dneh junija. Tretjič škropimo ko trta odcvete in če je potrebno, škropimo pozneje še četrtič. Za prvo škropljenje vzamemo % do 1 kg galice na 100 litrov vode, za drugo in tretje IV2 do 2 kg. Močnejše raztopine ni potrebno delati.
Oidij ali trtna plesen so pojavi navad* no prej kot peronospora, zato tudi z žve* planjem začnemo bolj zgodaj. Žveplal* nik moramo vzeti na roko takoj ko je mladje za ped dolgo in je zarod dobro viden. Drugič žveplamo pred cvetenjem in tretjič po cvetenju trte. Žveplanje najbolj koristi, če je izvršeno ob toplih solnčnih dneh. Žveplanje ob vlažnem vremenu pomaga le malo, v prehudi vročini pa nam žveplo osmodi liste. Če je Prišel takoj za žveplan jem oziroma škropljenjem dež, moramo oboje pono* viti takoj ko nastopi lepo vreme.
Kako pravilno škropimo in žveplamo.
Za škropljenje moramo predvsem pra* vilno narediti raztopimo modre galice in apna. Galico in apno odtehtajmo natanč* no, narejeno mešanico preizkusimo s fe* holftaleinovim papirjem. Mešanico de* lajmo v lesenih posodah, nikdar v želez* nih. Voda, ki jo rabimo na j bo čista, rav* no tako naj bo čisto tudi apno. V ostalem postopajmo tako kot je bilo pisano v prejšnjih letnikih Gospodarskega lista.
Škropiti moramo zelo natanko. Škro* pilnica mora raztopino takorekoč raz* prašiti. V pravilno poškropljenem vino= gradu so listi pokriti s samimi majhnimi, komaj vidnimi pikicami. Popolnoma na* pačno je, politi trte z raztopino, da kar od njih kaplja. Prvič je to potrata na ga* lici, drugič pa ima vsak list le par velikih kapelj med katerimi je še mnogo nepo* škropljenega lista, ki ga peronospora lahko napade.
Podobno kot galico, moramo tudi žve* plo zelo na drobno razprašiti po trti. Sla* ba je navada, ki je pri nas precej razšir* jena, namreč žveplanje s pomočjo majh* ne vreče. Na ta način poprašimo nekate* re liste preveč, druge pa nič in mnogo žvepla pade na zemljo. Tudi navadni ročni žveplalni mehovi brez priprave za drobljenje žvepla ne odgovarjajo popol* noma svojemu namenu. Kdor pri nabavi žveplalnikov štedi z denar jem, ta denar zametuje, ker trpi škodo na trti. Za žve* planje uporabljajmo le najfinejše venti* lirano žvenlo, le tako izda največ.
G.
Črni palež.
Črni palež je zelo stara bolezen vinske trte, najbrž so jo poznali že v srednjem veku. Tudi pri nas dela zadnja leta tu pa tam precejšnjo škodo in zato je zelo važno, da se z bistvom te bolezni sezna* nijo vsi naši vinogradniki.
Črni palež napada vse zelene dele vin* ske trte in sicer liste, zeleno mladje in jagode. Bolezen se navadno pojavi' že prav zgodaj spomladi na mladju in mla* dih listih. Spoznamo jo po majhnih o* kroglih rdeče*rjavih in črnih madežih. Napadeno listje počrni od roba in tam, kjer so bili črni madeži, nastanejo luknje, ki izgledajo tako, kot bi bile nastale vsled objedanja žuželk. Na mladikah se pa madeži spojijo, in mladje izgleda, kakor da bi bilo osmojeno. Močno napa* deno mladje se posuši. Jagode, ki so na* padene od črnega paleža kmalu odpade* jo. Če je bolezen napadla tudi peclje, se posušijo celi grozdi. Glivice te bolezni prezimujejo na trti, a dež iln rosa jo raz* našata spomladi po listih in mladikah. Zato je tudi razumljivo, da one trte, ki stoje pod kakim drevesom, ne trpijo' ta* ko na tej bolezni, in isto tako' tudi vino* gradi v višinah, kjer ni rose. Tudi vseh trtnih vrst ne napada ta bolezen z enako močjo. Najbolj so ji podvržene te*le trte: Portugalka, muškat, modra frankinja, silvanec in rizling. Prav nič pa ne trpijo od te bolezni: burgundec, traminec in kabernet.
Klice črnega paleža prezimujejo torej kakor sem omenil na trti sami in zato moramo vse rozge, čim smo jih v jeseni porezali, takoj spraviti iz vinograda in jih sežgati.
Glede zatiranja te bolezni moramo omeniti, da se poleti proti nji ne more veliko storiti. Večkratno škropljenje z modro galico je koristno, ali popolnega uspeha z njo ni mogoče doseči. Kdor red« no škropi proti peronospori, bo omejil tudi škodo črnega paleža. Najboj pa se je dozdaj sponeslo mazanje celih trt po* zimi' s 100% raztopino železne galice v vodi. Vzamem otorej na 10 kg vode 10 kg železne galice in s to raztopino namaže* mo celo trto s kako cunjo, ki smo jo prej v tej raztopini namočili. Najboljši čas za mazanje je koncem februarja, ali prve dni marca.
Vinogradniki, ki boste letos morebiti opazili to bolezen v vaših vinogradih, spomnite se v prihodnji zimi in namažite
trte z imenovano raztopino železne ga* lice v vodi!
Just Ušaj.
Katera modra galica je boljša?
Ne načenjamo prvič tega vprašanja. Gospodarski list je že opetovano raz* pravljal o njem, toda razmere nas silijo, da ga načnemo ponovno.
V	zadnjem času se je začela divja go* n ja za angleško modro galico. Ker je na trgu zelo malo angleškega blaga, so do* segle cene bajne višine 330 lir za 100 kg in še več. Vinogradniki, kje je zdrav ra* zum? Ali ni greh, da danes, ko je tako občutno pomanjkanje denarja, tako za* pravi jamo? Četrti letnik Gospodarskega lista je objavil na strani 134. sledeče izi* de analize Kmetijsko kemičnega preizku* ševališča v Gorici:
Angleška modra galica 97.27%
Italijanska modra galica Montecatini 97.32%
Italijanska modra galica Lcgnago 98.11%
Italijanska modra galica Spinetta 96.78%.
