-----    275    -----
Deželni zbori.
Zbor kranjski.
Zbor se je v saboto po slovesni maši ob pol dvanajstih začel s tem, da je c. kr. deželni predsednik baron Conrad pozdravil poslance in zboru predstavil deželnega glavarja pl. dr. Wurzbacha in namestnika gosp. Petra K o zle rja. Na to ogovori deželni glavar
zbor ter govor končd s slavoklioem   na   presvitlega cesarja, kteri klic zbor trikrat ponavlja.
Zdaj se je začelo zborovanje.
In spet poprime deželni glavar besedo in se s srčnimi besedami spominja umrlega dr. To mana, kterim, vstavši iz svojih sedežev, pritrjuje ves zbor. Dr. Jan. Bleiweis v slovenskem govoru miluje neprecenljivo zgubo, ki je zadela domovino po smrti Tomanovi, in stavi predlog^ da deželni zbor po posebni deputaciji žalovanje svoje izrazi blagi vdovi. Zbor enoglasno pritrdi.
Zdaj c. kr. deželni predsednik bere cesarjevo sporočilo, naj pred v slovenskem, in potem v nemškem jeziku, ki se tako-le glasi:
Deželnemu zboru Naše Vojvodine Kranjske.
Pretežkim dogodbam nasproti, kterih pozorišče je Evropa, spoznali smo za Svojo silno vladarsko dolžnost poskrbeti, da se zakoniti zastopniki Naše monarhije nemudoma snidejo, ter smo zategadel sklicali vse deželne zbore kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru.
V resnobnem trenotji, v kterem je Naši monarhiji bolj kakor kdaj poprej zložnega sodelovanja vseh njenih narodov treba, napolnjuje Nas z velikim zadovoljstvom ta svest, da so zastopniki Naše ljube Vojvodine Kranjske zbrani in nadahnjeni s požrtvovalnim domoljubjem , ktero je Naša zvesta Vojvodina tolikrat iz-&azaia.
Da-si med notranjimi rečmi važna vprašanja rešitve čakajo, ter ima Naša vlada šteti si za eno izmed prvih nalog to, da se različna mnenja, ki so glede njih prišla na dan, po ustavnem potu poravnajo; v deželnem zboru zbrani zastopniki Naše ljube Vojvodine Kranjske vendar ne bodo upirali se priznanju, da zdaj ne more iti za drugo kot najpred za to, kako bi se pazilo na najviše interese, kterih vkupnost je slavna zgodovina posvetila in kterih edinstveno pospeševanje moč in veljava Našega cesarstva neogibno zahteva.
Pozivamo toraj deželni zbor Naše Vojvodine Kranjske, naj brez odloga volitve v državni zbor opravi, da Nam bode moči okoli Sebe zbrati zakonite zastopnike monarhije, kterih ustavno sodelovanje se kaže silno potrebno.
S tem poročamo deželnemu zboru milostljivo Svoj cesarski pozdrav.
Ko sta bila dr. Poklukar in grof Margheri za zbornice ravnatelja in dr. Costa in Dež man za preglednika stenograf. zapisnikov izvoljena, je bilo 1. seji konec, ki je skozi in skozi bila resnobna.
2. seja se je začela z volitvijo finančnega odseka in odseka za prošnje. V unega so bili voljeni dr. Jan. Bleiweis, dr. Costa, dr. Razlag, Dežman, Kro-mer, dr. Poklukar, Grabrijan, V. C. Zupan, grof Margheri, — v tega pa Pintar, dr. Zarnik, grof Barbo, Svetec, dr. Kaltenegger.
Ko ste te volitvi bile dovršene, stavi dr. B1 e i-weis nujni predlog, da na prevažno pismo Njegovega Veličanstva odgovori zbor v posebni adresi. Večina sprejme predlog in v odsek, ki naj to pismo osnuje, volijo se dr. Suppan, dr. Zarnik, dr. Bleiweis, dr. Costa, Svetec. — Dr. Kaltenegger predlaga: naj vsacemu poslancu bode pripuščeno, da pride obravnave tega odseka poslušat.
Vse to je gladko izteklo. Zdaj pa, ko so se začele volitve deželnih poslancev protresati, je začelo grmeti. Mirno se potrdijo vse volitve kmečkih občin, velikih posestnikov, kupčijske zbornice in pa vseh mest in trgov razun idrijske, ktera zarad ne-kterih pozvedeb ni še  na  vrsto   prišla,   in  razun po-
------   276   ------
stojnske, kteri so Dežman, Kromer in Kaltenegger ugovarjali, in tržiš k e, zoper ktero se je glasilo sporočilo deželnega odbora. V Postojni je bil gosp. Fr. Kotnik izvoljen z 135 glasovi izmed 139 vohlcev, in kdo bi bil mislil, da bo proti tej skozi in skozi pravilni volitvi kdo le besedico črhnil!' Vendar sta Dežman in Kromer jahala kljuso zvijač, kterih poln je tisti protest vrhniške občine bil, v kterem so celo 4 mrtvi podpisani in eden, ki živi, pa tega pisma nikoli ni videl. Pravijo, da duh „nekdanjih poslance v" Obreze in Muleja se je vkradel v to pismo, ki ga je izdelal mož, ki še zdaj v 9. šolo na Vrhniki hodi. Pismonosi bi za svoj „postbuchel" ne mogli boljšega gradiva najti, ko je modrost tega vrhniškega protesta. Svetec in še posebno poročevalec dr. Gosta sta protest in pa naskoke Dežmanove in Kromerjeve tako na šalo stavila, da smeha ni bilo ne konca ne kraja. Konec pravde je bil ta, da je bila volitev Kotnika potrjena z veliko večino, s ktero je glasoval tudi baron Conrad. — Pri pretresu volitve dr. G au s terja si Dežman ni upal več na oder; poslal je namesti sebe drobnega gosp. grofa Thurna, da je za Gausterja pol ure otrobe vezal, in njemu na pomoč je priskočil sopet Kromer. Čudili smo se, da mož „pravice", to je, mož sodnije si je upal volitev zagovarjati, o kteri so že davno vrabci po strehah čivkali, da je vsa puhla in krivična; še bolj pa smo se čudili temu, da je dr. Gauster, ki je vendar najbolje vedel, da je volitev njegova prava „Fehlge-burt", še v Ljubljano prišel obljubo delat!! Poročevalec dr. Costa je vse ugovore sopet tako „ad absur-dum" djal in vse fikcije tako izvrstno pobil, da ne cemperca ni ostalo več na „poslanstvu" Gausterjevem. Z veliko večino je bil Jan. Murni k za poslanca potrjen. Gosp. Jagrič pa naj za prihodnje se uči, kako se mora c e s. komisar obnašati, da ne preskoči vojnic svojega službovanja.