Iz gornjih številk razvidimo, da se vse štiri galice le malo razlikujejo med seboj in da je italijanska galica znanke Legna* go za malenkost boljša od angleške.
Kaj sledi iz tega?
Da je tista galica najboljša, ki je najs cenejša in ne tista, ki je najdražja.
Letos je na našem trgu pomanjkanje angleške modrc galice, nasprotno pa sc je uvozilo precej nemškega blaga, ki je imelo konkurenčno nizke cene.
Da bi določila natančno razmerje med vrednostjo nemške in italijanske modre galice, je dala proti koncu aprila Zadruž* na zveza v Gorici kemično preiskati obe vrsti galice. Obe galici sta skoro enaki. Razlika znaša samo 0.03% v korist nemške.
Sedaj imamo torej točne in neovrglji* ve analize domače, nemške in angleške modre galice. Dolžnost vsakega skrbne* ga in naprednega gospodarja je, da kupi domačo ali pa nemško modro galico, ki
imata približno enako ceno in da ne pod? pira trgovske špekulacije, ki dela z an* gleškim blagom mastne dobičke.
Da domača galica ni »pobarvana šo* da« ampak popolnoma enakovredna an* gleški, o tem je prepričana tudi Kmetij* ska družba v Ljubljani, ki je letos kupila za svoje člane izključno italijansko mo* dro galico. Kdor tega ne verjame, naj prebere poziv Kmetijske družbe v drugi letošnji številki Kmetovalca od 31. ja* nuarja in kdor po vseh teh dokazih še vedno ni prepričan, da sta italijanska in nemška modra galica popolnoma enako* vredni angleški, temu ni pomoči.
Žveplena ruda mesto žvepla.
Že večkrat je prišla v naše kraje mleta in ventilirana žveplena ruda, pod razni* mi imeni in znamkami. Pozna jo dobro vsak naš kmet. Ko jo zagleda v vreči, zmaje z glavo, češ, saj še žveplu ni po* dobna, pa bo dobra za trte, saj je sama zemlja. Naši ljudje niso imeli nikdar za* upanja v surovo, nečiščeno žvepleno ru* do. Ostajala je v skladiščih v kakem ko* tu in pohlevno čakala, kdaj zopet pride kak revež, ki jo bo kupil na prigovarjanje trgovca radi njene nizke cene.
V	zadnjm času se ponuja pri nas v več* ji meri ventilirana žveplena ruda znam* ke »Romagna« (M. S. R.). Je to droben, sivkast prah, ki ga dobivajo na ta način, da nečiščeno žvepleno rudo meljejo in potem ventilirajo. Nečiščena žveplena ruda »Romagna« vsebuje okrog 30% žvepla. Po izjavah italijanskih kmetij* skih strokovnjakov in raznih kmetijskih šol je ventilirana žveplena ruda znamke »Romagna« zelo uspešno sredstvo za za* tiranje grozdne plesnobe. Ima to last* nost, dase dobro prilepi na liste, zato se je kljub manjši vsebini žvepla porabi razmeroma manj kot rumenega rafinira* nega (čiščenega) žvepla. Cena nečiščene* ga žvepla »Romagna« je precej nizka, za* to stane žvcplanje ž njim mnogo manj kot žveplanjc z navadnim rafiniranim žveplom.
Ni da bi kar na slepo verjeli raznim
pohvalnim izjavam in začeli takoj upo* rahljati izključno nečiščeno žveplo, ven* dar pa bi nikakor ne bilo od nas pamet* no, če bi vsa števina priznanja vinograd* nikov in kmetijskih strokovnjakov ene* stavno prezrli in zavrgli. Naša dolžnost je, da delovanje nečiščenega žvepla sami preizkušamo. Če se potem prepričamo, da popolnoma odgovarja svojemu name* nu, je naša dolžnost, da ga tudi uporab* ljamo.
Naša vinoreja trpi hudo krizo. Razen nizkih cen vina nas tlačijo tudi visoke cene galice in žvepla. Z uporabo nečišče* ne žveplene rude bi lahko stroške za žveplo precej zmanjšali.
Zadružna zveza v Gorici si je nabavila letos za poizkušnjo nekaj ventilirane žveplene rude »Romagna«. Poživljamo kmetovalce, naj naredijo ž njo poizkuse. Ne žveplati ž njo celega vinograda, za* dostujc en del. Trte nam bodo povedale, ali je enakovredna navadnemu žveplu, ali imamo od nje večjo korist, ali pa je sa* mo eno izmed mnogih reklamnih sred* stev brez vsake vrednosti.
Inž. Pegan.
Grozdni molj.
Komaj smo odločno nastopili in začeli pobijati enega škodljivca vinske trte, se nam že pojavi drugi. Pred par leti je na* pravil ogromno škodo v Nemčiji grozd* ni molj ali grozdni črv. Lani se je že pojavil v nekaterih krajih pri nas. Na vsak način moramo preprečiti, da bi se razširil v večji meri. Kdor je opazil lan* sko leto grozdnega molja in njegove čr* viče, naj letos pomeša pri drugem škrop* ljenju v začetku junija med modro gali* co svinčeni ali pa apneni arzenijat in si* cer 1 kg na 1(X) litrov galice. Mesto tega lahko prida na 100 kg raztopine galice in apna tudi 12 dkg urania zelenila. Pazi naj, da dobro poškropi ves zarod. Če bo* mo tega škodljivca popolnoma prezrli, je nevarno, da nam ne zraste čez glavo in ne uniči popolnoma ene izmed bodočih letin.
Čebelarstvo
Fr. Donat Jug:
Oskrbovanje čebel v A.sŽ. panjih.
Začetnikom.
Tistemu, ki namerava pričeti čebela* riti v A.*Ž. panjih, bi svetoval, naj prične najprej samo z enim ali z dvema. Na« vadno naselimo nove panje z roji iz moč* nih kranjjčev. Še bolje pa je, če kupimo enega ali dva eksportna panja na sedem ali devet satnikov. To je A.«Ž. panj brez medišča. ki je zelo pripraven za vsakega čebelarja začetnika z A^Z. panji. Tega naselimo najprej z rojem llz kranjiča. Roj se v prvem letu razvije v njem v močno družino, iz katere dobimo pri* hodnjo pomlad dva močna roja za vsadi« tev v nov A.«2. panj.
Posebno' pozornost mora posvečati ček belar začetnik novim	panjem, ki si
jih misli nabaviti. Naroči naj jih pri tac kem mizar j ui, ki je strokovnjak v izde* lovanju te vrste panjev. Narejeni mo< rajo biti natančno po meri, vestno in lično. Imeti morajo spodaj (ameriško) premično žrelo, v medišču pa tudi maj* hno prašnico. Matična rešetka naj1 ne bo v panju na pritrjenih nosilcih, am* pak naj leži na štirih kratkih in močnih žebljičkih, ki so v stranski steni panja le napol zabiti. Starih, že obrabljenih panjev pa ne bi priporočal kupovati, kajti dobrih panjev navadno čebelarji brez posebnih vzrokov ne prodajajo, slabih se pa vsak rad iznebi. Ako pa že kateri hoče kupiti že rabljene panje za« radi tega, da lažje pride do njih, naj jih poprej pregleda kak izkušen ih vesten čebelar, če so brez večjih napak in če ustrezajo čistemu sistemu A.»Z panja.
Čebelar začetnik naj tudi uvažuje, da mu bo treba kasneje panje še dokupo« vati, če se mu čebelarstvo obnese. Zato je treba že v začetku misliti na enotnost panjev. Tak, kakršen je prvi panj, bodo morali biti tudi drugi: to je enotni v oblu
ki in meri. V čebelnjaku z enotno mero in obliko je prijetno čebelariti. Nasprot* no pa povzroča raznoličnost v meri in obliki panjev pri spravljanju čebel raz? ne težave.
Da bi si pa kdo nabavil novih in dragih panjev za cel čebelnjak naenkrat, ne kas že, ker nam v teh leži mrtev kapital, kajti 10 do 20 A.*Ž. panjev nam ni mo* goče v dveh letih obljuditi z močnimi družinami brez občutnih stroškov. Zato je treba pri tem koraku vsestranskega premisleka.
Priprava A.tZ. panja.
Nekaj tednov prej, preden dobimo roje, je treba preskrbeti za vsak A.«/t. panj 18 celih, lično izdelanih satnic. Sati nice bi1 utegnile marsikateremu začetni* ku delati' največje preglavice, ker jih ni lahko vsak čas dobiti. Vendar so- se se« daj razmere toliko izboljšale, da jih do« bimo. le v slabih letinah primanjkuje voska. Tedaj pa je najboljše, da si sami že jeseni na kak način pridobimo voska, bodisi da ga kupimo od kakega čebelar* ja, ki ima večje čebelarstvo, ali pa ku« pimo voščine od čebelarjev, ki čebelari« jo s kranjiči. Za 3 kg čistega voska dobi« mo 36 celih satnic, to je baš za dva A.«Ž. panja. Lepe satnice izdeluje in tudi ode daj a v zameno za vosek proti majhni odškodnini Slovenska čelebarska zadru« ga v Gorici.
Satnice moramo v satnike pravilno zažičiti in jih v zgornji lestvici zaliti (pritrditi) s tekočim voskom. Pouk o za« žičevanju satnic je v 2. številki Slov. Čebel. iz leta, 1926. na str. 23, ali' pa ga dobimo v kaki čebelarski knjigi. Svetu* jem pa vsakemu čebelarju začetniku, naj se prvič sam ne loti tega dela,, naj pokliče oziroma naprosi kakega izvežbanega če* belar j a, da to v njegovi navzočnosti izvršil.
Ob taki priložnosti se lahko tudi sam praktično nauči, da prihodnje leto, ko si
bo oskrbel potrebno orodje, sam to iz* vrši. Preden pa vložimo v panj satnike s satnicami vred, je treba matično rešetko prekriti s primerno deščico tako, da ni v panju nobenega prehoda iz medišča v plodišče in narobe. Pripravleni panj po* stavimo v čebelnjak na stalno mesto. Po* leg panja moramo še pripraviti primeren sipalnik za vsajanje rojev, bodisi iz lesa ali pa iz pločevine. Sedaj čakajmo le še rojev.
Naselitev nove družine.
Ko dobimo prvca s staro matico, ga vsadimo v A.*Ž. panj v medišče, ki je zgoraj. Ko pa dobimo drujca ali prvca s pevko (roj z mlado neoprašeno matico), ga pa vsadimo v plodišče, ki je spodaj. Nato pokladamo tri večere zaporedoma vsakemu roju s pitalnikom po x/4 do V2 kg medu, ki ga razredčimo s prav toliko vode. Ako nimamo medu, za silo zado* stuje tudi sladkor. S tem roj vzpodbudi* mo, da hitreje poteguje začetne celice na satnicah. Ako je močan, izdela v treh do štirih dneh vsaj deloma vse satnice. Opozarjam pa še posebe na to, da tri* kratno večerno pitanje moramo opraviti, čeprav je v istem času zunaj v naravi dobra paša. Strošek za pitanje se čebe* larju trikratno povrne. O tem več po* zneje.
Prvca v medišču poglejmo tretji dan po roju, da vidimo, na katerem satu je nastavila matica zalego. Ako jo najdemo bolj ob kraju, spravimo ta sat v sredino. Poglejmo pri tej priložnosti, ali se ni ka* ka satnica zbočila ali kako drugače po* kazila, ter izkušajmo škodo na kak način izravnati.