Zbor goriški.    .
Začel se je zbor 20. dne t. m. po cerkvenem obhajili ob HV4 uri dopoldne. Poslanci so bili vsi pričujoči. — Baron Pino predstavi popred samega sebe kot cesarskega komisarja, potle poslanca grofa Coro-nini-a kot deželnega glavarja in kot namestnika njegovega dr. Pajerja; obakrat je govoril v obeh jezikih. Storivši navadno svečano obljubo spregovori glavar Co-roni ni v italijanskem jeziku. Glavne misli, ki jih je razvijal, so: Izraženje veselja in zahvale za ljudsko zaupanje, ki ga je posadilo na prvo mesto v deželi; obljuba, da mu bode skrb za pospeševanje deželnih interesov; skliceval se je na principe leta 1789.; raz-vijaje „svobodo, enakost in bratovstvo" rekoč, da je to načelo ravnokar prekoračilo vso Evropo, imel je priliko, povdariti svobodo v Avstriji, češ, da so nam še cel6 Francozi za-njo zavidni(!); dalje omeniti neslogo med raznimi avstrijskimi narodnostmi, ktera je kriva, da se država ne more konstituirati (?); kar se tiče goriških dveh narodnosti, je povdaril potrebnost edinosti v občnem delovanji; govoreč o principu bratinstva je omenil prusko-francosko vojsko in kako da mogočnjaki državljane dveh najbolj omikanih narodov v mesnico gonijo itd. Po tem je ogovoril ob kratkem slovenske zbornike po slovenski (govori pa slabše ko baron Pino; tem gladkejše mu je tekla italijanščina); slednjič je napeljal (zopet v ital. jeziku) poslance, da so zaklicali Njih Veličanstvu trikrat „eviva" in „živio". — Na to je pozdravil vladni komisar v obeh jezicih poslance in obetal, da si bo prizadeval njihovim željam in deželnim koristim ustrezati.    Po vsem tem je prišlo na vrsto či-
tanje lastnoročnega cesarjevega piisma v obeh jezikih. H koncu, ko so še vsi poslanoi glavarju v roke segli, je napovedal on dnevni red sza danes popoldne ob 5. uri. Glavni predmet: potrjevanje volitev. — Omembe vredno se mi zdi v letošnji začetni seji to dvoje: Prvič, da je cesarski komisar skor vse, kar po italijanski, tudi po slovenski povedal, in da je tudi deželni glavar v slovenskem jezika govoril; drugič, da ni bilo nikjer ne med poslanci ni enega bo»di-si pohvalnega, bodi-si grajavnega klica slišati.
V popoldanji seji potrdile so se brez ugovora vse volitve. Zastran lastnoročnega pisma cesarje-vega je nasvetoval poslanec Črne: naj toi se izročilo pismo posebnemu odseku, ki bi imel nalo>go pripraviti adreso. Dottori nasproti je nasvetoval tako-le: Pismo cesarjevo vzame zbor na znanje in dene za eno prvih prihodnjih sej volitev poslancev sza državni zbor na dnevni red; češ, vda to bode inajprimerniši odgovor Njih Veličanstvu. Cerne (V itallijanskem jeziku) je spodbijal Dottori-ev predlog in irazlagal svojega, rekoč, da se spodobi cesarju v imienu ljudstva odgovoriti in da je potrebno, da zbor svoje želje vladarju razodene itd. To „priložnost je ptonucal" tudi poslanec Matija D o lijak za svoj prvi slovenski (?) govor, iz kterega so poslušalci le toliko irazumeli, da „kedar ima cesar potrebo, vabi nas na D)unaj" in pa, da je podprl Crnetov predlog. Glasovalo se je najpred o Dottori-evem nasvetu; vzdignili so se za-nj vsi poslanci na levi (laški), Slovencev nobeden. Glavar grof Coronini, ko to vidi, vstane in natklone zmago Lahom. Po tem takem je gotovo, da v našem zboru adrese ne bo, in da se bosta posLanca za na Dunaj volila; ali ktera dva — to jje vprašanje, krog kterega se zdaj vse misli naših zbormikov sučejo.