Pri drujcu pa opazujmo vsak dan panj od zunaj. Ako opazimo, da je roj nemi* ren, da v panju čebele šume in da zunaj na bradi še pozno zvečer lazijo sem in tja, kakor bi nekaj iskale, tedaj je roj izgubil matico na prahi. V tem primeru mu poizkušajmo dati drugo neoprašeno matico. Ako bi je pa ne imeli, odstrani* mo v medišču iz matične rešetke deščico, da se spodnje osirotele čebele združijo z zgornjo družino. Preden pa to storimo, moramo vse sate natančno pregledati,
da se prepričamo, je li roj res brez ma* tiče. Ako opazimo, da je roju vse v redu, da je miren, da nosi obnožino, da pridno izletava na pašo, preglejmo druj* ca deseti ali dvanajsti dan po roju, ali se je mlada matica že oprašila in ali že leže. Takrat izravnajmo tudi satje ter presta* vimo sat z .matico vred v sredino panja.
Roje moramo prve čase neprestano nadzorovati, posebno če nastopi trajno slabo vreme ali če bi paša nehala, da jim damo živeža. Roju ne sme nikdar pri* majkovati hrane! Ako bi je primanjko* valo, bi matica ali popolnoma prenehala zalegati ali bi pa stavila mnogo manj za* lege, to bi pa bilo panju v nenadomest* ljivo izgubo. O tem več pozneje. Ako imajo novi sati v panju vsaj za dva prsta širok venec medu nad zalego, je roj v redu in se lahko normalno razvija. Ako so pa sati suhi, je nevarnost, da bodo če* bele začele izmotavati zalego in panj go* tovo zastane. Zato je treba velike pozor* niosti, da nam po naši neprevidnosti no* va zgradba v panju ne opeša.
Po preteku enega meseca se roji opo* morejo z novimi mladimi čebelami. Te* daj pa, če je količkaj paše, se ni več tre* ba bati zanje. Konec julija ali pa v začet* ku avgusta preglejmo najprej drujca, ki je v plodišču panja, je li njegova matica dobra. Če ima obilno zalege in če med zalego ni preveč presledkov, da je zalega lepo strn jena, tedaj je matica dobra in jo potrdimo za mater panja. Nato odstra* nimo prvcu v medišču (staro) matico, obenem odpravimo tudi v medišču iz ma* tične rešetke deščico, da se zgornje brez* matične čebele skozi rešetko združijo s spodnijimi. Ako spodnja matica ne bi bila dobra, storimo baš narobe. Potem pridržimo zgornjo matico za pleme. Si* cer pa naj ostane v panju vse, kakor je bilo. Izletavajo naj čebele še do zime pri obeh žrelih. Čez 10 dni po združitvi pre* glejmo še enkrat tisto družino, kateri smo bili matico odvzeli, natančno pre* iščimo vsak sat z zalego, če niso čebele napihnile matičnikov. Te moramo vse izrezati! Čebele se bodo potem združile v eno samo močno družino.
S tem je novi panj postal samostojen in močno živalen ter bo jesensko pašo lahko s pridom izrabil. Ako bo ajdova paša dobra, lahko nabere še toliko, da se bo sam preživel čez zimo. Če bo pa paša izredno dobra, bo pa še nekaj prebitka, ako pa zelo slaba, mu bo mogoče treba še nekoliko živeža dodati.
D. Doktorič.
Pomagaj ljudstvu!
Komu se ne krči srce, ko vidi, kako se selijo naši ljudje? Koliko jih je že šlo preko morja v zadnjem letu? Brezposel* nost vedno večja, zaslužka ni, letine sla« be, pridelkov ni, kar jih je, ne najdejo kupca. Dohodki so premajhni, a potrebe so ostale iste: otroci hočejo jesti, potre« bujejo obleke in obuval. Naše ljudsko gospodarstvo vidno propada. Marsikdo je bil že prisiljen prodati svoje imetje, zapustiti dom in iskati sreče po svetu.
Če bi nam bilo dovoljeno pogledati v knjige raznih denarnih zavodov, ki imajo svoj sedež v naših pokrajinah, bi pa nas šli, da je vendar mnogo bogatih ljudi med nami. A ti imajo v pretežni večini svoj denar pri takih zavodih, ki so naše* mu ljudstvu ali tuji ali še celo nasprotni.
Ali je to ljubezen do lastnega ljud* stva?
Ali nimamo dovolj varnih posojilnic, ali nimamo Zadružne zveze v Gorici, ka* terim brez skrbi lahko izročiš svoje de* narje?
Zakaj, pravimo, je tvoja dolžnost, da ne nosiš denarja, svojih prihrankov, dru* gam?
Naše zadružne posojilnice in Zadruž* na zveza uporabljajo izročeni denar zo* pet le, da ga ifcposojujejo ljudskim usta* novam, posojilnicam, zadrugam, po kate* rih ga dobijo naši ljudje, ki ga potrebu* jejo.
Skoro v vsaki naši občini imamo po*
V	tem članku sem opisal v glavnih po* tezah najkrajši in na j zanesljivejši način, po katerem pridemo v teku enega poletja do resnično močne družine s pohištvom, t. j. s satjem vred. V prihodnji številki bo pa razprava, zakaj toliko čebelarjev začetnikov ne doseže tega uspeha.
(Dalje sledi.)
sojilnico, ki jo upravljajo naši ljudje sa* mi in imate dovolj priložnosti, da se pre* pričate, kako posluje v vsesplošno' ko* rist. Čim več denarja dobijo te naše po* sojilnice, tem več lahko koristijo zopet ljudem, ki denarja potrebujejo. Če no* češ, da bi tvoji domačini vedeli, koliko denarja imaš, ga ne smeš samo radi tega odtujiti našemu ljudstvu. Prinesi ga k Zadružni zvezi, pa bo še vedno služil dobremu namenu, bo prihajal prav na* šemu kmetu, našemu obrtniku.
Banke in drugi zavodi, ki se čisto nič ne brigajo za koristi našega ljudstva, imajo mnogokrat več hranilnih vlog ka* kor vse naše posojilnice z Zadružno zve* zo vred. Ko bi bil ves ta denar pri naših ustanovah, ne bi bilo treba nikomur iz* med naših ljudi v tujino!
Vsak, kdor v takih bridkih trenutkih misli bolj nase kot pa na svojega bedne* ga brata, je lažnik, če pravi, da ljubi svoje ljudstvo.
D. Doktorič.
Pripravljajmo se na občni zbor.
Občni zbor se imenuje pri naših za* drugah uradno zborovanje vseh članov. Člani, zbrani pravilno in v zadostnem številu na občnem zboru, so najvišja oblast v zadrugi. Iz tega izhaja važnost občnega zbora. To važno zborovanje mora biti zato tudi dobro in vsestransko pripravljeno.
Sklicuje ga redno načelstvo, izredno nadzorstvo.
Zadružništvo
Predno skliče občni zbor, mora načel* stvo v svoji seji o tem razpravljati. Do* ločiti mora dnevni red, dan, uro in kraj zborovanja. Člani načelstva se morajo pogovoriti o posameznih točkah dnevne* ga reda, kdo prevzame posamezna poro* čila. Želeti je, da se sestavijo vsa poro* čila pismeno in predložijo načelstvu v pregled, predno se preberejo na občnem zboru. Kjer bodo občnemu zboru čitali točna, dobro izdelana poročila, ne bo praznih, nepotrebnih besed. Slika o sta* nju in poslovanju zadruge bo pa zbranim članom jasnejša.	•
Računske zaključke mora tudi nad* zorstvo pregledati, da se o njem izjavi občnemu zboru. Eden izmed nadzorni* kov naj prevzame to poročilo in naj si napiše, kar želi povedati. Prav je, da pre* bere svoje poročilo pred sejo nadzorstva še pred občnim zborom.
Ako so volitve načelstva na dnevnem redu, je zelo primerno, da se voditelji zadruge pomenijo, kako naj bi se sesta* vila lista kandidatov. Imenovanje dobrih upraviteljev je tako resna zadeva, da se to ne sme prepustiti slučajnemu razpo* loženju zborovalcev. Marsikje se je že brezbrižnost v tej stvari bridko mašče* vala.
Skrbni voditelji se ne bodo nikdar dali Presenetiti po repričakovanih dogodkih, ker bodo že v naprej na vse možnosti pripravljeni. Posebno večja množica lju* di navadno ni tako razsodna, da bi znala vedno in v vsakem slučaju pravo zadeti. Zato morajo dobri voditelji poskrbeti, da obvadajo z resnostjo in treznostjo zbo* rovalce posebno če se pojavijo naspro* tujoča si mnenja. Na občnem zboru naj se razpravlja samo o splošnih in važnih zadevah zadruge, naj se nikar ne priteg* nejo zadeve, ki spadajo v delokrog na* čelstva, ker je to le zguba časa in ker na zborovanjih ni nikdar tiste mirne pre* vdarnosti, ki je potrebna za urejevanje Podrobnosti. Posebno kupčije ne spadajo Pa občni zbor. Uspeh kupčije namreč ni odvisen od glasovanja. Lahko bo en sam dan več razumel o kupčiji kakor pa celi °bčni zbor. Zato mora občni zbor imeno*
vati zmožne ljudi v načelstvo, da vodijo posle.
V	slučaju nevarnosti, da se razprede razburjena razprava, mora ohraniti pred* sednik občnega zbora čim večjo hlad* n ost. Če se on sam preveč razburi, ne bo obvladal debate, kar bo še bolj povečalo zmedo. V takem slučaju na j bo predsed* ni k zelo strog in naj ne dovoli nikomur besede, če ni zanjo prosil. Če kdo predol* go in nestvarno govori, naj mu vzame be* sedo. Sam naj se pa čim manj udeleži de* * bate. Predno da kočljivo zadevo na gla* sovanje, naj sam povzame na kratko smisel naprotujočih si mnenj in naj iz* obliči točno posamezne predloge, če tega predlagatelji še niso sami napravili.
Posebno pri večjih zadrugah naj se gle* da na to, da bo pred občnim zborom članstvo natančno ugotovljeno. Vsak, kdor se hoče udeležiti občnega zbora, naj bi se izkazal, da je v resnici član, da se k zborovanju ne vrinejo ljudje, ki ni* majo pravice prisostvovati.
Občni zbor naj napravlja utis resne, važne, uradne in slovesne zadružne pri* reditve.
Po občnem zboru
morajo zadruge poslati:
a) Zadružni zvezi: Zapisnik občnega zbora in računski zaključek;
b) Prefekturi: Dva računska zaključka;
c) Sodniji: Predlog v vpisu novih čla* nov načelstva in o spremembi pravil, ako je občni zbor o tem sklepal;
č) Davkariji: Računski zaključek;
d) Agenciji zavoda Ranca d’Italia: Tri izvode računskega zaključka. To velja samo za posojilnice!
Članice Zadr. zveze naj pošljejo Zve* zi po občnem zboru natančen zapisnik, v katerem so zapisani vsi sklepi in vse spremembe, ki jih je sprejel občni zbor. Za pravilno prijavo poskrbi potem Za* družna zveza sama, če jo zadruge pro*. sijo, naj to uredi.
Uporabljajte nove dvojezične tiskovi* ne računskih zaključkov, ki jih je zalo* žila naša Zadružna zveza.
Cerknem 25, na Iderskem 26 poslušalcev.
V	Cerknem je bil to drugi tečaj in smo pričakovali, da se ga bodo v pretežni ve« čini udeležili obiskovalci lanskega, da bi se bol j izpolnili. Nekaj starih znancev sc je tudi zares oglasilo, a večinoma so mle« karne poslale druge člane. To ni dobro. Na ta način ne bomo dosegli svojega na* mena, da bi imeli pri vsaki mlekarni vsaj enega človeka, ki bi dobro obvladal knji* govodstvo. Lansko leto smo v Cerknem vpeljali nov razdelnik, letos smo odpra« v#ili stare vzorce računskih zaključkov in namesto njih vpeljali nove, ki so v zvezi z novim razdelnikom. Če se bodo vse mlekarne oprijele teh novih tiskovin, bo« mo morda vendar dosegli tudi pri mle« karskih zadrugah bolj redno in razum« nejše gospodarstvo. Na Iderskem je bil to prvi podobni tečaj in predavatelja sta z razpoloženjem še bolj zadovoljna kot
v	Cerknem.
(Shko knjigovodskega tečaja na Ideri* skem prinesemo radi pomanjkanja pro« štora prihodnjič.)
Družbe z omejenim jamstvom
našega ozemlja se smejo spremeniti v delniške družbe, ne da bi jim bilo treba plačati registrskih pristojbin, čeprav po« višajo glavnico. Ta olajšava velja do 31. decembra 1928. Kr. zak. odlok od 14. apri« la 1927, štev. 567 — Gaz. Uff. od 28. 4. 1927, št. 98.
Strokovna zveza naših posojilnic.
Associazione Nazionale fra Casse Ru« rali, Agrarie ed Enti Ausiliari javlja vsem včlanjenim posojilnicam, da se je njen urad preselil. Njen novi naslov se glasi: Corso Umberto I. N.o 262 (Am= mezzato) — Roma (I).
Knjigovodska tečaja
v Cerknem in na Iderskem.
Naša Zadružna zveza je organizirala letos dva kratka knjigovodska tečaja za voditelje mlekarskih zadrug, v Cerknem od 19.—21. in na Iderskem od 25. do 27. marca. Udeležba je bila precej lepa, v
Slika udeležencev knjigov odskega tečaja v Cerknem.
		
	Tržni pregled	
Žito: V aprilu so še vedno stalno pas dale cene žita vseh vrst. Proti koncu a* prila pa se je naredil preobrat. Dviganje lire se je ustavilo, razen tega je pa tudi žito poskočilo v ceni na mednarodnem trgu. Koruza (romunska), ki je dosegla najnižjo ceno 71 do 72 lir za 100 kg fran« ko Trst, je šla zopet za nekaj lir navzgor. Prvi dnevi te spremembe so povzročili precej zmede, vsled česar je nastal v kupčiji majhen zastoj.
Živina: Povpraševanje je precej oži« velo, ker se še vedno izvaža mnogo klav« ne živine v notranje pokrajine. Cene gos veje živine se držijo čvrsto, lahko reče* mo, da so se v aprilu nekoliko poboljša« le. Predvsem mlečna živina je nekoliko pridobila na ceni, pa tudi vprežna. De* loma vpliva na to tudi pričetek paše in zelenega krmljenja.
Krma: Seno je ostalo pri starih cenah. Čuti se še celo majhno znižanje cen z ozirom na porast lire pa tudi z ozirom na to, da se pričakuje obilo trave.
Otrobi in oljnate tropine so od zadnjič zopet padle v ceni. Če je bil prej opravi« cen očitek, da so orehove tropine predra« ge, sedaj gotovo ni na mestu, ko so padle za celo tretjino prvotne cene, ki so jo itnele lansko jesen. Upati je, da bo nizka cena pripravila našega živinorejca do te« ga, da jih bo kupoval v večji meri kot dosedaj.
Vino: Žveplan je trt je že začelo in tudi škropljenje z galico pride kmalu na vrsto, vina je pa še precej po kleteh. Letos so hrbovci zadovoljni, ko dobijo vino tako po nizkih oenah in tudi oštirjem se ne godi slabo. Trpi pa zato ulbogi kmet vi« norejec. Ni čuda, če se je toliko naših ljudi iz Brd in Vipave izselilo v tujino.
Mleko in mlečni izdelki: Pritisk na zni« žanje cen je postajali vedno večji. Nekas
ter a italijanska mesta so znatno znižala ceno mleku v nadrobni prodaji, tako na primer Milan za celih 40 stotink. Tudi v Trstu je padla cena pri nekaterih večjih razprodajalcih, toda ne pri vseh. Cena masla je v drugi polovici aprila nekoliko popustila, kar je razumljivo. Poraba se je po velikonočnih praznikih v znatni meri zmanjšala, množina masla, ki prihaja iz hribov je pa vsaki teden večja. Tudi precej novih mlekarn je začelo delovati
v	zadnjem času. Dotok navadnega krneč« kega masla se je sicer zmanjšal, vendar pa se je povečala množina mlekarniške« ga masla v sorazmerno večji meri.
Gospodarske potrebščine: Letos se je vzdržalo povpraševanje po superfosfatu in kalijevi soli neverjetno dolgo. Zadruge po večini niso bile na to pripravljene in niso mogle vpraševalcev zadovoljiti. Čil« ski soliter je v polovici aprila prav nena« doma zmanjkal. To nekateri izkoriščajo in ga prodajajo po 2 liri in še dražje. Bolj pametno bi bilo kupiti amonijak (amo« nijev sulfat) ali pa amonijev nitrat, ki sta oba neprimerno cenejša.
Modra galica gre hitro iz skladišča. Ce« ne 3 lire in 3.10, ki so jih nekateri proda« jalci nastavili, so se morale umakniti. V nadrobni prodaji je sedaj povečini cena okrog 2.90 lir. Dobijo se pa še vedno prot« dajalci, ki prodajajo angleško galico, ah pa pa tudi italijansko v angleških vrečah po 3 lire 30 stotink. To bi sicer koncem koncev ne bilo tako čudno, vsakdo pač rad zasluži, če se le da. Bolj čudno je to, da se v času današnje velike denarne kri« ze dobe kmetje, ki plačajo za eno vrsto galice pri 100 kg celih 40 lir več kot za drugo. Da, včasih plačajo celo za eno in isto galico 40 lir več, samo da je v drugih vrečah. Kdor upošteva navodila svoje go« spodarske organizacije, kaj takega seve« da ne bo storil.
C
■J
Vprašanja in odgovori C J
Vprašanje št. 27: Čital sem v a p ril o vi številki, da je dobro za koruzo globoko oranje. Lansko leto sem vzel dva para volov in preoral njivo zelo globoko. Me* sto uspeha sem imel neuspeh, koruza je zelo slabo uspevala, na vseh sosednjih njivah je bila boljša. Kaj je temu vzrok?
I.	A. Solkan.
Odgovor: Edini vzrok, ki je v tem slu* čaju mogoč, je ta, da ste prej oral njivo precej plitvo in da ste jo lani kar naenp krat poglobil. S tem ste spravil na po* vrš je mnogo spodnje, mrtve zemlje, ki nudi rastlinam le malo lahko sprejemljiv vih hranilnih snovi. Poglobljenje orne zemlje sc mora vršiti polagoma, vsako leto le za par centimetrov. Na ta način se mrtva zemlja pomeša z zgornjo plast* jo in nima slabega učinka.
Kdor je njivo poglobil, naj jo pogno* ji z gnojnico. Gnojnica vsebuje ogrom* no množino koristnih bakterijev, ki oži*
vi	jo mrtvo zemljo in jo spreminjajo v ro* dovitno. Posebno vam svetujemo zaliva* nje z gnojnico.
Vprašanje št. 28: Lansko leto nisem mogel več dobiti angleške modre galice in sem moral kupiti laško. Ker je slabša kot angleška, sem jo dal pol kg več. Pre* pričal sem se, da ni vredna nič in da mo* ra biti v njej mnogo pobarvane šode, ker mi je osmodila trte. Katero galico naj ku* pim letos? A. M. Števerjan.
Odgovor: Popolnoma naravno je, da Vam je galica osmodila trte, ker ste jo rabil preveč. Italijanska modra galica je popolnoma enakovredna nemški itn ant* gleški. Razlike v odstotkih so malenkost* ne in so enkrat v prid eni, drugič drugi. Italija proizvaja največ modre galice in izvaža svoje blago v vse vinorodne drža* ve. Svetujemo Vam zato, da kupite tisto modro galico, ki je cenejša. Boljše je, ku* piti italijansko modro galico pri zaneslji*
vi	zadrugi, kot angleško pri kakem špe*
kulantu, ki ima mnogokrat angleške sa* mo — vreče.
Vprašanje št. 29: Moj sosed ima vrt, v katerem dobi vsako sadno drevo raka. Poizkusila sva s peškami v vrtu napravi* ti divjake, ali tudi ti so dobili raka. Kaj je temu vzrok? K. J. Kobarid.
Odgovor: Raka povzroča glivica, ki jo imenujemo z znanstvenim imenom ncc* tria ditiissima. Vzrok rakovine na drcve* sih je lahko zelo različen. Največkrat podlega raku sadno drevje v vlažni, moč« virni zemlji in v osojnih, senčnih legah. Raka podporuje preveliko enostransko gnojenje z dušikovimi gnojili, predvsem z gnojnico. Tudi pomanjkanje apna zelo neugodno upliva na zdravje sadnega drevja. Če hočemo odpraviti raka, mora* mo odpraviti najprej te pomanjkljivosti. Drevesa, ki so' zelo rakova, je najboljše posekati in sežgati. V prihodnji številki bomo objavili o tej bolezni poseben čla* ndk.
Vprašanje št. 30: Na naših njivah se je zaplodil plevel, ki mu pravijo ljudje raba. V njivah ne obrodi noben sadež, tudi po večkratnem skrbnem čiščenju ne. Korenike segajo zelo globoko v zemljo1, zato ga ni mogoče zatreti. Ljudje pravi* jo, da ta plevel sam od sebe izgine, če se poseje njivo z deteljo in travuljo. Prosim za pojasnilo, kako naj nastopim, proti rabi. I. Lasič, Slap.
Odgovor: Pirnica, raba, rava, škrada ali kakor jo že ljudje imenujejo, je eden izmed najnadležnejših plevelov. Kjer se ga premalo zatira in se enkrat zelo raz* pase, tam gorje njivi. Kako naj ga zati* ramo, o tem je napisan poseben članek v notranjosti lilsta.
Vprašanje št. 31: Imam njivo, ki je ze* lo mokrotna. Ker leži nižje kot bližnji potok, je ne morem kanalizirati. Kaj naj naredim, ali mogoče pomaga kako umet* no gnojilo? I. Lasič, Slap.
Odgovor: Nizko ležečo njivo, s katere ne morete spraviti vode, morate pred? vsem orati v zloge z manjšim številom brazd, tako da bo imela več razorov. Če je njiva tako izorana, bo voda prej izhlai« pela iz nje. Seveda izgubite pri tem na posejani površini, ker v razoru ne bo ras tla nobena rastlina. Razen tega vam priporočamo, da gnojite njivo z apnom. Potrosite na vsalkih 100 m2 na jesen 20 kg apnenega prahu. Po dveh letih apneni prah zopet trosite; ali pa lahko potrosite vsalko leto polovico. Tudi Tomaževa žlindra in apneni dušik dobro delujeta v mokri zemlji, ker vsebujeta precej apna.
Vprašanje št. 32: Rad bi si vzgojil trte,* ki bi imele jagode brez pelkov, da bi jih porabil za rozine. Kje bi dobil cepiče?
Odgovor: V Conegliano v trtnici D. Curto, pri tvrdki F.lli Sgaravatti«Piantc, Saonara (Padova) dobite vrsto Sultanina, ki sc rabi za pripravo prešanega grozdja. Trte morate obrezovati na dolgo, ker za« htevajo mnogo soJnca.
Vprašanje št. 33: Narediti si hočem novo gnojišče z gnojnično jamo. Ali ga lahko naredim ob javni poti? Hišo imam na samem. I. D. Padež.
Odgovor: Ne vemo, ali je pot, ki gre mimo Vaše hiše poljska pot, ali je cesta. Zraven cest ni dovoljeno delati gnojišča. Sicer pa če ste na samem, bo gotovo še kje drugje primeren prostor za gnojišče.
Vprašanje št. 34: U smislu kr. dekreta od 15. ožujka 1924. predao sam Banci d’ Italia srečke »Bodenlkredit« na bil j ego« vanje, no do danas nijesam saznao još za bilo kakvi rezultat. Molim, da mi odgo« Vorite u svom listu kada i kako če se Hješiti pitanje tih srečaka. B. A., Pazin.
Odgovor: Srečke, koje je preuzela Ban« ca d’ Italia nijcsu do danas još konverti« rane i to s tog razloga, pošto A ust rij a tih F>api!ra ne priznaje kao državni dug te neče da ih preuzme. Moguče je, da če se hoduzeti u buduče još kaka akcija za konvertiranje srečaka bilo od majitelja, bilo od državnog erara u zaštitu intere« sa talijanskih gradjana. Danas je stvar jesena.
VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Mlekarske Zadruge v Trnovem,
ki se vrši v nedeljo dne 29. maja 1927. ob 15.30 uri v prostorih mlekarne s sledečim vsporedom:
1. Čitan je in odobrenje zapisnika zadnje« ga občnega zbora.
2. Poročilo predstojništva.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1926.
5. Volitev predstojništva in nadzor« ništva.
6. Nakup mlatilnice in stiskalnice.
7. Predlog Okr. Kmetijske Zadruge, da prevzame Mlekarska Zadruga poro« štvo za posojilo Kmetijski Zadrugi.
8. Slučajnosti.
Letni in končni računi, predlogi, ki se bojo stavili občnemu zboru in poročilo nadzorništva so od 15. maja 1927. naprej razpoloženi in jih zadružniki lahko pre« gledajo vsak dan ob uradnih urah.
V	Trnovem, dne 2. maja 1927.
Načelstvo.
Mirodilnica m IIV JI u (drogerija) »VmllU
Gorica, Via Rastello št. 27
Na drobno	Na	debelo
Zaloga
raznovrstnih kemičnih proizvodov
- medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev
- ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča tekočega in v prahu
- bakrene in železne galice - žvepla
- čilskega solitra - zamaškov, cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd. Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar
jamči in se priporoča
ANTON MERVIČ, lastnik.
G. RUZICKA
MESSNER - SORICA
NUNSKA ULICA številka 3
Prodajalna mrtnaShih predmetov
Ustanovljena 1879
IIP
Kodrič Angelj
trgovina Jestvin Gorica, Via Morelli št. 4
priporoča cenj. odjemalcem iz mesta in dežele svojo trgovino in zalogo špecerijskega in kolonjal-nega blaga.
Za solidno in konkurenčno postrežbo jamčil
Tomasetti Italico
Corso Verdi 31 (nasproti Trgovshemu domu)
Zaloga ročnih kovčekov, pletenih košev, listnic, ženskih torbic, kopit i.t. d. i. t. d.
izdeluje in popravlja.
Obiščite nas in primerjajte naše nizke cene — brez obveznosti nakupa. i
•* • Tovarna dežnikov
skladišče klobukov in čepic
FR. POLETTI
na Travniku št. 7
bogata zaloga dežnikov in vseh vrst palic. Izvršuje vse vrste popravkov hitro in solidno.
Na debelo	Na	drobno
Impresa trasporti
s. a g. 1.
GORICA, Via Rismdndo štev. 8
Telefon Inter. 303
Prevzame prevoz vsake vrste, posebno stavbenega lesa, katerisibodi dolžine tudi iz gozda.
Zaloga bencina to in petroleja	"-
Nadomestni deli ,,SA.1IRER<#
Masivni plašči za kolesa tov. avtomobilov „HUTCHINSON“ s stiskalnico za pritrditev.
Lekarna Gontin
Corso Verdi
nasproti mestnemu parku
Zaloga domačih in inozemskih zdravil. - Tovarna za cepivo vseh vrst. Posebnosti: Nutremina, močka za slabotne otroke, Roburol za odrastle, Sirup proti kašlju i. t. d.
Autocar
M
lU
<D
'c5
cS
>
O
C
ctf
-+-*
c*)
O
C
<u
<L>
u
53
O
Ou
1>
OJ
<u
e
T3
O
Cu
c/)
O
H)
c/)
O
C
O
a
>c->
<L>
>
ea c	S o
d)	>
CA	+-»
•im	>CA • M
c	X3
u	O
.O	O.
o	
	CA
	
>ca	o
O	c
u	u.
CA	c3
S	> O
•1^	
15	O
S	C c«
N	> O
• l"* -4-*	
<D	
X}	'a
u	o
ca	
O	#c
O	
+-»	o
>C/D	££
<D	T3
>o	t-
O	>
x:	-4-*
•**« CA	O u.
a>	cd
>U	CA
J*
ctf
>CJ ></} a>
u
QQ
c
<
X5 3 O CA
<® iž
£ OS C bJO
■4-» fli
iŽ G
Q>0
S —
G N
O c«
^ u.
O N \n —'
ctf w C
J3
•im •'*"*
bJO C
o 03
aS
N g > ° e*— cS .*m
S • »-<
- 2
S
O
O
n
*a
u
cd
U
c3
>
cS
o
•■*■■<
u
o
o
JOk .  — ----------------------------------------------------- xr/	b
Mlekarne, gospodarji!
Orehove tropine so najboljše in najcenejše močno krmilo za živino, posebno za mlečne krave. Kdor jih le enkrat kupi par kilogramov za poskušnjo, pride redno vsaki mesec enkrat v skladišče Zadružne zveze ponje. Kupujte jih predvsem sedaj, ko imajo za celo 7S nižjo ceno kot lansko jesen.
Semenska ajda.
Zadružna Zveza je nabrala nekaj lepe, sive semenske ajde. Zadruge, ki jo želijo imeti, naj se priglasijo takoj, ker je zaloga le niajhna.
Čilski soliter amonijak (amonijev sulfat in nitrat) kalijevo sol
ima v zalogi Zadružna zveza v Gorici.
Modro galico,
domačo in nemško, žveplo ventilirano 85/«o, žveplo s 3% modre galice ima v zalogi
Zadružna Zveza
Gorica - Corso Verdi 37.
J
1^5
Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rustja. Tisk »Katoliške tiskarne« v Gorici.